SLOVENSKE KNJIŽNICE V STEVILKAEI NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 13 II 5 2 O 7 6 7 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2003 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-li.si Za knjižnico: Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Littera picta, Ljubljana if74 Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2001 HELENA PEČKO MLEKUŠ Ljubljana, 2003 VSEBINA UVOD. 7 GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC. 11 Preglednica 1: Prikaz nekaterih statističnih podatkov o dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2001 . 13 Preglednica 2: Nekateri kazalci dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2001 ... 15 Slika 1: Obisk, izposoja, število članov in število zaposlenih v visokošolskih knjižnicah v obdobju 1995-2001 . 17 Slika 2: Prirast in odpis gradiva ter število naročenih časnikov in časopisov v visokošolskih knjižnicah v obdobju 1995-2001 . 17 TABELARNI PRIKAZI. 19 Tabela 1: Knjižnična zbirka. 21 Tabela 2: Serijske publikacije. 23 Tabela 3: Prirast in odpis knjižničnega gradiva. 25 Tabela 4: Uporabniki knjižnice in obisk. 27 Tabela 5: Izposoja gradiva. 29 Tabela 6: Dostopnost gradiva in prostori knjižnic. 31 Tabela 7: Zaposleni. 33 Tabela 8: Kopiranje gradiva. 35 Tabela 9: Prihodki in odhodki. 37 Tabela 10: Računalniška oprema v knjižnici. 39 Tabela 11: Uporaba računalniške opreme v knjižnici. 41 LEGENDA OZNAK V TABELAH. 43 PRILOGE. 45 Poročilo o delu visokošolske knjižnice v letu 2001 Seznam visokošolskih knjižnic v letu 2001 UVOD 1 SPLOŠNO Visokošolske knjižnice so bile tudi v letu 2001 priča številnim spremembam, ki so vplivale na njihovo dejavnost oziroma storitve. Med drugim so morale naročanje gradiva prilagoditi določilom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000), ki je stopil v veljavo 12.11.2000 in ki določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov javnih naročil ter temeljna načela javnega naročanja. Novembra 2001 pa je pričel veljati Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), ki prinaša novosti vsem vrstam knjižnic, tudi visokošolskim. Med težavami, s katerimi so se v letu 2001 soočale visokošolske knjižnice, je potrebno posebej omeniti dve: • status visokošolskih knjižničarjev. Dolgoletna prizadevanja, da bi bili knjižničarji izenačeni z visokošolskimi sodelavci na članicah obeh Univerz in na drugih visokošolskih zavodih, so bila delno uresničena. Senat Univerze v Ljubljani je dne 11.10.2001 sprejel možnost napredovanja v naziv bibliotekar, predlogi napredovanj v višje nazive pa niso bili sprejeti. Nejasnosti do konca leta niso bile razrešene. • prenizka in nestabilna finančna sredstva za nakup gradiva. V zadnjih letih so se sredstva za nakup knjižničnega gradiva zmanjševala, kar je zlasti neugodno vplivalo na nakup tuje strateške periodike in baz podatkov, težave pa so bile izrazitejše v letu 2001. V mesecu juniju je bilo zaradi pomanjkanja sredstev potrebno ustaviti nabavo gradiva, finančna situacija pa je bila negotova vse do novembra 2001. Takrat je MŠZŠ sklenilo, da dobijo knjižnice za nabavo tuje znanstvene literature in baz podatkov subvencije v višini 49% pogodbenega zneska v predhodnem letu. V knjižnicah so morali zmanjšati število naročenih naslovov tujih tiskanih periodičnih publikacij, v nekaterih celo do polovice. Zaradi zmanjšanja sredstev je bil prizadet tudi nakup študijskega gradiva, predvsem knjig. Kljub naštetim težavam pa so si knjižnice prizadevale, da bi sledile trendom razvoja v svetu in izboljšale kakovost storitev. Med večje dosežke lahko štejemo: • aktivnosti za digitalno univerzitetno knjižnico - konzorcijski nakup elektronskih virov informacij, h kateremu so v začetku leta 2001 pristopili: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Z informacijskim servisom Science Direct so podpisali triletno pogodbo o dostopu do več kot 1200 naslovov najpomembnejših elektronskih časopisov založbe Elsevier za vsa področja znanosti, do več kot 1,3 milijona člankov v celotnem besedilu, referenčnega gradiva ter do nekaterih bibliografskih podatkovnih zbirk. Dostop do servisa so, poleg podpisnic, pridobili tudi uporabniki članic Univerze v Ljubljani. • enotno knjižnično izkaznico za študente Univerze v Ljubljani. Enotna knjižnična izkaznica je bila v študijskem letu 2000/2001 že uvedena na Biotehniški fakulteti, v študijskem letu 2001/2002 pa tudi v drugih knjižnicah članic Univerze v Ljubljani. Študent ob vpisu - praviloma na matični fakulteti - poravna članarino za knjižnico, ki je