"PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoitlav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO —
PROSVETNE MATICE J. S, Z.
JT. — NO. 1628.	-	'•> «■ >«'• -	-	— « - «•»«• - » CHICAGO. ILL., 23. NOVEMBRA (November 23), 1938 Publi.h.d W,.My .t 1301 9. Uwnd»l. Av«.
• I*
LETO—VOL. XXXIII.
CIO-KONGRES INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ
JOHN L. LEVVIS PREDSEDNIK NOVE ORGANIZACIJE
Izgledi za pomirjenje med CIO in ADF se niso nič izboljšali
Lewis je popolnoma dominiral prvo konvencijo svoje organizacije. CIO za pomirjenje, toda ne mara postati "druga Cehoslovaška"... Bičanje nacijev in župana Hagueja. Tudi Dies je bil kritiziran. CIO za "new deal" in Roosevelta. Murray in Hillman podpredsednika
REZANJE ČEHOSLOVAŠKE POTICE
Pretekli teden v pondeljek je bila otvorjena prva ali u-stavna konvencija CIO, ki je napravila iz CIO permanentno organizacijo pod imenom Kongres industrijskih organizacij (Congress of Industrial Organ-izations); to ime je bilo očividno izbrano zato, da so se o-hranile stare začetnice (CIO), ki so že vkoreninjene v spominu delavcev in ostale ameriške javnosti. Konvencijo je otvoril John L. Lewis, ki je v svojem govoru silovito udaril po nemških nacijih, katere je imenoval "krvoželjne volkove", pa tudi po nasprotnikih CIO, katerim je povedal, da ni mogoče v tej deželi uničiti mogočnega delavskega gibanja kot ga predstavlja CIO, ki "zastopa načelo enakopravnosti in pro-tekciie vsake skupine, manjšine ali veroizpovedi, v t&i deželi".
4,0^7,377 članov
I>ewis je nadalje podal poročilo o stanju CIO. Poročilo pravi. da ima organizacija 4.037,-877 članov (odšteti je treba 250,000 članov Ladiea Garment Worker* unije, ki je izstopila iz CIO tik pred konvencijo) ali tri miliione več kot jih je imela pri ustanovitvi. Obenem je podal splošne račune, ki pokaau-jejo za 3 leta $3,540,385 skupnih dohodkov, od katerih se je porabilo $1,760.838 v organizacijske svrhe, dočim so dobile pridružene unije $1,310,178; v blagajni je ostalo $29,430.
Z« "časten mir"
Lewis je nadalje izjavil, da je CIO dovzeten za vsak mirovni predlog, ki ne ograža njegovega obstoja. "Ampak mi nismo pripravljeni dovoliti, da bi CIO postal druga čehoslova-ška in da bi ga razkosale in u-
GLADOVNA STAVKA V TRBOVLJAH
je naslov izredno zanimivemu tpiiu iz Ludvik Mrzelo-ve knjige "Bog v Trbovljah", ki ga najdete v letošnjem jubilejnem Ameriškem družinskem koledarju za leto 1939. Pisatelju je dala idejo za to delo znana gladovna stavka trboveljskih rudarjev proti mezdnim redukcijam in drugim krivicam.
Čitatelje bo zanimala tudi zgodba "O možu, ki je hotel b'ti milijonar", »pital Ivan Molek.
Kczma Teleban je pa napisal opis "Naii Amerikanci v starem kraju", ki ga Boste gotovo tudi z užitkom čitali.
Sploh je v letošnjem letniku Ameriškega družinskega keledarja toliko zanimivih prkpevkov, katerim so dodane številne lepe slike in rirbe, da bi bilo res škoda, da bi ga manjkalo v kateri koli slovenski delavski hiši v-Ameriki.
Natančne podatke o vsebini dobite v oglasu v Janašnji številki.
ničile sile, ki i&čejo mir na naš račun." Vzlic njegovim besedam so pa izgledi za pomirjenje med CIO in ADF ostali slabi, zlasti ker je konvencija u-stvarila iz CIO permanentno samostojno unijsko organizacijo, ki bo kot doslej tekmovala z ADF pri organiziranju industrijskih delavcev. Konvencija je tudi sprejela resolucijo mirovnega odseka CIO, ki izjavlja, da ne more biti nobenega kompromisa z ADF. ki bi okrnil načela in cilje CIO, ki streme za organiziranjem vseh industrijskih delavcev v močne unije in varovanje pravic in interesov vseh članov CIO in pridruženih organizacij. 'CIO si želi mir z ADF," pravi ta resolucija, "in enotno delavsko gibanje v Združenih državah, vendar pa ni to glavno vprašanje, ki se nahaja pred to konvencijo." Heywood Broun, predsednik brarovfcčine Časnikarjev je prvotno predlagal, da se resolucija položi na mizo, a je umaknil svoj predlog, ko je Philip Murray pojasnil: "Resolucija, ki sem jo vam pravkar prečital, pušča na Široko odprta vrata delavski enotnosti in ne odklanja predsednikove želje za mir med delavstvom." (Predsednik Roosevelt je naslovil na konvencijo apel za pomirjenje z ADF:)
Nova ustava
Konvencija, katere se jeu-deležilo 475 delegatov, zasto-pajočih 35 pridruženih unij, 8 organizacijskih odborov in 135 industrijskih svetov, je tudi sprejela novo ustavo, ki daje veliko moč vodstvu organizacije, se izreka za strogo izvrševanje določb kolektivnih pogodb z industrijalci in nalaga 5c mesečnega prispevka na vsakega člana in 50c na vsako lokalno unijo. Levičarski elementi, ki jih je vodil Harry Bridges iz Californije, so skušali doseči amendiranje ustave, da bi bolj ustrezala njihovim političnim namenom, a jim je Lewis prekrižal njihove račune.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
» *
CeKoslovaski in madUrtki državniki kcnfvrtrajo o nvidjl ntdiiriko-čehoslovaške meje. Madžari so dana« lakko sadovoljai, kajti dobili »o lop kes bivšega čokoslovaskoga osemlja. Konferenca so jo vršila na ladji Sofija, ki jo kila sasidrana na madžarski strani na Doaavi. Madžarski promi|or Koloman Kanya s prstom kaža po semljovidit, katoro kraje sahteva Madžar, ska od čokoslovakov.	■ ■
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
Belgijski duhovnik se bori v Kini
V čungkingu, novem glav-1 nem mestu Ktijske, se mudi tudi belgijsKi katoliški duhovnik Vicente l>ebbe, ki je stotnik v kitajski armadi, s katero se bori proti japonskim napadalcem. Lebbe je star 62 let, v Kini živi že 38 let in je naturali-ziran kitajski državljan. Mož je organiziral dve četi četašev, v katerima je nad 700 kitajskih katoličanov. O krščanstvu pravi, da ne pomeni "samo ponižnosti in dobrotljivosti, temveč tudi boj proti zlu in za pravičnost".
Sodnik star 82 let
Zvezni vrhovni sodnik Louis D. Brandeis je pred kratkim praznoval svoj 82. rojstni dan. Btandeis je četrti mož te starosti v zgodovini vrhovnega sodišča, ki vzlic tej starosti vrši to važno službi.
Potrditev dogovora
Mednarodni delavski urad v Ženevi v Švici je naznanil, da je vlada Združenih držav ura-i dno registrirala ratifikacijo petih dogovorov, tičočih se mornarjev in uslužbencev na la- • djah, ki so bili sprejeti na mednarodni delavski konferenci 1.1 1936, To je bilo prvič, da so Zdniž, države uradno pristale na sklepe ženevskih mednarodnih delavskih konferenc.
Poljske volitve fiasko
Sodeč po poročilih o volilnem izidu na PoJ;*kem, tamošnje o-pozicijske stranke ni®o hotele iti na led. kamor jih je skušala speljati vlada z "volitvami", ki sodile navadna farsa. Celokupna opozicija je namreč bojkotirala prve izmed teh volitev, naki»i je vlada sama imenovala 64 novih senatorjev, 32 jih bo pa še imenovala. "Volitve" so prikrojene tako, da opozicija vzlic udeležbi ne bi mogla priti do besede, temveč bi vlado pustile nadalje v sedlu.
400,000 relifnikov več
Zvezni odbor, Ki upravlja socialno zavarovanje, poroča, da se je pomnožilo število oseb na javni podpori v septembru za 400,000 oseb. Skupaj je bilo v septembrui na javni podpor 21,300,000 oseb.
Bitka ob reki Ebro končana
Bitka ob reki Ebro, ki je trajala štiri mesece in v kateri je na obeh straneh padlo ali bilo ranjenih sto tisoč mož, je bila minuli teden konlana, ko so se lojalistične čete umaknile na levi breg reke. K*1"** ored štirimi meseci, tako zdaj spet loči sovražni armadi na tej fronti kaljo vodovje reke Ebro. Lojalisti so udarili preko Ebra v juliju ter iztrgali rebelom o-krog 600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Namen njihove ofenzive je bil, prisiliti sovražnika, da zmanjša pritisk na va-lencijski fronti, kjer je lojalistom že trda predla. V tem so lojalisti popolnoma uspeli, kajti gen. Franco je moral poslat ojačenja z valencijske fronte na bojišče pri Ebru, kjer so ga lojalisti zaposlevali kar štiri mesece ali tri mesece delj kot so prvotno nameravali. Armada gen. Miaje na valencijski fronti je bila ta čas razbremenjena in je imela dovolj časa, da se je reorganizirala in utrdila &voje pozicije. Franco pa ne le da ni mogel nadaljevati ofenzive proti Valenciji, temveč je lojalistična ofenziva ob Ebru preprečila tudi nameravano njegovo jesensko ofenzivo. Franco in njegovi zavezniki so morali podvzeti sedem proti-ofenziv, preden so dosegli, da so se lojalisti umaknili nazaj preko reke Ebro. V teh bojih so izgubiii, po lojalistjčnih računih okrog osemdeset tisoč vojakov, ki so padli ali bili ranjeni. Lojalisti so se umaknili preko Ebra v vzornem redu in njihove izgube pri tem so bile malenkostne. General Enrique; Lister, ki poveljuje na tej fronti, je povedal poročevalcem, da je lojalistična komanda več kot zadovoljna z izidom bitke pri Ebru.