istočasno članarina za vse visokošolske knjižnice članic Univerze v Ljubljani, v NUK-u in CTK-ju. Študentska izkaznica je dokument, ki nadomešča obstoječo člansko izkaznico v okolju COBISS/Izposoja. Skupno bazo podatkov o študentih Univerze v Ljubljani vzdržuje IZUM v sodelovanju z RCU. 7 2. PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 2001 V statističnih preglednicah prikazujemo delovanje 55 knjižnic v Sloveniji v letu 2001, ene več kot v predhodnem letu. Podatke o svojem delu nam je prvič posredovala knjižnica Visoke strokovne šole za podjetništvo iz Portoroža, ki deluje kot samostojen visokošolski zavod. Knjižnice so v preglednicah razdeljene po naslednjih skupinah: visokošolske knjižnice Univerze v Ljubljani 39 knjižnic Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) 1 knjižnica Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) 1 knjižnica visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru 8 knjižnic druge visokošolske knjižnice - knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov ter Knjižnica Inštituta za kriminologijo 6 knjižnic pri Pravni fakulteti v Ljubljani V poročilu o delovanju CTK je prikazana tudi dejavnost Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Tabele so prikazane enako kot v poročilu za prejšnje leto. Iz tabel je razvidno, da nekatere knjižnice niso odgovorile na vsa vprašanja, nekatere so posredovale le skupne seštevke ali pa za svoje storitve (izposoja, kopiranje gradiva) ne zbirajo podatkov in so posredovale le ocene. Te posebnosti so navedene pri posameznih tabelah. V posebnem poglavju so v dveh preglednicah, ki imata informativen namen, predstavljeni trendi na področju dejavnosti slovenskih visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2001. V prvi preglednici so zbrani statistični podatki o dejavnosti oziroma nekaterih storitvah visokošolskih knjižnic (knjižnična zbirka, uporabniki, obisk, izposoja, kadri, računalniška oprema in sredstva za nakup gradiva) ter izračunani verižni indeksi, ki prikazujejo gibanja v posameznih letih. V drugi preglednici pa so v skladu z LIBECON-ovim seznamom priporočenih kazalcev predstavljeni nekateri kazalci dejavnosti oziroma storitev visokošolskih knjižnic. Podatke iz obeh preglednic ponazarjata slika 1 (obisk, izposoja, število članov in število zaposlenih) ter slika 2 (prirast in odpis gradiva ter število naročenih časnikov in časopisov), ki kažeta trende v letih 1995 - 2001. Preglednici ter sliki ne vključujeta podatkov o delu Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Številne dejavnosti, ki jih v okviru svoje univerzitetne funkcije izvaja NUK, so podrobneje opisane v poročilu o delu knjižnice za leto 2001. Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati, da visokošolske knjižnice opravljajo različno poslanstvo ter da med njimi obstajajo razlike glede obsega in sestave zbirke, števila potencialnih uporabnikov, števila zaposlenih, opreme in storitev, ki jih nudijo uporabnikom (Univerzitetna knjižnica Maribor na primer prejema obvezni izvod in ima obsežno zbirko domoznanskega gradiva). 2.1 Knjižnična zbirka V letu 2001 je celotna knjižnična zbirka obsegala 4.151.409 enot; 89% ali 3.675.976 enot zbirke je predstavljalo knjižno gradivo, 11% ali 475.433 enot pa neknjižno gradivo. V primerjavi z letom 2000 seje obseg celotne zbirke povečal za 2% (od 4.080.556 na 4.151.409 enot). Število naročenih naslovov časnikov in časopisov v tiskani obliki se je zaradi prej omenjenih finančnih težav knjižnic zmanjšalo za 5% glede na leto 2000 (od 12.372 naslovov na 11.738 naslovov). Tako je bil za 7% manjši celoten prirast zbirke (v letu 2000 je bil prirast 127.715 enot, v letu 2001 pa 118.375 enot), prirast neknjižnega gradiva pa za 5% (v letu 2000 je obsegal 12.372 enot, v letu 2001 pa 11.738 enot). V primerjavi z letom 2000 pa seje kar za 316%. povečal obseg odpisanega gradiva (s 8.756 enot v letu 2000 na 36.390 enot v letu 2001). Knjižnice so v letu 2001 odpisale največ gradiva v celotnem obdobju 1995-2001. 2.2 Uporabniki, obisk, izposoja Število vpisanih članov v visokošolskih knjižnicah seje v primerjavi z letom 2000 povečalo za 11% (od 122.374 na 135.425), število študentov za 6% (od 81.595 na 86.517), število učiteljev in raziskovalcev za 19% (od 4.449 na 5.311), obisk knjižnic seje zmanjšal za 1 % (od 1.533.504 obiskov na 1.512.745 obiskov), izposoja v knjižnicah in na dom pa se je povečala za 11% (od 2.949.667 izposojenih enot v letu 2000 na 3.263.696 izposojenih enot v letu 2001). Obseg medknjižnične izposoje pa seje nekoliko zmanjšal in sicer izposoje za 7% (leta 2000 je bilo 28.759 izposojenih enot, leta 2001 pa 26.847) ter posoje za 1% (leta 2000 je bilo posojenih 31.816 enot, leta 2001 pa 31.585 enot). Eden od vzrokov za padec obsega te storitve je ponudba elektronskih časopisov oziroma člankov. Uporabniki imajo možnost dostopa do njih s svojih delovnih mest. 2.3 Zaposleni V letu 2001 je bilo v visokošolskih knjižnicah zaposlenih 355,7 delavcev, kar je 3% zmanjšanje v primerjavi s predhodnim letom (365,5 zaposlenih). Razmerje med strokovnimi delavci (74%) in ostalimi zaposlenimi (26%) je približno enako kot v letu 2000. Število zaposlenih tako kot v prejšnjih letih ne sledi povečanemu obsegu storitev in novim nalogam, ki jih opravljajo visokošolske knjižnice (kot so na primer konzorcijski nakupi, uvajanje novih modulov za medknjižnično izposojo in nabavo, vnos bibliografij, izobraževanje uporabnikov). Za izobraževanje uporabnikov so knjižnice, ki ga izvajajo (približno polovica vseh knjižnic) porabile 2.735 delovnih ur, število uporabnikov pa je bilo 13. 113. 2.4 Računalniška oprema V letu 2001 se je, v primerjavi z letom 2000, število osebnih računalnikov, namenjenih uporabnikom, zvečalo v povprečju za 33%. Leta 2000 jih je bilo v slovenskih visokošolskih knjižnicah skupno 246, v letu 2001 pa 327. Računalniška opremljenost seje izboljšala le v knjižnicah na Univerzi v Ljubljani in sicer za 26%. Tam je bil leta 2000 en osebni računalnik na razpolago 328 študentom, leta 2001 pa 245 študentom. V knjižnicah na Univerzi v Mariboru seje v letu 2001 stanje poslabšalo. Število študentov na osebni računalnik je bilo za 14% večje (leta 2000 je bil en računalnik na razpolago 414 študentom, leta 2001 pa 476).V drugih visokošolskih knjižnicah pa je bil leta 2000 en računalnik namenjen 226 študentom, leta 2002 pa 282 študentom, kar pomeni poslabšanje za 24%. 9 2.5 Novosti in posebnosti Knjižnice so v poročilih o delu opisale veliko novosti in posebnosti, vendar zaradi obsega ni mogoče navajati vseh. Naštevamo le nekatere novosti, ki omogočajo boljšo kakovost storitev, namenjenih uporabnikom: 2.5.1Avtomatizirana izposoja Avtomatizirano izposojo so uvedle knjižnice naslednjih visokošolskih zavodih: Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Akademiji za likovno umetnost v knjižnici Oddelka za oblikovanje, na Fakulteti za šport, na treh oddelkih na Filozofski Fakulteti (Oddelek za psihologijo, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Oddelek za pedagogiko, nanjo pa se pripravljajo še na petih oddelkih na FF) ter na Pravni fakulteti. Na Biotehniški fakulteti - na Oddelku za agronomijo pa so uvedli možnost rezervacije gradiva ter podaljšanja roka za izposojo prek COBISS/OPAC spletnih strani. 2.5.2 Pridobitve prostora in računalniške opreme: - priprave na razširitev oziroma posodobitev knjižnice so potekale na Fakulteti za šport; - prenovljeni sta bili dve knjižnici na Filozofski fakulteti na Oddelku za romanske jezike in književnosti; - Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja (ODKJG) je pridobila nov strežnik; CTK je pridobila DVD izmenjevalnik. Helena Pečko Mlekuš 10 GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC n Preglednica 1: PRIKAZ NEKATERIH STATISTIČNIH PODATKOV O DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V OBDOBJU OD 1995-2001 Preglednica 2: NEKATERI KAZALCI DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V OBDOBJU 1995-2001 Slika 1: Obisk, izposoja, število članov in število zaposlenih v visokošolskih knjižnicah v obdobju 1995-2001 Slika 2: Prirast in odpis gradiva ter število naročenih časnikov in časopisov v visokošolskih knjižnicah v obdobju 1995-2001 prirast gradiva število naročenih časnikov in časopisov • odpis 17 TABELARNI PRIKAZI 19 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2001) 21 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2001) Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 22 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2001) 23 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2001) Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opomba: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. * Podatki o številu elektronskih serijskih publikacij v CTK niso popolni, ker pri nekaterih konzorcijskih nakupih ni znano točno število naslovov, ki so vključeni v paket oziroma se njihovo število spreminja. Podatki obsegajo število on-line bibliografskih zbirk, elektronske časopise na cederomu ter število naslovov elektronskih časopisov, do katerih je mogoče dostopati iz