Nacijsko barbarstvo izziva ogorčenje vsega sveta
Preganjanje in ropanje nemških Židov je vzbudilo silno ogorčenje v Angliji in Združenih državah. Uradna Francija pa molči. Roosevelt je odpoklical berlinskega poslanika in ameriškega ekonomskega izvedenca. Gibanje za naselitev preganjanih nemških Zidov v Severni in Južni Ameriki in v angleških kolonijah.
Bolgarske zahteve
Bolgarska vlada je dala razumeti, da bo zahtevala povra-tek ozemlja, ki ga je izgubila po svetovni vojni, v katero je j šla na strani Nemčije in Av-stro-Ogrske. Omenjeno ozem-ilje sta dobili Jugoslavija ir» Grška.
OPOZORILO
NE POZABITE, DA SE BO VRŠIL V NEDELJO, 27 NOVEMBRA POPOLDNE KONCERT DELAVSKEGA PEVSKEGA ZBORA "SAVE"'
PROGRAM JE PESTER IN BOGAT IN "SAVANI" VAM JAMČIJO ZVRHANO MERO LEPEGA U2ITKA.
VSI CIKASKI ROJAKI STE VLJUDNO VABLJENI DA PRIDETE V NEDELJO POPOLDNE V DVORANO S N. P J.
Stvari, ki se dogajajo v današnji Nemčiji, ne le da so brez primere v moderni zgodovini, temveč je kar težko verjeti, da je kaj take-ga mogoče v dvajsetem stoletju, ki je tako ponosno na svojo civilizacijo in kulturo. Tudi najbolj sadističen zmagovalec v zgodovini ni nikdar bolj kruto, nečloveško postopal s premaganim narodom kakor megalomanski blaznez Htiler in njegovi sadistični rab-Iji postopajo z Židi, katerih e-dini "zločin" je bil, da so se rodili v Nemčiji in bili vedno dobri nemški državljani!
Požigi in ropanje
Dogodki izza minulega tedna kažejo, da so naciji samo čakali prilike, da se zopet znesejo nad Židi ter jim pripravijo' pravi pekel. Ta prilika je pri- j šla, ko je neki 17-letni poljski, Žid v obupu streljal na nemškega poslaniškega uradnika v j Parizu von Ratha. ki je zadob-Ijenim ranam podlegel. To ie bil signal za nacijsko zver, da ie pobesnela. Najprej so zdiv-iale nacijske drhali v Berlinu in drugih mestih po Nemčiji ter začele napadati, ropati in poži-gati trgovske in obrtne lokale in sinagoge (cerkve). Policija jih ie pri tem divjanju mirno gledala, s čemur je dokazala, da je bilo divjanje drhali naročeno iz vladnih krogov. Goeb-belsov "Der Angriff" se je celo posmehoval, češ, "prostor (kjer so stale požgane sinagoge) bo-demo zdaj lahko porabili za koristnejše stvari"! In drhal so vodili rjavosrajčni četniki!
Ghetto za Žide
Za drhaljo je pa nastopila nacijska vlada ter začela izdajati proti Židom drastične odredbe. Ena teh odredb veli, da
Dies bi rad vplival tudi na prihodnje volitve
bodo morali Židje poslej živeti povsem ločeno od ostalega prebivalstva, kakor so morali živeti v "ghettih" v temnem srednjem veku, kakor bi bili gobavi ali kužni. Ampak to, je dejal Goebbels, je bil šele začetek barbarske maščevalne kampanje proti Židom, zaradi umora nacijskega diplomata. Ni se lagal!
Masni rop
. .Sledile so aretacije na debelo: očividci sodijo, da je bilo prijetih nad 50 tisoč Židov, od katerih jih je bila no tisoče poslanih v koncentracijska taborišča. Pa tudi to ni bilo še vse, glavni namen nacijev še ni bil dosežen, kajti njim v resnici ni šlo za nepomembnega diplomatskega uradnika, ki je bil ustreljen, temveč za to, da oropajo Žide ter z njihovim premoženjem podpro s pajčevina-mi prepredeno reichovsko državno blagajno. To je poslalo jasno, ko so naciji naložili Židom masno denarno kazen v skupni vsoti ene milijarde mark ali nad štiri sto milijonov dolsrjev. Ker je v Nemčiji le približno 600 tisoč Židov, pomeni to, da je prišlo na vsakega posameznika blizu 1,500 mark kazni. Kje jih bo vzel, se ne vpraša; Če nima eden, bodo pa vzeli drugemu, ki ima. Ta milijarda mark naj bi predstavljala odškodnino za ubitega diplomata. (Kot že rečeno, je to le nesramen bduf; ampak kdor išče pretvezo za rop, jo prej ali slej najde, pa če jo je treba privleči iz gnoja.) Poleg tega je bil prepovedan Židom dostop na univerze in druge višje šole; in iz nemškega ekonomskega življenja so bili popolnoma izključeni.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Reakcionarni demokratski kongresnik Martin Dies iz Te-xasa. ki vodi preiskavo neameriških aktivnosti, je minuli teden dal razumeti, da bi rad vplivali tudi na potek volitev 1. 1940, kakor je nedvomno vplival na leto-šnje volitve, ko je med drugim tudi michiganske-mu gov. Murphyju pomagal do poraza. To je postalo jasno, ko je izjavil, da bo odsek vprašal prihodnji kongres za nadaljna *red4va. da bo lahko nadaljeval sedanjo preiskavo, obenem pa š za sredstva za preiskavo WPA in PWA, v katerima vidi vse polno komunistov. Sedanja preiskava poteče dne 3. januarja 1939.
Dies je porabil to priliko, da se je znesel nad komunisti, na-
ciji in člani Rooseveltove administracije, katerih ne more trpeti. Tako je zmetal v eno vrečo Hitlerja, Stalina in Johna L. j Lewisa, katere je imenoval svetovne vodilne "netitelje sovraštva". Potem je stlačil v i.rto vrečo notranjega tajn. Ickesa, delavsko tajnico Miss Perkins, administratorja WPA Hopkin-sa in precej drugih new-deal-akih voditelnih osebnosti.
Diktator Stalin, je dejal Dies, zasluži svetovno predsedništvo netiteljev razrednega sovraštva. Ameriški predsednik netiteljev razrednega sovraštva bi moral biti John L. Lewis, načelnik CIO; njegovi pobočniki pa Miss Perkins, Hopkinr, pomožni administrator pri izvaja-
nju zakona o mezdah in urah Paul Sifton in komunistični vodja Earl Browder.
Da s* ubrani očitka, de je pristranski In d<i kaže samo na komuniste in neljube mu nevv-dealske osebe v Rooseveltovi administraciji, si je privoščil tudi fašiste ter dejal, da bi mo-ral biti svetovni predsednik netiteljev plemenskega in verskega sovraštva nemški diktator Adolf Hitler, prvi podpredsednik pa italijanski diktator Mussolini, dočim je "imenoval" za drugega podpredsednika Fritz Kuhna, vodjo nacijskega Nem-ško-ameriškejja bunda.
Njegove besede točno povedo, v kateri pravec bo usmerjena njegova preiskava, ako io bo kongres podaljšal. Kakor
doslej, bo posvečala glavno pozornost komunizmu, katerega bo skušala naprtiti new^dealer-jem, da odvrne od njih večino ameriških volilcev 1. 1940 ter jih privede v republikanski tabor. Da ga zanimajo komunisti predvsem iz tega razloga, je pokazal Dies že pred letošnjimi volitvami. Iz istega razloga bi red preiskal tudi WPA in PWA — da bi z raznimi odkritji pomagal republikancem do zmage v 1. 1940.
Rooseveltova administracija najbrže ne bo baš vneta za nadaljevanje te preiskave in je zelo dvomljivo, da bi jo priporočila kongresu v sprejem oziroma podaljšanje. Tega ne zasluži.

Posebnosti v Proletarcu
Našim čitateljem je že znano, da prinaša Proletarec poleg zanimivih člankov, dopisov itd. tudi razne zanimive prevode, razprave in opise dogodkov širom sveta, ki so zajeti iz avtentičnih virov. Ivan Vuk se je s svojimi povestmi in opisi gotovo že zdavnaj priljubil čitateljem Proletarca. Zadnje mesece pa je zastopan v Proletarcu tudi Frank S. Tauchar, ki pod naslovom "Zaslužni možje" na svoj napol humorističen in napol resen način piše o možeh pa tudi o ženah, ki so si stekli zaslug za posamezne narode ali človeštvo vobče. Prepričani smo, da vam njegovi spisi ugajajo. In Frank Zaitz objavlja svoj potopis iz Evrope.
»Poleg tega prinaša Proletarec spise o življenju v raznih deželah, ki so dandanes središče naše pozornosti, na primer opise iz Španije in sedaj "Slike iz Kitajske". V bližnji bodočnosti bodemo pričeli objavljati daljši spis o nemškem diktatorju Hitlerju.
Z današnjo številko smo vam pa postregli z novo posebnostjo oziroma z novo sotrudnico, ki vam bo odslej redno prinašala obilico zabav; in smeha, ki je tudi potreben v življenju. Ta sotrudnica je Spela Potovčen, ki ima v današnji številki svojo prvo "storjo' pod naslovom "Včasih je lusno blo . . ." Spela nam je obljubila redno sotrudni-kovanje. Prepričani smo, da vas bodo njene storje zabavale.
Povejte svojim znancem in prijateljem o teh zanimivih posebnostih, ki jih prinaša Proletarec in pridobite jih, da se bodo naročili nanj. In ne pozabite tudi prispevati in agitirati za prispevke v tiskovni fond "Proletarca", ki potrebuje vaše pomoči.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. •
ZRAČNI ORJAK PRED POLETOM
IZHAJA VSAKO SREDO.
Udsj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavsh u celo leto $3.00; sa pol leta $1.75,
sa četrt lata $1.00.
Inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naWm uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
7 -	■	1 • —T *'" ■ 1 •	■ »	II J
PROLETAREC
Fubliahed «very Wedneaday by the Jugoskv Workman'» Publishing Co.,
Inc. Establiahad 1906.
Editor.................................................................... Frank Zaits.
Business Manager..................................... Charles Pogorelec.
Asst. Editor and Asst. Business Managar ......Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
I vat* «orte nesnage ne steka po nji. Kamniška Bistrica je na le-poti svoje stare struge siloVito izgubila vsled tega odtoka. Ampak industrija ne more u-
"flofc mogel fcpati tukaj, če bo pjoatgr za naju? »lorda nisi tfajeh vodnega šuma?"
"Sejn. Ne Koč, tega je ie dolgo, sem se &a privadil v neki
poitevati lepot. Vse, kar ji mo- rudniAki kempi v Coloradu. Ce-re služiti, se naj uporabi, če se h|H jn proga je držala samo do pri tem kvari kras prirode, kaj nje, nato so bile samo pečine in more industrija zato? Saj je pa Hiap. Dokler se njegovega dovolj drugega lepega in ako šuma nisem privadil, sem spai ne — ljudje morejo živeti. In- je po par ur vsako noč. Nato
2301 S. Lavvndale Ave.
Telephon«! ROCKWELL
CHICAGO, ILL
2S64.
Na sliki i« orjaško ameriško mornariška bombno
Utalo, slikano preden se i« v Washingtonu, D. C., dvignilo ta polet v 3ao Diego. California. To jo prvo lotnlo
to vrst«, ki ga adaj preizkušajo. Letalo ima itiri motorje ia stane en milijon dolarjev.
dustrija, kajpada, predstavlja življenje! In seveda ie marsi-ka j drugega.
V dctbri pol uri sva že bila v Grobljah, to je prva postaja po domžalski poti proti Kamniku. Te so zdaj samostansko selilie. Nekdaj so bile Groblje slovito grajsko vele posestvo, eno najbogatejših v ljubljanski okolici. Zdaj je posest menihov, ne vem kakšnih, ki vzdržujejo *>o-
Nehvaležnost je plačilo sveta ...
Dr. Edvard Beneš, bivši zunanji minister in pozneje pred-sednik čehoslovaške, je bil lepo vrsto let ljubljenec svojega ljudstva. Politika, ki jo je zasledoval, je bila videti uspešna in posrečena — zunanja politika sodelovanja z "zapadnimi de-J mokracijami" in naslanjanja na nje in pozneje še na sovjetsko Rusijo —; čehoslovaška se je v letih, ko je bil Benešev vpliv na zenitu, lepo razvijala in postala vzor meščanske demokratične države v Evropi.
Tiste čase so proslavljali drja. Beneša, doma in na tujem, kot moža izrednih zmožnosti in kot "najboljšega evropskega | "Torej tako,;* pravi na vsa-demokratičnega državnika".	. kih nekaj minut pripovedova-
Kolo časa se pa naglo vrti; često v hipu vrže iz tira vse, j nja Ljubljančan dr. Jelene, kar je še pred trenutkom gladko teklo po- njem; in kar je bilo i Z njim se bomo se seznanili.
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
VIL
stanovanjskem uradu, kak blok stran od hotela, imeti nekakšen prijateljski ali drugačen vp!ivf kajti kmalu je izposloval, da je pričel šef govoriti z nama. Kaj sta. "Nič, le tujca," sem odgovoril. "Nobene sobe več." Klerk iz hotela pa je dejal, da
_________ naj le bolj natančno po/leda,
i morda je še kje kakšna. In res, kle, s katerim sva se seznanila pogledal je — ena je bila ravna postaji v Schvvarzachu na nokar odpovedana v Šiški, la-Tiro'skem, ostale tri pa so šc hko greva tja, toda o banji naj bolj veselo ščebljale s fanti in nikar ne izprasujeva. Hotelski dekleti, posebno s fanti, kakor klerk je naju obupno gledal in
pa mi je bil šum vode kakor uspavanka."
Angela je trkala. Nihče se ni oglasil. "Bi šla naokrog, a se bojim psa," je rekla. Nič ga ni bilo šivati. Pravijo mu "dogi" in je res zelo "amerikaniziran" kužek, tudi jako močan. Nikomur nič noče.
"Grem vseeno naokrog," pravi Angela, in prične trkati
lo, tiskarno in obdelu jejo polje, j na drugo okno. "Dogi" v svoji Namreč drugi zanje. Morda se pasji kočici se ni prebudil. An-k tem gospodom še povrnem. gelina mama se je. Težko dela Bila je tema, ko sva izstopi- na gvojem domu in bilo bi zala pod starodavnimi kostanji v nj0 skoroda bolje, da bi bila Grobljah. Tolikšna tema, da ostala v Ameriki. Vsa utrujena Angela nekaj hipov sama ni je vorašala, kdo trka. Angela!
vedela, v katero smer naj kreneva do njenega doma. Kajti ko je pred 24. leti odšla v Ame-
In nato, kajpada, srečno svidenje. Nekoliko solza, nato povpraševanja, čas mine. Razšli
prod hipom še smešna neverjetnost, nenadoma postane kruta Naj tu povem le da je po po- m- mladih let
je pač naturna stvar med ljud«
resničnost
klicu odvetnik.
Ljudje, ki ga da je vrh te-
vrn tp 'Komu igra godba?" In je
Tudi dr. Edvard Beneš je meral spoznati to trpko resnico, poznajo,	aa Je V" veselo pripovedovala; Slova-
Dvajset let je neumorno, potrpežljivo in z velikim navdušenjem «	J™ 1° i kom. cel vlak jih je prišio. In
gradil temelje mladi republiki, ki so se zdeli nerazrušljivi;
se čudil, da nočeva sobe, ko bo vendar moralo nocoj v Ljubljani prenočevati prejT«one mnogo ljudi kar na prostem! "Preskrbi nama taksi." In fant je tekal naokrog da kaj; Vrne se s spo-
riko, še ni bilo te postaje. A ko- 8mo se k počitku. Jn ko sem se stanji so bili, tega se je natan- vlegel in poslušal mogočni šum čno spominjala. Kovčega sta vode, se mi je zdelo, da sem mi bila kakor uteži in spet sem zn0va doma, namreč na tistem se jezil; "Nu, izberi si smer! domu, ki sem ga imel pred 30. Saj praviš, da je le minuto ali leti pri mogočnem šumu vode v dve hoda!"	gorah blizu Aiamose v Colo-
Kc sem tako na vso moč po ra<iu nepotrebnem sitnaril, sva do-1 ~ ...	.
spela pred hiAo njene mame. L P°fbl' "-"L"* ^ ,*P?' Vsa okna temna. Spredaj pred F0 J«*™- Ml.n** "»J« P«'» hiš« sveti občinska električna V tolora^k,hI *or*h P"v»Je"° žarnica, mimo hiše pa se jezno uap*v"pko- In An«eh nJeno peni in hropi Mlinšoa. "Indu-i:rwatno pesem' »trialna voda".	(Dailje prihodnjič.)

eleganten, da bi na prišleca napravil dostojanstven vtis, in na splošno vse izgleda tako, kakor
pa je za advokata bodUi tu ali MHd-.arom	mlajj„.
pa je potegnil strupen veter iz Monakovega in ti temelji so se v hipu zrušili in postali prah. In Beneš, še včeraj slavljen kot "vzorep, sijajen državnik", je čez noč postal "slab državnik" in izobčenec, ki ga danes obmetavajo z očitki in klevetami celo
mnorri njegovi lastni rojaki, ki mislijo, da se bodo s tem priku- tak advCkat ni kaj prida, pli svojemu novemu gospodarju v Berlinu!	Tudi jaz sem rekel:
Ironija je velika! Včeraj še slavljen zaradi iste politike,; "Torej tako, Angela, zdaj danes pa zaradi nje celo med mnogimi rojaki obsovražen in za- S\a v Ljubljani." niČevan. . Malokdaj je še kakega človeka tako grdo ogoljufalo Dr. Jelencu te fraze nisem
v njegovi veri v poštenje zaveznikov kot je Beneša.	ukradel, ker ga takrat osebno _ .	. , mnma Mft	.	.
Ali dr. Beneš ie izšel tudi z te velike preizkušnj z dvig-|še nisem poznal, niti ni bilo v Masarykove cetfe brž v naj-|m«™ najKoaice. kciaj
mojem običaju, da bi jo rabil, bližji hotel. -Sobo za dva s ko-) *-*« k*m*A*1 tUak • In 5 Spomnil sem se na to šele, ko peljo," in tako dalje.
sveta
"Ali ni lepo . '. .*' me je bodrilo tisto dekle, "ko si prišel po tako srečnem naključju v Ljubljano?"
"Kajpada, YVhy not," sem se dostavil po angleško in najina znanka je •šla k svoji družbi. Midva pa s kolodvora preko
njeno glavo, ne da bi se mu bilo treba česar koli sramovati. Verjeti v poštenje prijateljev in zaveznikov ni nič sramotnega; sramotno je le, če prijatelj in zaveznik pljune na vse svoje obljube in izda svoje prijatelje. Beneš pa ni storil nič takega; on je samo verjel, da so bili zavezniki pošteni kot on sam. Zato je moral prehoditi ves križev pot od Oljske gore do Kalvarije; zato je ±>il križan in zato mora viseti razpet na križu še danes.
Ko je uvidel, da zahteva dobrobit njegove domovine, da se on žrtvuje, se je žrtvoval. Žrrvoval ni le sebe, temveč tudi veliki sen, ki ga je nosil v duši vsa svoja moška leta, sen, kateremu bi se marsikdo na njegovem mestu ne mogel odreči in bi rajši pognal deželo v vojno in pogin. Vse to je storil zaradi svoje domovine in svojih rojakov. Več ni mogel storiti!
Skoro neverjetno je, da se vzlic senci kljukastega kriza, ki zlovešče leži nad okrnjeno republiko, najdejo v čehoslovaški ljudje, ki si upajo danes kamenjati tega moža, ki je zaradi njih — zato, da bodo oni živeli in lahko upali — izpraznil do dna kupo ponižanja, samožrtvovanja in aamoodpovedi. človek se nehote vprašuje, ali je strah tako pretresel te ljudi, da so iz-, gubili vsak čut hvaležnosti in dostojnosti ali kaj? Kaj pa še hočejo od Beneša? Da jim da še kožo s svojega telesa? Dušo in črce jim je že zdavnaj dal!
|kri!jem mednarodnega mladinskega katoliškega tabora. A>.o bi nama taksi bil na razpolago, bi se peljala na dom mojih staršev. A peš hoditi v taki vročini in s prtljago bi bilo predaleč.