CTK. 24 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 25 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja, Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2001) 27 Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2001) Legenda: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opombe: * Podatki o članih in potencialnih uporabnikih, ki so navedeni pri Centralni biotehniški knjižnici, se nanašajo na vse knjižnice Biotehniške fakultete. ** Podatki o obisku teh knjižnic so samo ocena. *** Podatki o številu članov in obisku knjižnice so samo ocena **** CTK je pri številu potencialnih uporabnikov upoštevala število dodiplomskih študentov na tehniških fakultetah Univerze v Ljubljani, kot jih navaja Statistični letopis RS za leto 2001. 28 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2001) 29 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2001) Legenda: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. * Fakulteta za farmacijo ne posoja na dom, razen izjemoma. ** Fakuleta za kemijo in kemijsko tehnologijo se pri izposoji iz drugih knjižnic poslužuje Oddelka za medknjižnično izposojo v CTK. *** Podatki CTK o izposoji gradiva v knjižnico so ocena za izposojo gradiva v prostem pristopu, Oddelku za standarde in v Nemški čitalnici. **** Podatki o izposoji v knjižnico na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor ter na NTF - Kemijsko izobraževanje in informatika so ocena. Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 30 Tabela 6: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (2001) 31 Tabela 6: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (2001) Legenda: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. * Med knjižnicami FF - OHK je razlika v številu ur tedenske izposoje. ** Podatek o dolžini polic je samo ocena. *** Nemška čitalnica ima skupno število ur odprtosti 23 in skupno število ur izposoje 23. Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 32 Tabela 7: ZAPOSLENI (2001) 33 Tabela 7: ZAPOSLENI (2001) Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 34 Tabela 8: KOPIRANJE GRADIVA (2001) 35 Tabela 8: KOPIRANJE GRADIVA (2001) Legenda: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. * podatki so samo ocena Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 36 Tabela 9: PRIHODKI IN ODHODKI (2001) 37 Tabela 9: PRIHODKI IN ODHODKI (2001) Legenda: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. Opomba: * Podatki, ki so navedeni pri Centralni biotehniški knjižnici, veljajo za vse knjižnice Biotehniške fakultete. ** navedeni samo lastni prihodki Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 38 Tabela 10: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2001) 39 Tabela 10: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2001) Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. Opomba: V CTK so pridobili tudi knjigomat in DVD izmenjalnik. 40 Tabela 11: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2001) 41 Tabela 11: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2001) Legenda: Prazno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. Splošna opomba: V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK-ja. 42 LEGENDA OZNAK V TABELAH 0 (ničla) * (zvezdica) ** (2 zvezdici) *** (3 zvezdice) (prazen prostor) = vrednost podatka je nič = podatek po lastni oceni = pojasnilo v tekstu = pojasnilo v tekstu = knjižnica ni posredovala podatkov OKRAJŠAVE IN KRATICE AGRTF = Akademija za gledališče, radio, Film in televizijo BF = Biotehniška fakulteta EF = Ekonomska fakulteta FDV = Fakulteta za družbene vede FE = Fakulteta za elektrotehniko FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko FMF = Fakulteta za matematiko in fiziko FF = Filozofska fakulteta OHK = Osrednja humanistična knjižnica MF = Medicinska fakulteta NTF = Naravoslovno tehniška fakulteta PF = Pravna fakulteta UL = Univerza v Ljubljani UMB = Univerza v Mariboru 43 PRILOGE NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 2001 1. Uradno ime knjižnice Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) knjižnice:_ 2. Odprtost knjižnice za uporabnike čitalnica izposoja a) ponedeljek - petek:__ (od do) (od do) b) sobota:___ _ (od do) (od do) c) nedelja:__ __ (od do) (od do) Skupno število ur odprtosti Skupno število ur izposoje (v tipičnem tednu):_ (v tipičnem tednu):_ NUK, DMS 1 3. Zbirka (stanje 31.12.2001) a) Število knjižnega gradiva (inventarne enote): SKUPAJ enot knjižnega gradiva:_ V tekočih metrih polic:_ b) Število neknjižnega gradiva (inventarne enote): SKUPAJ enot