Tedaj šine Angeli rešilna misel: Peljiva se na dom moje
odpe-porter,
ves vesel, da bo nama vendarle
Upravnik "Proletarca" je dobil sledeče pismo od Petra Groharja, tajnika društva št. 177 SNPJ v Reliancs, Wyo.:
"Vc.šo prošnjo za pomoč "Proletarcu" sem prečital na redni seji našega društva in sklenili smo darovati iz dru-j stvene blagajne en dolar, poleg tega je pa vsak izmed osmih navzočih članov prispeval po 25c prostovoljno v ta na-
zahvalo za lepi vzgled, ki so ga dali drugiin našim naprednim društvom, na katere smo se obrnili za pomoč. Upamo, da bodo ta društva posnemala vrlo članstvo društva 177 SNPJ in da ne bodo hotela zaostajati za njim.
UPRAVA "PROLETARCA'
Članstvu kluba št. 1 JSZ
Chicago, 111. — Redna seja
sem tega dobrodušnega odvetnika osebno spoznal par tednov pozneje.
"Torej tako" ni bilo edino, kar sem izgovoril ob priFodu v slovensko prestolnico. Tudi klel sem nekoliko, kajti potovala sva v največji vročini kakih sedem dni in niti v gorah ni bilo pravega hlada, tak vroč naval zraka je bil. Potniki — in koliko jih je bilo — so prerivali drug drugega, opozarjali sogeda na potrpežljivost, češ, nikar toliko ne suvaj s svojimi paketi, drugi je je^no mrmljal nazaj, in tako smo sWuvn&TT<!o izhoda iz dveh vagonov. Vsi so vzeli vročino in druge neprili-ke kolikor mogoče hudomušno, le neki postaran Čeh je razjar-
Toda ti ljudje najbrže ne predstavljajo čehoslovaškega Jei?°, klel/ }e v kuPej^
naroda; to morajo biti meščanski hlapci, ki so ve<tno pripravljeni iti po vetru; ljudstvo si je gotovo zapomnilo Beneševo veliko žrtev, jo razumelo ter mu ohranilo v svojem srcu lep spomin, čeprav mu je bila dodana grenkoba in žalost nad izgubljeno svobodo, če bi bilo drugače, potem bi človek res pri najboljši volji ne mogel več spoštovati tega naroda. Saj ni bila Beneševa krivda, da so bili Cehi izdani!
Prihajajoče spremembe na Balkanu
Pred kratkim je bilo poročano v ameriških listih, da se pripravljajo spremembe na političnem zemljevidu Balkana, od katerih bi imela koristi Bolgarska. Rečeno je bilo, da bi nekateri balkanski državniki s tem radi pridobili Bolgarsko v labor balkanske antante, ki bi s tem postala kompaktna in močna fronta proti na vzhod prodirajočemu nemškemu fašizmu. Zdi se, da navsezadnje ne diši jugoslovanskim, rumunskim, grškim in turškim državnikom, da bi njihove dežele postala brezmoČne vazalke fašistične osi Rim-Berlin in da bi se radi rešili te usode. Ker pa brez Bolgarska balkonsko fronto ni strnjena in dovolj močna, jo sedaj skušajo pridobiti v zvezo balkanskih držav ali balkansko antanto, v kateri so že Jugoslavija, Rumunija, Grška in Turčija. Preden se pa to giore zgoditi, je seveda treba likvidirati nekatere stare račune, ki niso še poravnani.
čitateljem je Še v spominu balkanska vojna iz 1. 1912, ko so šle balkanske države skupaj v boj proti tedanji Turčiji ter jo premagale. Komaj pa je bila ta vojna končana, že je prišlo med zmagovalci do spora zaradi delitve osvojenega ozemlja. Tedaj so Bolgari zasedli kraje, ki so si jih lastili enako kakor Srbi; slednji so pa Bolgare natepli ter jih pognali nazaj.' To kratkotrajno vojno pa so izkoristili tako Turki kot Rumuni: prvi so iztrgali Bolgarom Odrin, drugi so pa zasedli pokrajino I>obrudžo ob ustju Donave.
Če hočejo zdaj balkanski državniki pridobiti Bolgarsko v svojo zvezo, ji bodo morali vrniti te pokrajine, če ne vse, pa vsaj nekatere. Bolgarska bo seveda skušala dobiti nazaj kar največ mogoče, dočim bodo njene sosede spet skušale vrniti kar najmanj. Ampak če bo na obeh straneh nekoliko dobre volje, se bo lahko dosegel kompromis, ki bo kolikor toliko zadovoljiv in sprejemljiv za obe stranki ter ustvaril podlago za
zabil mal paket, pa se je skušal skozi gnječo pririniti nazaj. Ko bi bil svojo prtljago odložil in prodiral skozi hodnik brez u-tež ob straneh, bi še nekako bilo. Tako pa je razjaril nekaj potnikov in eden mu je po hrvatsko klel celo Boga in mater, česar pa stari Čeh ni razumel in v svojem strahu za pozabljeni paket tudi ne bi hotel razumeti.
"Prokleta gnječa." To ni bila edina kletev, ki sem jo izrekel v drenjanju na peronu, dasi sva imela le par kovčegov. Vlak za vlakom je prihajal. Večinoma mali vagoni in iz njih so se vsipale trume ljudi. "Mar je Ljubljana postala velemesto, ali kaj," sem pomislil.
Pred kolodvorom je igrala godba. Angela, ki je ohranila humor, se je pošalila: "Tebi igra." Ta šala me je še bolj razkačila, "Pojdiva hitro, da dobiva sobo s kopeljo, kopelj, to je vse, kar želim po tolikih dllth poienja."
Godba je med tem odigrala in kar naenkrat zatonira druga. Drenjava se med množico palec za palcem. "Ha, ali vam nismo pravile, da bo danes Ljubljani štirideset tisoč tuj-
"*Nič ne dobila, vse zuseoe-no" — in ko sva hotela nekoliko izpraševati, je imel hotelir na grbi celo krdelo katoliških Čehov, vsaj rekli so, da so katoliški, kajti na vzunaj se to nikomur ne pozna, razen duhovnikom in redovnicam, ter se mu dušali, da so naročili sobe v naprej. Niste jih, je rekel Mi-kličev klerk. ali pa je bil Mi-klič sam, in tudi ako bi jih bili, jaz jih nimam (sob), pa če mi jih z zlatom plačate. Z zlatom pa ljudje v Evropi že dolgo ničesar ne plačujejo. Saj se je še celo Amerikancem izmuznila ta kovina iz rok. "Kam naj gremo?" so vpraševali Čehi. Mikli-čev klerk jih ni več poslušal, ampak hitel odgovarjati drugim, da so vse sobe oddane in da ne bo nobene na razpolago najmanj tri dni.
"Glej, tudi ta Nemec se dre-nja tu, kateremu so carinarji na Jesenicah vse tako razmetali," mi omeni Angela. Res je bil on. A sobe ni — o pač, mu je dejal klerk, dobil jo boš v privatnem stanovanju. In mu je izročil naslov. Vprašal je zanjo v naprej, morda bolj stalen gost hotela kot drugi, pa so se pobrigali zanj.
"Nekaj je treba ukreniti," sem rekel Angoli. "No, kaj?" Skoro kot bi mi rekla: če si Ljubljančan, pokaži vsaj, da znaš najti prenočišče!
Spomnil sem se na moč na-
mogel kako pomagati, pravi,	Mislim, da s^ je s tem na-!k,uba 1 JSZ 60 v petek 25'
"čez pet minut". In spet smo,^ društvo, majhno po številu dirjali s prtljago preko Masa- članstva, dobro odrezalo in do-rykove ceste, porter je nama kaia|c, da ^ laveda važnosti k.ioil karto in nato sva brzela. in pomena naiega delavskega
da se zdrenjava v kamniški časopisja. Želim, da bi tudi ve-
vlak, ki je bil že poln in njegova lokomotiva je težko sopia.
"Strela božja." — • robantil v vagonu in rekel še par hujših stvari, ne da bi bil kdo kaj po-
rajtal. Saj je bilo one dni vse narobe v Ljubljani in okolici. Jamral sem Angeli: "Neobrit in neumit, vrag vzemi to vožnjo in vse skupaj * Mar bi bil šel v VVillovv Springs, pa bi mi ne bilo treba ničesar prenašati, manj bi me koštalo in ne bi pri-J šel sem kakor da sem pobegnil iz kekšne glavnjače!"
Ona je imela prav tako vzrok, da bi se lahko jezila, ampak to bi lahko izzvalo špetir, pa me je rajše tolažila in hvalila kamniški vlak, ki je med tem že drčal po progi. To mi je misli res spravilo drugam. Stopil sem k odprtemu oknu z glavo ven. Sijajno! Iv Širokega dimnika lokomotive kamniškega vlaka so se vsipale iskre kakor jih more vsipati le najboljša zvezda repatica. Oči so mi bile v hipu polne saj in potniki v vagonu so spoznali na mah, da se ne znam voziti v takih vlakih. A imeli so svoje po-menke.
"Ali ne vozi hitro?" vpraša Angela. "Da, prilično." Po pra-
čja društva posnemala nas ter pomagala "Proletarcu" v enaki meri kot smo mu mi... Če bi bilo naše društvo večje, bi bila tudi podpora večja."
Upravnika "Proletarca" prav veseli, da se je društvo 177 S. N. P. J. tako lepo odrezalo; njihov prispevek v tiskovni fond "Proletarca" JE bil velik, če pomislimo, da je njihovo društvo majhno po številu člin-stva. Zavednim članom tega društva gre vsa čast, "Proletarec" jim je pa
nov. Sodruge in sodružice se opozarja, da se je gotovo udeleže. Podana bodo razna poročila in priporočila. Vse, ki še niso poravnali vstopnic za zadnjo domačo zabavo se prosi, da to store na petkovi seji. Koledar je gotov za razipečavanje. Kdor ga še nima si ga bo lahko nabavil na seji, vsem onim pa, ki morejo, priporočamo, naj vzamejo nekaj izvodov in jih skušajo razpečati med znanci in prijatelji. Torej, na svidenje na seji v petek večer!—Tajnik.
Ste ti že naročili Ame«
dolžan iskreno riiki družinski koledar?
pitnine in poklical iz gnječe yi(i povedano. x enako brzino, jeznih potnikov Mikličevega porterja ter mu rekel na krat-
ko: Tujca sva, pre«krbi nama v Ljubljani sobo s kopeljo. Vzel je napitnino, privzdignil kapo, se malce počehljal, in začel telefonirati: Hotel Union. Vse oddano. Hotel Štrukelj. Isto. Hotel Slon. Ničesar.
Fant premišljuje, pozabi na svoje drugo delo in pravi: "Hitimo na stanovanjski Tam morda imajo še kaj
Chicagu, kar za tako neokrat-ne škatlje, kakršne tvorijo kamniški vlak, pi slabo.
"Kopala pa se bova v Mlin-šči," je rekla. "Teče tik nase hiše in voda je iz Kamniške Bistrice. Ko smo bili še otroci, smo se v poletju vsak dan kopali v nji. Boš videl, kako prijetno bo to." A se ni v nji no-urad	kopala. Kajti v 24. le-
M)lj tih je tudi njo spremenilo, privadila se je čikaške banje, kjer
na razpolago "
Pograbiva kovčege in teče- temperaturo vode lahko kon-
cev!" je veselo vzkliknilo de-|mo na cilj.
Porter je moral v tro,ira P° mi,i V0,JL ___' ki teče mimo njenega doma, in
žene veliko kolo žage ter štiri
mlinska kolesa — posest njene
sporazum in vstop Bolgarske v balkansko zvezo. To bi bilo
pametno driavništvo. Potem bi Nemčija zadela ob močan jez, mame — pa je hladna in vseh ki bi ji skupaj z Rusijo lahko kljuboval. Tudi bi s tem preprečili muh polna. Zda j ni več "Mlin trganje obstoječih meja na povelje iz Berlina, ki jim drugače šča" — zdaj je uradno oznace ne odide.	I na za "industrialno vodo" in že vočasno obveščeni.
Predavanja s, Fr. Zaitza v Penni in Ohsiu
Kakor je čitateijem ie znano, ie odšel sodrug Frank Zaitz, urednik "Proletarca", na predavateljsko turo po Pennsylvaniji in Ohiju. Stvar je bila organizirana s precejšnjo naglico, vsjed česar so se vrinile v program spm pa tja netočnosti ali pomanjkljivosti. Da ne bo nobenega nesporazuma, ponovno objavljamo seznam predavanj, ki jih bo imel Zaitz začenši z dnem 24. novembra. Predavanja se bodo \r-d!a kot sledi spodaj:
LIBRARY, PA, v četrtek 24. novembra ob 2. popoldne.
BROUGHTON, PA., v nedeljo 27. novembra ob 2:30 popoldne, v dvorani sv. Alojzija. CONEMAUGH, PA., v nedeljo. 27. nov. ob 2:30 popoldne, v dvorani sv Alojzija.	,
JOHNSTOVVN, PA., v nedeljo, 27. nov. ob 7. zvečer, v Slov. delavskem domu, Moxham.
SHARON, PA., v sredo, 30. novembra zvečer s sodelovanjem sodrugov iz GirArda, O.
COLLINWOOD, O., v četrtek, J. decembra zvečer, v Slov. del. domu na VVaterloo rd. Pričetek ob osmih.
CLEVELAND, O., v petek, 2. dec. ob osmih zvečer, v Slov. narodnem domu na St. Clair ave.
Po zaključku sedanje ture bo sodrug Zaitz obiskal tudi
FRANK ZAITZ
naši naselbini v Springfieldu, III. in Detroitu, Mich., kar naj ta-trganje obstoječih meja na povelje iz Berlinn, ki jim drugače |šča" — zdaj je uradno oznace-r™°*n.»i r°i»ki vzamejo na znan je.
O datumu obiska bodo pra-
JOACHIM BARCKHAUSEN— IVAN VUK:
DŽINGIS KHAN
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem
stoletju v Aziji
LoBaBOOOESaOBOBSSOBOB
IOBOI
IOBOI
o car
MODEL BOJNE LADJE

(Nadaljevanje.)
Nato je začel vladati. Bila je vlada dobvo-dumnega, življenja veselega vladarja. Iz državnih zakladnic je neprestano razdajal med ljudstvo darove. Da bi zaposloval armado, ni bilo misliti. Da bi šel z njo na kakšen bojni pohod, se mu ni zljubilo. Udobno je notel živeti. V svojem belem, s škrlatom prepasa-nem šotoru je sedel ves zadovoljen od jutre do večera, na dragocenih kožuhih iz tigrovih kož, sprejema! goste in obiske. Jel ie čez mero, pil je čez mero, izrekal mile kazni, nikdar ni bil krut. Neizmerna bogastva, ki jih je naplenil oče, so neusahljiva. Kar požiral jih je. Daroval je na vse strani. Ko je nekoč, slučajno, zagledal posode, polne zlatnikov, je kar ostrmel. Čutil se je celo nekako obupanega, da leži to v teh posodah. Ni vedel, kaj naj s tem počne. In ogorčen je razglasil, naj pride vsakdo in vzame kolikor ga je volja. Na državnem zboru leta 1235. je razdelil ves bojni plen do zadnjega zlatnika. Zaupljivo bodi rečeno, da so ministri vedno »krbeli, da je bil neprestano pijan.
Čustvo dobrote je bilo v novem vladarju. Kitajskim igralcem je na primer prepovedal, da ne smejo Perzijce v neki vlogi, ki jo bodo igrali, zasmehovati. Izborno se je razumel z brati. Ni bila to sicer nobena umetnost, kajti kdo bi tudi dražil vedno veselega človeka. Samo modri Kitajec Jelu je imel z njim nastope. Hotel ga je odvrniti od alkohola. In to je bil edini slučaj, da je Ogotai zbesnel. Kričal je po sablji*
in zgodilo se je, kakor se pač s takim veselim človekom zgoditi mora. Radi nečloveškega pijančevanja je zbolel. Na njegovem ležišču se je znrodila žaloigra. Brat Tului je žalostno stal pri ležišču Ogotaia. Prosil je Boga, da bi brat ne umrl, ampak naj rajši umrje on, če je že tako sojeno. "če naj bo smrt kazen." ie rekel umirajočemu, "potem sem takorekoč kazen zaslužil jaz. ne ti, ker jaz sem več ljudi pobil, kakor pa ti. Ce pa je smrt nagrada, potem sem to nagrado zaslužil jaz, ker sem boljši od tebe."
» Ko se je * temi besedami Tului nekako onravičil tu<fi pred bogovi, je izpil zdravilo, ki je bilo za Ogotaia in bi se smelo rabiti kot mazilo za drgnjenje. Zgrudil se je mrtev.
Ogotai pa ie ozdravel. V upravi države se je spri z Jelujem, Kitajcem. Davke je namreč pobral, izračunal in jih razdelil. Carine je bil ustavil. Vse blago, kakor je delal oče, je Ogotai pokupil še za 10 odstotkov dražje kakor je bila cena. Ko je usihal državni zaklad, ie hotel izdati celo papirnati denar. Ali Jelu se je temu odločno uprl. In tukaj ga je moral Ogotai poslušati. Pravice princev in deželnih glavarjev je natančno utrdil in predpisal njihove dolžnosti, kajti začeli so postajati preveč oblastni. Ustanavljal je šole za uradnike in za otroke plemenitašev. Plemstvu je celo izdal listine, v katerih je bilo natančno napisano, kakšne pravice imajo. In nikdo ni smel več jemati konj kjer in kolikor bi hotel. Jelu mu je v tem vsepovsod pomagal. Plemstvo pa ga je denunciralo. Ogotai ga je kar posadil v zapor, ali takoj ga je zopet izpustil, proseč ga za odpuščanje. Prastara igra vladarja in kanclerja. Ko je kmalu po teh reformah Jelu umrl, so plemiči poiskali njegovo hišo, da bi se polastili zakladov. Našli pa so same stare knjige in rokopise. To je bilo edino premoženje eneg* najmogočnejših in učenejših mož Azije.
Ogotai je umrl nekaj let za svojim kanclerjem. Vzrok smrti: pijanost.
V dobi svojega vladanja je tudi nekoliko zaposloval svojo armado. In sicer po starem, izkazanem krvavem načinu. Del armade je nastopal zoper neutrudljivega in trdovratnega sinu Mohamedovega, ki je skušal iz Indije osvoboditi svojo očetnjavo. Komaj so Turki zvedeli, da jih hoče peljati na Mongole, je ostal sam. Armada se je razbežala. Tak strah pred Džingis khanom je bil v njihovih kosteh.
Bil je potem tu še stari, natančno izdelani načrt Džingis khanov. Osvojitev Kitajske. Ogotai je za nekaj časa odložil alkohol in prijel za sabljo. Korakal je točko za točko po tem načrtu. Zopet so bile pokrajine opu-stošene, ljudje pobiti, Sovražni vojskovodje obglavljeni.
Ko se je vrnil iz Kitajske, je bil Ogotai poln duha očetovega. Na vse Štiri strani sveta je poslal svoje armade. Eno na Južno Kitajsko, ki ji je poveljeval prestolonaslednik. Drugo v Korejo, da zaduši nastale nemire. Tretjo v Kašmir in od tam, da zasede Indijo. Četrta armada je odjezdila k bregovom reke Donave, da zopet zbudi staro kraljestvo Hunov.
Na obale Donave.
In sredi 13. stoletja so pridrveli Mongoli v Evropo. Takrat je krščanski svet preživljal najnevarnejše trenotke v svoji zgodovini. Čudovito, da je ta trenotek v krščanski zgodovini takorekoč pozabljen.
O turških navalih in pohodih so se pisale cele knjige in opisavali različni napadi v najbolje razburljivih prizorih. O navalu Mongolov leta 1241., ki je bil mnogo silnejši in
>gromnejši ter bi imel lahko ogromne posle-dfce, strašne posledice za zgodovino Evrope, pa je komaj tu in tam nekaj napisanega.