neknjižnega gradiva:_ c) Število standardov:_ d) Število patentov:_ SKUPAJ vse knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ V tekočih metrih polic:_ 4. Število naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 2001 Od tega: Število naročenih serijskih publikacij v elektronski obliki: a) on-line:_ b) na CD-ROM-u:_ NUK, DMS 2 5. Prirast (01.01.2001 do 31.12.2001) a) Prirast knjižnega gradiva (inventarne enote): Skupaj prirast knjižnega gradiva: V tekočih metrih polic:_ b) Prirast neknjižnega gradiva (inventarne enote): Skupaj prirast neknjižnega gradiva:_ c) Prirast standardov: __ d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d):_ NUK, DMS 3 6. Odpisano knjižnično gradivo 7. Izposoja a) Izposoja na dom (fizične enote): b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e) (fizične enote): SKUPAJ izposoja (a + b):_ c) Alije izposoja avtomatizirana: DA NE 8. Medknjižnična izposoja NUK, DMS 4 SKUPAJ realizirana medknjižnična izmenjava (a + b):_ 9. Kopije gradiv (foto in druge oblike), ki jih je knjižnica naredila za uporabnike a) Kopije na papirju (število strani): _ b) Druge oblike (število fizičnih enot): _ 10. Računalniška oprema v knjižnici a) Razpoložljiva računalniška oprema (število kosov): b) Za kaj uporabljate računalniško opremo v knjižnici: 11. Gradnja podatkovnih zbirk Ali knjižnica gradi svoje podatkovne zbirke: DA NE Število zbirk: Področje:_ NUK, DMS 5 12. Uporaba elektronskih virov v knjižnici a) Za kaj uporabljate elektronske vire v knjižnici: (Obkrožite ustrezni odgovor.) - za posredovanje informacij uporabnikom - za dodatno izobraževanje knjižničnih delavcev - za interno delo v knjižnici - za izobraževanje uporabnikov b) Pogostost uporabe elektronskih virov pri oblikovanju informacij za uporabnike: (Obkrožite ustrezni odgovor.) - do 25% - od 25% do 50% - od 50% do 75% - več kot 75% 13. Usposabljanje uporabnikov 13.1. Ali knjižnica organizira usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice in elektronskih virov? - za študente DA NE - za visokošolske učitelje in ostale sodelavce DA NE 13.2. Skupno število ur usposabljanja_ 13.3. Skupno število udeležencev usposabljanja_ 13.4. Ali je usposabljanje vključeno v študijski program visokošolske ustanove? DA NE 14. Uporabniki in obisk b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: c) Obisk: NUK, DMS 6 Število potencialnih uporabnikov knjižnice: d) Število vpisanih kandidatov oz. študentov na vaši visokošolski ustanovi v študijskem letu 1999/2001 e) Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalnih delavcev visokošolske ustanove (31.12.2001):_ 15. Delavci knjižnice na dan 31.12.2001 (v EPZ) M NUK, DMS 7 16. Prihodki in odhodki knjižnice (1.1.2001-31.12.2001) Prihodki knjižnice skupaj (v 1000 SIT):_ b) Sredstva za nakup knjižničnega gradiva (v 1000 SIT): NUK, DMS 8 Novosti in posebnosti (novi prostori, nove dejavnosti in podobno) v letu 2001: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek (podpis) (žig) (podpis) Datum: NUK, DMS 9 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 70/97, zaporedna številka ZS/19.14) zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Deloma je usklajen z vprašalnikom evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON, vendar ne izpolnjuje vseh zahtev tega vprašalnika (predvsem glede finančnega poslovanja knjižnic). Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2001, to je obdobje od 1.1.2001 do 31.12.2001. NUK, DMS 1 Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v publikacijah: - Statistični letopis Republike Slovenije, UNESCO Statistical Yearbook. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http: // www. nuk , uni -1 j. si) , Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) in projekta poenotenja statistike evropskih knjižnic LIBECON (http://www.libecon.org) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 2 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojim zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 3 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka je vse knjižnično gradivo, ki je v lasti določene knjižnice (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju (to je v letu 2001). Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju (to je v letu 2001). Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega fonnalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop le on-line, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. NUK, DMS 4 Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, računalniško gradivo, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). NUK, DMS 5 Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo on-line dosegljive elektronske publikacije (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Po svoji naravi so lahko elektronske publikacije monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Elektronski viri obsegajo gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi za katere je potrebna na računalnik priključena periferna oprema (na primer predvajalnik za cederome). Delijo se na dva tipa virov: a) podatki (informacija v obliki številk, črk, grafičnih znakov, slik, zvoka ali kombinacije teh oblik) in b) programi (navodila ali postopki za izvajanje določenih nalog vključno z obdelavo podatkov). Razen tega lahko vključujemo kombinacijo programov in podatkov (na primer, on-line servis, multimedija) Elektronska podatkovna zbirka je zbirka del ali podatkov, ki so sistematično popisani (praviloma v sistemu polj) in metodično urejeni. Uporabniku praviloma omogoča iskanje, razvrščanje in kopiranje elementov. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Cederom je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot cederome vse monografske in serijske publikacije na tem nosilcu zapisa. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). NUK, DMS 6 Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primem, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev NUK, DMS 7 preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu je knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = !)• Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. NUK, DMS Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 9 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2002. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 10 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ Visokošolske knjižnice 2001 2. vprašanje: Navedite ločeno odprtost čitalnice in izposoje. 3. a vprašanje: Če ne vodite natančne evidence pri vprašanju knjižnične zbirke, izpolnite vsaj rubriko SKUPAJ. Enota štetja je inventarna enota. 3. b vprašanje: Neknjižno gradivo skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). 4. vprašanje: Navedite samo število dejansko naročenih tekočih naslovov publikacij; ne vključujte knjižnih zbirk, ki spadajo k monografijam. 5. vprašanje: Tudi pri štetju prirasta knjižničnega gradiva upoštevajte inventarne enote. 7. vprašanje: Pri štetju izposoje upoštevajte fizične enote (glej definicije). 8. a vprašanje: Pri prejetem gradivu upoštevajte realizirano izposojo. 8. b vprašanje: Pri posojenem gradivu upoštevajte realizirano posojo. (Pri obeh rubrikah (a in b) je osnova štetja fizična enota.) 9. vprašanje: Štejemo kopije knjižničnega gradiva, ki jih je izdelala knjižnica za svoje uporabnike iz gradiva knjižnice in tiste kopije, ki ji nadomeščajo originalne dokumente v (medknjižnični) izposoji. Ne prištevamo pa kopij, ki jih naredijo uporabniki sami (npr. na kopirnih strojih na žetone, ki so v prostorih knjižnice). Enota štetja je za: kopije na papirju: število listov oziroma pri dvostranskih kopijah število strani; druge oblike: število fizičnih enot (kosov). NUK, DMS VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V LETU 2001 SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI KNJIŽNICI NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 1000 Ljubljana CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3 1000 Ljubljana KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI AKADEMIJA ZA GLASBO Knjižnica Stari trg 34 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Knjižnica AGRFT Nazorjeva 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Centralna knjižnica Erjavčeva 23 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Oddelek za oblikovanje Knjižnica Dolenjska cesta 83 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Knjižnica Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana NUK, DMS 1 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO INDOK služba in knjižnica Rožna dolina cesta VIII/34 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO INDOK in knjižnica za živinorejo Groblje 3 1230 Domžale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Knjižnica in INDOK Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17 1001 Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Knjižnica Zoisova 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5 1109 Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Tržaška 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACIJO Knjižnica Aškerčeva 7 1000 Ljubljana NUK, DMS 2 FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Knjižnica Jamova 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Knjižnica Aškerčeva 5 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Astronomska knjižnica Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Fizikalna knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Matematična knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Knjižnica za mehaniko Lepi pot 11 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Knjižnica Pot pomorščakov 4 6320 Portorož FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Knjižnica /INDOK služba Aškerčeva 6 1101 Ljubljana NUK, DMS 3 FAKULTETA ZA ŠPORT Knjižnica Fakultete za šport Gortanova 22 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA - OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za arheologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za azijske in afriške študije Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Knj ižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Knjižnica Zavetiška 5 1111 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za filozofijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana NUK, DMS 4 FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za anglistiko in amerikanistiko - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za klasično filologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za muzikologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za pedagogiko in andragogiko Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevajanje in tolmačenje - Knjižnica Borštnikov trg 3 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za romanske jezike in književnosti Knj ižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana NUK, DMS 5 FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo in sociologijo kulture Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za umetnostno zgodovino - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana MEDICINSKA FAKULTETA Centralna medicinska knj ižnica Vrazov trg 2 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOLOGIJO Knjižnica oddelka za geologijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Knjižnica Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in Oddelka za materiale in metalurgijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA - ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO SIC za kemijo in knjižnica Vegova 4 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO Knjižnica Oddelka za tekstilstvo Snežniška 5 1000 Ljubljana NUK, DMS 6 PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI Knjižnica Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Knjižnica Poljanska 4, p. p. 2007 1001 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Enota Maribor Teološka knjižnica Maribor Slomškov trg 20 2000 Maribor VETERINARSKA FAKULTETA Knjižnica in INDOK Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO Knjižnica Topniška 33 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Knjižnica Poljanska cesta 26a 1104 Ljubljana VISOKA UPRAVNA ŠOLA Knjižnica Gosarjeva 5 1000 Ljubljana VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA Knjižnica Kotnikova 8 1000 Ljubljana NUK, DMS 7 KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Gospejna 10 2000 Maribor EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Razlagova 14 2000 Maribor FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Knjižnica Vrbanska 30 2000 Maribor FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Knjižnica FOV Kidričeva 55/a 4000 Kranj KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET Smetanova 17 2000 Maribor PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Koroška c. 160 2000 Maribor PRAVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Mladinska 9 2000 Maribor VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA Knjižnica Žitna ulica 15 2000 Maribor DRUGE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Knjižnica inštituta INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana NUK, DMS 8 Knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjižnica ISH Breg 12 1000 Ljubljana POLITEHNIKA NOVA GORICA Knjižnica Vipavska 13 5001 Nova Gorica TURISTICA - VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM Knjižnica Obala 29, p.p. 121 6320 Portorož VISOKA ŠOLA ZA MANAGMENT Knjižnica Cankarjeva 5 6000 Koper VISOKA STROKOVNA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO Knjižnica Senčna pot 10 6320 Portorož NUK, DMS 9