In če tu in tam o teh zgodovinskih dogodkih kak izobraien Evropejec nekaj ve, je slišal pač samo zvoniti in še to, da so takrat združeni krščanski Križarji zadržali mogočnega gospoda iz Azije.
Ali tako zvonenje je neresnično.
Krščanski svet je takrat bil medsebojno sprt. Tudi ni premagal Mongolov, ki so se pojavili z ogromno premočjo, da bi jih vsa vojska Križarjev ne ustrahovala. Ce pogledamo na primer zgodovino nekoliko bolj natančno, vidimo, da so se, recimo, Kitajci in druga mnogo slabejša ljudstva Mongolom in naslednikom Džingis khanovim močneje xo-perstavljala kakor je to bilo takrat Evropejcem mogoče. In Če kljub temu mongolska armada takrat ni preplavila Evrope, so bili to čisto drugi vzroki in celo zelo presenetljivi vzroki.
Leta 1239 sta se pojavila mongolska gene-rala-vojskovodji Buta in Subotai s svojo armado 250 tisoč jezdecev v Rusiji in prekoračila Volgo. Takrat je zbežalo 40 tisoč družin iz teh pokrajin preko Ogrske v Bolgarijo.
Mongoli so preplavili Rusijo. Ropali so, plenili, sramotili in morili po svojem starem običaju. Grozna je bila njihova sled. Moskva, Kijev sta bila sežgana in uničena. Samo edini severni velikoknežki Novgorod je ostal nedotaknjen. Mongolski jezdeci namreč niso mogli v to pokrajino, ker je radi toplega vremena postala močvirje, katerega niso mogli pre-jezditi.
Ko je prejezdila mongolska armada Rusijo na vse strani in jo oropala, je prodrla na Ogrsko. Zavzetje Nemčije in severne Evrope ni bilo v načrtu. Pač pa je bila pomendrana Poljska. Kralj in vsa žlahta je zbežala. Kdor pa ni mogel zbežati, se je poskušal skriti.
Krakovo je bilo požgano.
Blizu B resi ave so se zbirale Čete vojvode hesenškega in kralja Češke. 28-. marca so mongolski jezdeci pri Ratiboru preplavali reko Odro in sc bili že 31. marca pred Bre-slavo. Našli so goreče mesto. Prebivalci so svoje hiše sami zažgali. Pri VVahlstattu sta trčili vojski skupaj, šlezki vojvoda je padel in z njim cvet nemškegia vitežkega reda. mnogo poljskih knezov in žlahte. Krščanska vojska je štela 30 do 40 tisoč mož, mongolska >-skoraj še enkrat toliko.
Vitežtvo je dobilo bud udarec. Nemčija je bila azijatskim tolpam popolnoma odprta, ne da bi jih mogel kdo ovirati.
Ali Mongoli se je niso lotili. Ostali so v šle-ziji kakšnih d\ajset dni. Istočasno je kralj češki, Venčeslav stal s svojo armado samo kakšnih sto kilometrov oddaljen, ali ni naskočil.
Glavna armada Mongolov se je bližala v treh kolonah ogrski meji. Ogri so sicer nekoliko utrdili karpatske pasove, ali to je bilo vse, kar so storili za žilavo obrambo. Zgodilo se je torej, kar se je moralo zgoditi. Dne 12. marca so mongolski pionirji razbili s sekirami lesene barikade na mejah. Dne 15. marca so videli mongolske jezdece že iz Pešte. Za 280 kilometrov dolgo pot niso rabili niti cele tri dneve in to je kar bo vsak vojaški strokovnjak priznal, za armado 60 do 70 tisoč mož nezaslišan podvig. Na ravninah pri Mohi je prišlo do bitke Stotisoč Ogrov je v tej bitki izgubilo življenje. Mongolska armada pa je malone ostala brez izgub. Tu so se Mongoli utaborili, da se oddahnejo.
Po zimi 1241 do 1242 so mongolski jezdeci prejezdili in preiskali Slovenijo, Dalmacijo in dele Avstrije ter prišli do Dunajskega novega mesta.
Evropa je čakala na svojo neizbežno usodo, sama se tega skoro nič zavedajoča. Zdele se je, da bo preplavljena in opustošena. Pa se je zgodilo leta 1242. nekaj nerazumljivega. Mongoli so se zbrali na ogrski pulšči-stepi, težko s plenom obloženi in odjezdili preko Sedmog^aškega in Bolgarije zopet domov v Azijo.
Evropa je bila rešena.
Ne po lastni zaslugi, temveč radi poročila, ki ga je prejel vrhovni poveljnik in princ Batu iz domovine. Glasilo se je: Ogotai je umrl.
In da bo lahko branil dedščino, je moral domov.
Kaj so vse še podvzeli vnuki Džingis kha-novi, podvzeli in izvedli, je kmalu povedano.
Začeli so se družinski prepiri. In povsod, kjer se začnejo družinski prepiri, se, kakor govore izkušnje, pojavijo tudi razne klike.
Ogotaijev sin je postal veliki khan z imenom Gujuk. Pri njegovem vladanju se je dal največji vojskovodja, general Subotai "upokojiti". Pravico na to je, seveda, tudi imel. Bil je mladostni tovariš Džingis khanov. S svojimi jezdeci je prejezdil trikrat polovico sveta. ^Dvaintrideset narodov je premagal, vzel petinšestdeset rudnikov na vseh kraih sveta. Zdaj mu je bilo preko 80 let. Kdo iz hrabrih sinov Mongolije je imel več jfravice, da se umakne v šotor svojih očetov in tam mirno živi?	(Konec prihodnjič.)
SLIKE IZ KITAJSKE
JOHN DOE—I. J.
Preden »e zgradi bojna ladja, je treba nparaviti natančen model, ki mora iti »kosi strogo preizkušnjo. Na tliki je model 45 tisočtonska bojne ladje, ki ga pretakata vladni inienjer v laboratoriju svasna ladjedelnice e Waskingtonu, Zdrui. driaee bodo zgradile dre novi bojni ladji te vrste.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Chicago, 111. — Blaž Kaltin-ger je nabral na Prešernovem koncertu $3.85 za tiskovni fond Proletarca. Joe Oblak se je zglasil v uradu in izročil 5 naročnin ter za začetek vzel pet koledarjev. Frank Bizjak je izročil 1 naročnino in vzel 15, in Joseph Turpin iz Cicera 15 koledarjev.
Johnstown, P«. — Andrew Vidrich je poslal 3, John Rak pa 2 naročnini. Slednji je naročil tudi zalogo koledarja. Prihodnjo nedeljo, 27. nov., bosta tu dva važna shoda, na katerih bo govoril Frank Zaitz, urednik Proletarca in drugih naših publikacij, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v stari domovini, kamor je šel zadnje poletje v svrho študij delavskih razmer v raznih evropskih državah. Bil je v Jugoslaviji, Avstriji, na Češkem, v našem Primorju, deloma tudi v Franciji, Švici, Italiji in Ogrski. Shoda se bosta vršila: ob 2:30 popoldne v dvorani sv. Alojzija v Conemaughu in zvečer ob 7. v Slov. del. domu na Moxhamu. Ker bo poročilo s. Zaitza izredno zanimivo, priporočamo rojakom, da se ga udeleže v obilnem številu. Vstopnine ni nobene.
Wind»or Heights, W. Va. —
John Vidmar je poslal svojo naročnino ter $1 podpore tiskovnemu fondu od društva 226 SSPZ in naročil 5 koledarjev.
Kemmerer, Wyo. — John Krzisnik je poslal 4 naročnine ter naročil en koledar od leta 1916. Pravi, da vsled slabih razmer in nezanimanja za dobro čtivo, so poteškoče z agitacijo, toda poskusil bo.
Pueblo, Colo. — Pred kratkim se je pisec teh vrstic mudil v tem mestu na pogrebu svoje svakinje Mary Pogorelec, ki je bila blaga žena in dolgoletna čitateljica Proletarca in drugih naših publikacij. Tudi kadar je bilo treba slednje podpreti gmotno, ni štedila. Vsi ki smo jo poznali ji bomo o-hranili trajen spomin.
Tam smo se sešli z mnogimi znanci in prijatelji iz prejšnjih let in veseli smo bili, da smo se spet sešli ter pokramljali o trm in onem. Tudi na »Proletarca niso pozabili. (Zadevna vsota je v izkazu v tej številki). Razume se, da niso vsi naši prijatelji. Sešel sem se tudi z rojakom, ki se šteje med takozvane svo-bodomislece, ki je zelo zabavljal čez glavnega urednika Prosvete. Spomnil sem se na njegove ožje, ki so vsi strogo katoliško vzgojeni, in pa na naselbino, ki ni bila še nikdar ( tako pod kontrolo cerkve in j klerikalizma, kot je danes, pa sem si mislil: Martine, boljše bi bilo manj zabavljanja čez ljudi v daljavi, pač pa več dela doma v naselbini, ki potrebuje pouka in razredne izobrazbe bolj kot jo je kdaj potrebovala, ako nočete, da bo zaton napr«-
dne in razredne misli stoodstoten in še več. Da, videl sem prizore, ki jih pred 20 ali 25 leti ni bilo v Pueblu. Tudi tisti, ki jih ima Martin tako v želodcu, so imeli rešpekt do tiste male skupine, ki je bila v naselbini vodilna sila napredne misli. Poznejša leta je bilo ravsa in kavsa čez socialiste nič koliko in rezultat: na eni in drugi strani nič; temne sile pa imajo prosto polje in ga tudi izrabljajo, pa še kako!
Sharon, Pa. — Joe Cvelbar je poslal eno naročnino ter poročilo, da se pridno pripravljajo na shod, ki bo v sredo 30. novembra v Slov. nar. domu, na katerem bo govoril s. Frank Zaitz. Z njimi sodelujejo tudi naSi sodrugi iz Girarda in okoliških naselbin.
Ročk Spring«, Wyo. — John Jereb je za začetek naročil 40 koledarjev ter poslal $1.25 pod pore tiskovnemu fondu. V ta fond je prispevalo $5.00 tudi društvo št. 10 SNPJ.
Cleveland, O. — Jennie Da-garin je poslala 11 in pol naročnine.
Girard, O. — John Kosin je poslal 2 naročnini.
Herminie, Pa. — Anton Zornik bo zdaj zaposlen s prodajo I našega koledarja. Za začetek I je naroČil 125 iztisov.
Hostetter, Pa. — John Res-nik je poslal 4 naročnine ter 60 centov podpore tiskovnemu fondu.
Blaine, O. — Od tu se je o-glasii s 4. naročninami John Vitez. Naročil je tudi 10 koledarjev.
Barton, O. — Joseph Skoff je naročil 7 koledarjev in poslal $5 podpore tiskovnemu fondu, ki jih je prispevalo društvo »t. 562 SNPJ.
Red Lodge, Mont. — Mary Erznožnik je poslala tri naročnine in $2 podpore tiskovnemu fondu. Pravi, da okoliški pre-mogokopi zdaj boljše delajo in bodo poskusili z agitacijo za Proletarca med premogarji.
Bridgeport, Ohio. — Joseph Snoy, nas znani agitator, je poslal 6 naročnin in naročil za svoje okrožje 42 koledarjev.
Parkhill, Pa. — Frank Pod-bo.v je naročil 10 koledarjev in poslal 6 naročnin.
Moon Run, Pa. — Jennie Je-rala je poslala 2 naročnini in 60c podpore tiskovnemu fondu. Zahtevala je tudi nov imenik, ker pravi, da bo obiskala vse, ki imajo potečeno naročnino.
LISTi\I€A
UREDNIŠTVA
Zaradi preobilice drugega gradiva smo morali izpustiti iz današnje štev. zapisnik vvauke-ganske konference, kar naj se vpošteva; priobčen bo drugič.
Kadar želite kaj oglašati, »pomnite »e "Proletarca".
2. General Tang En-po
Ko smo se zbudili, nas je pozdravilo žarko jutranje solnce. Kmet in njegova žena sta bila zaposlena z mlačvijo na dvorišču; on je gonil vola, ki je vlačil po žitu kameniti valjar, ona je pa pridno udrihala po žitu z nekakšnim cepcem. Potem so nam pa oči obtičale na naših nočnih tovariših, o katerih nismo prej nič vedeli in kf tudi niso vedeli za nas, kajti bili so trdi in negibni. Kitajci imajo namreč vero, da se ne sme mrtveca pokopati, dokler ni ugodnih znamenj, sicer bi na drugem hvetu ne šlo vse gladko; zato jih spravijo v krste m spravijo v kraj. kjer čakajo pogreba. In slučaj je hotel, da smo mi prenočili v vaški mrliški shrambi, v družini devetih mrtvecev . . ,_
Pripravili smo si zajtrk na gorilniku na alkohol, ki smo ga imeli s seboj. Toda to je bila zadnja hrana, ki smo jo pripravili sami na ta način, kajti pokazalo se je, da je alkohol v Kini dragocena stvar, ki jo mnogo bolj potrebujejo ranjeni vojaki na fronti kot mi.
Potem je prišel po nas neki častnik ter nas odvedel k generalu Tangu En-po, ki je imel svoj stan v neki vasici kake pol milje od nas. Ko smo se priblir žali hiši, v kateri je bil nastanjen, smo opazili spet tri Ruse, ki so baš odhajali. Dva sta bila v kitajskih vojaških uniformah, vsi trije so bili pa nedvomno vojaški svetovalci. Tako smo v manj kot dveh dneh videli pet Rusov, kar nam je jasno povedalo, kako veliko vlogo igra sovjetska pomoč pri obrambi Kitajske pred Japonci.
Seveda nismo zadostili svoji radovednosti ter poizvedovali o teh ljudeh. Tega se v Kini ne dela. Vsako odprto poizvedo-
(Opomba:—John Doe je Amerika-nec, ki mnogo potuje po svetu in spotoma piie o tem, kar vidi ns ivojih potovanjih. Zdaj je na Kitsjskem.—
I. J.)
vanje bi vzbudilo sum. Toda njihovo delovanje je javna tajnost. Ti Rusi dajejo Kitajcem poduk v rabi artilerije, tankov in drugega težkega orožja in so do neke meje nadomestili nemške vojaške svetovalce, ki jih je Hitler pozval domov.
General Tang En-po, ki poveljuje 200 tisoč mož močni armadi, nas je izredno prijazno pozdravil v svojem zasilnem uradu ter nas pogostil z vročim mlekom in mlinci. "Stari Tang", kakor ga vsi kličejo, ima grobe poteze in brezskroni videz kuJija, pri tem je pa pre-vejan kot lisjek. Njegova armada je videla več bojev in prehodila več teritorija kot katera koli druga kitajska vojaška edinica. Prvič je vzbudil pozornost za časa bojev za prelaz Nankow, blizu Peipinga, kmalu po izbruhu vojne, ko so njegove divizije pokazale Japoncem, da ni prijetno z njimi črešenj zobati. Pozneje se je boril v pokrajini šansi in pri Taierchwangu. Danes ga imajo Kitajci za narodnega heroja.
Tangove čete so pravkar iztrgale Japoncem nekaj važnih gričev na fronti pri Juichangu. Zato je bil general izredno dobre volje. O japonski armadi govori s prezirom. Mož nam je pripovedoval:
"Mi smo se udarili z njimi v začetku vojne in mnogokrat pozneje. In vsako pot so šibkejši. Armada, ki nam stoji tu nasproti, je utrujena in sita vojne. Kakšna razlika med to armado in svežimi, navdušenimi četami, ki so nas napadale kot burja na prelazu Nankow! Povem vam, da je njihova stara udarna sila splahnela. Ti ljudje so siti vojne, se ne morejo več navdušiti zanjo. Kvaliteta japonskih vojakov je da-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
VABILO	na	VABILO
JESENSKI KONCERT
"SAVE"
ODSEK KLI KA ŠT. 1 J. S. Z.
V NEDELJO, 27. NOVEMBRA 1938
3:30 popoldne V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVNDALE AVE.
CHICAGO, ILL.
1.	a)
	b)
2.	a)
	b)
.1.	a)
	b)
	c)
4.	a)
	b)
	c)
5.	a)
	b)
	c)
n.	a)
	b)
I.	DEL
Dirigira JAKOB MUHA, na piano spramlja MARY MUHA
"Marsaljesa" (Rauget de Liale)................................................Sava
"Slava delavstvu" (Iv. pl. Zaje)................................................Sava
"Pesem ianjic" (L. Belar)..............................................Ženski ibor
"Pred slovesom" (Fr. Gerbič)........................................Ženski zbor
"When Mother Nature Sings Har Lull.br"...............Angeline Pluth
"Dekla sakaj s* tak ialostno"................................... Angeline Pluth
(Spremlja Josephine Pluth) "Dark Eyes" — piano-harmonika ...................Josephine Pluth
"Pri oknu" V. Vodopivec).................................................... Sava
"Karn si Šla" (Peter Jereb).............................................. Sava
"Vlak" (Dr. A. Schvvab)............................................................Sava
"La Spaniola" — piano-harmonika .. Josephine in Angeline Pluth
"Tam na vrtni gradi"......................................... ...... Angeline Pluth
(Spremlja Josephine Pluth) "I Lika to Whistla" — pinno-liamronika.................. Angeline Plut
"Vaseli bratci" (L. Lahor).........................................................Sava
"Dobro jutro" (Dr. A. Schwcb*>...................................... Sava
II.	DEL SPEVOIGRA
'KMETA ALI MEŠČANA'*
OSEBE:
Dr. Ivan Vasal ........?...................................Anton Andres
Helena ( hčere ugledne .......................France* Vider
Manica ( meščanske rodbine.................Marya Omahen .
Joie, kmet — posestnik letovišča ........Anton Garden
Polonica, sosedova hči...............................\nna Miško
France Gornik, slikar na deželi................Edward Lab«n
Isletniki .................................................Savani
Vstopnina 40c. — Po koncertu ples v obeh dvoranah
SAVA VLJUDNO VABI VSE OBČINSTVO IN r LJUBITELJE PETJA. PRIDITE !
svetimo nekoliko čas* tudi sa- Evropski potopisi s. Zaitza sne in rezultat bo dober, če bo-lnec; kvečjemu če jo bodo anali jo dobro znano, da utegne vsak mi sebi. Meni se zdi, da bomo se mi vidijo jako zanimivi in mo te razpravo spremenili v republikanci bolj prikrivati kot!*«* preplaviti njihova kra je ja-kmaiu popolnoma zaspali, če ! tega mnenja je tudi več drugih aktivnosti, o kakršnih smo go-1 demokrati...	ponska povodenj ter jih spra-
viti ob domove in eksistenco. Vzlic temu pa ni videti zaskrbljenih obrazov.
Vojaštvo je nastanjeno v sle-
JASPER McLEVY 0 VPRAŠANJU
ZDRUŽENJA SOCIALISTIČNIH STRUJ se ne bodo delavci bolj zani- ( čitateljev. Ker se pa izgovor- vorili. Storimo torej kolik >r' Letošnje volitve res niso bile
■ 1 ---mali za svoj položaj. Resnici | jena beseda Ae bolj prime, je kdo more—vsak posvoji moči., razveseljive kolikor s« tičejo
Jasper McLevy, župan mesta vanje v delo in zadeve drugih na	moram priznati" da je federacija Froavetne matice za	Kriitina Turpin. progresivnih kandidatov kot je
Bridgeport, Conn., je dobil organizacij glavno nadelo. Iz- sedanja demokratska admini- zapadno IVnnsyIvanijo pova-	- ----------	bil Benson v Minnesoti in ne-
pri radnjih volitvah na socia- javil je. da ne goji proti niko- barija v Penni storila kar je biln s. Zaitza sem na predava- potreba kulturnega in izo- k"i drugih; reakcionarne sile herni kmečki hiši. Kmetje ne liatični liati kot kandidat za go- mur v sedanji soc. stranki ni- mogla v danih razmerah za iz- nje. Temu povabilu smo *e pri- 'brdi^volnpoa Helovania MO K	da jih bodo po- dobe za to nobene odškodnine.
nad 160,000 glasov kakih mrženj, toda dokler j0 | *><djAanje položaja dravskih\4rni i If tudi mi v Jo|inj»townu.	® uciurunju	__ jf| ( l(s|M.|t. y Wis-,Na drUfi strani pa so plačam
Sodrug Zaitz se je odzval in bj CleveUnd, O. — Vsa k razu- consinu mo izvolili za guverner- vsako delo, ki ga opravijo govoril dne 27. novembra po- men delavec ali delavka ve, du ia velikega industrijalca. Pri- za Tangovo armado in za živi-poldne v dvorani društva sv. jt delavska kultura in prava hodnji kongres bo nemara aku- ki ji jih prodajo. Tangove zija v Conemaughu, zve- delavska izobrazba delavske-' šal razveljaviti ali okrniti naj- i odredbe proti plenitvi, kraji in čer pa v dvorani v Moxhamu. mu razredu izrecno potrebna važnejše zakone, od katerih bi j šikaniranju prebivalstva so S. Zaitz je dober govornik in »za izboljšanje življenske ekai- delavstvo lahko pričakovalo Utrogo izvajane.
vernerja ali več kot kdorkoli pred njim na socialistični listi v tej državi. V razkolu leta 1936 je šel McLevy v socia 1-demokraticno federacijo, v kateri je zdaj predsednik. Štirje člani njegove struje so bili 9. novembra izvoljeni v legislaturo. Njegov politični vpliv v.Connecticutu je tolikšen, da so pisali o njem v zadnji volilni kampanji tudi listi v drugih državah.
Nedavno je v razpravi o predlogu za zedinjenje socialdemokratske federacije s socialistično stranko dejal, da se je po njegovem mnenju slednja razbila zato, ker je njeno vodstvo, namesto da bi se posvetilo graditvi politične stranke, hotelo komandirati vsako unijo, vsako viijo šolo in vsako cerkev.
Kar potrebujemo je zgraditev politične stranke, v katero bomo najprvo mi imeli zaupanje in verovali vanjo, predno bomo mogli druge pridobiti, da ji bodo verjeli in sledili, je dejal McLevy. "Poskusili smo ie razne bližnjice/' je govoril dalje, "a ne gre. Naša stranka v Connecticutu napreduje zato, ker se briga za svoje zadeve in za svoje delo. Ko se bo socialistična stranka v celoti spet prijela te taktike, pa bo napredovala,je konstatiral.
McLevy pravi, da so tisti de
mrženj, toda dokler jo	boljsanje položaja delav*
bodo vodili ljudje, ki smatrajo,	mas. Ooverner Kari je bil eden da mora postati prirepek atran-'najboljših, kar jih je ta država
ke, oziroma njenega vodstva	kdaj imela. Zato je bil trn v
vse drugo, je njeno nazadova-	l)eti velebisinessa in reakcio-
nje neizogibno.	narjev vseh baž. Posebno se vo Na istem zborovanju social- imei* na Piki» ker ie lani
demokratske federacije je go- ^asa *tavke jeklarskih delav- ga ljudje radi poslušajo. Ko- stence in miselnosti. Ignorirati nekaj koristi. Sodeč po poroči- Zanimivo se mi je videlo, da
voril tudi uiednik socialdemokratskega židovskega dnevnika Abraham Cahati, ki je Izjavil, da je on preti združenju s socialistično stranko pod njenim sedanjim vodstvom. Na drugi strani kritizira Norman Thomas Cahana, Waldmana in Jasper McLevyja, češ, da je njihova taktika prekonserva-tivna in v marsičem nesociali-stična. Dejstvo je, da je ostala socialistična stranka v Connecticutu (social-dem. frakcija) močr.a in da je niti razkol ni potihnil v nazadovanje. Veliko bolj kvaren je bil za socialistično stranko v VVisconsinu, ki pa je s pomočjo progresivne stranke pri zadnjih volitvah vzliv temu zmagala z devetimi kandidati za poslance v državno zakonodajo. Najbolj pa je bila vsled razkola prizadeta nekdaj močna socialistična stranka v New Yorku. V nji je sedaj samo Se takozvana Tho-masova struja.
Naj reče o McLevyju kar kdo hoče, dejstvo je, da dokler se socialisti ne oprimejo njegovega nasveta in se lotijo organi-
lavci, ki mislijo, da nam socia- eteričnega dela kot se ga je listično gibanje ni vee potreb-,011' ne bVdo lmeh POlitfcne no, ker imamo zdaj razne libe- i *tranke, ki bi kaj štela.
raloe stranke, v napačnem. Us- ^ ~~777	T
pesen boj s kapitalizmom more ° volitvah in drugem
vršiti le socialistično gibanje,- Park Hill, Pa. — Zdaj ko so
toda treba je takih socialistov,; volitve srečno za nami in smo	je udeležilo veliko število lju-
ki znajo graditi, ne pa takih, prišli po volji večine volilcev iz	di. Naj mu bo ohranjen blag ki jim je frazarenje in umeša- dežja pod kap, je čas, da po- spomin!
cev v Johnstovvnu proglasil delno obsedno stanje, zagrozil "vigilantom" ter zaprl tukajšnje tovarne Bethlehem Steel
Co. S temi ukrepi je skušal go-vemer preprečiti nasilje za časa stavke. Ta stavka je bila izgubljena, ker se je nezavedno delavsvo vrnilo nazaj na delo. Keakcija je pa začela obkladati gov. Karla z diktatorjem. Cesa sta zmožna reakcija in njeno časopisje, je pa vsem znano. To je vzrok, da bodemo z letom 1939. spet "svobodno dihali" pod "pravo pennsyl-vansko demokracijo", kajti "diktatura" je uničena, saj novoizvoljeni govemer James pravi tako.
Izid minulih volitev je tako slabo vplival na organizatorja unije premogarjev U.M.VV.A. Murphy Kusha, da se je pri svojem prijatelju v Conemaugh zgrudil in umrl. pokojni je bil po narodnosti Poljak in v Ameriko je bil prišel še otrok. V uniji je delal z vso energijo mladega človeka- za dobrobit delavcev. Bil je tri leta organizator distrikta št. 2. Živel je s svojo družino tu na Park Hillu. Med delavci je bil zelo priljubljen. Posebno Slovenci smo ga imeli radi, on pa nas. Bil je star šele 33 let. v unijo je pa stopil 1. 1933. Njegovega pogreba se
gar zanima slikati kako in kaj ali celo nasprotovati delavskim lih in resoluciji, ki je bila spre-1 ni imela skoro nobena hiša dandanes v Evropi, naj ne za- kulturnim in izobraževalnim jeta na njeni.konvenciji v Hou-jvrat. Izgleda, kakor bi se sma-mudi te prilike. Vabljeni ste organizacijam, se pravi iz sebe stonu, Tex., mu bo pri tem po-jtrale vrata za ljudsko posest in
vsi.
Frank Podboy.
O prošli konferenci Prosvetne matice v Wau-keganu
Cicero, III. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se je vršila 30. oktobra v VVaukeganu, je bila skoz in skoz zelo dobra. Poročila zastopnikov so bila zanimiva. Iz njih je bilo razvidno, da se zavedajo vrednosti dela, ki ga vrši ta ustanova^ Posebno veliko je storila pri širjenju knjig, katerih je poslala pri-drirženim društvom že mnogo tisoč izvodov, in to za malo članarino, ki jo ji plačujejo.
Enako stori kolikor more na prosvetnem polju v drugih ozi-rth. V*ak delavec ali delavka.
se norčevati in želeti, da bi /.a- magala tudi ADF. In mi, ki vse vojaki jih porabljajo za naj-vladala tema nad miselnost jo to vidimo in vemo, da bi bilo; razlicnejAe svrhe: namesto miz, ter da se vrnemo nazaj v dobo lahko drugače, moramo pa vse nosilnic, postelj itd. Vrata so barbarizma, suženjstva in in- to gledati in trpeti z nevedna j tudi pripravna za pokrivanje kvizicije. Vsak zavedeti prjie- maso vred. ki jo potegnejo za; lukenj v mostovih in se rabijo tarec bo vedno gledal, kakojžnorco kjtmor jo hočejo.	v ta namen,
bolj koristiti svojim pravim iz- Nam, ki se zanimamo za de- T*kom obiska v Tan^ovem razilo delavskim kulturnim in lavsko gibanje, se to sicer ne. r|avnem stanu smo tudi opazili izobraževalnim ustanovam, ker vidi čudno. Bil sem na mnogih vojake, ki so pomagali nekemu se zaveda, da so te živa notre- velikih shodih tekom minule j kmetu pri žetvi riža Ker kaj
politične kampanje, kjer so po-)take^a ie nisem vjdel, sem ho-litiki starih strank z vso vnemo )tej 0 Mtvari nekaj več izvedeti, blatili druy drugega, masa je Povedali so mi, da sta ostala pa ploskala. Komu? Svoji nevednosti !
delavskega
ba za napredek razreda.
(Odstavek o koncertu soc. Zarje smo črtali, ker je prišel dopis prepozno.—Ured.)
v, A a , . 1 k . . .	4. 4 . , 1 » . . . ». „ 1 ..	i '__
vttt iftoma vsi poznate s. rr. Zaitza, predsednika nadzornega odbora SNPJ in urednika "Proletarca". In če ga še ne poznate, boste imeli priliko spoznati ga 1. in 2. dccembra. V četrtek 1. decembra bo govoril v Delavskem domu na VVaterioo Rd in v petek 2. de-

2 :2
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
ki mora delati za preživljanje cambra bo pa imel predavanje v tovarnah, ve, kako so nam v Narodnem domu na St. Clair zadnja leta trgali plače, vrh Ave., v spodnji dvorani. So-tega pa smo bili ie delno za- drug Zaitz se je pred kratkim posleni, o**tali milijoni delavcev j vrnil z obiska po Evropi. On bo pa popolnoma brez zaslužka, govoril o svojih vtisih, ki jih je Tako je prišlo med maso vpra- dobil v Jugoslaviji, na Primor-šanje organiziranja v unije. »kem*. na Češkem, v Franciji Med zavednim delavstvom, ki itd. Govoril bo seveda z delav-so se naučili razredne vzgoje skega stališča. Ta predavanja pod okriljem organizacij, kakor jih imamo mi, je agitacija za unije lahko napredovala. Tudi na tej konferenci v VVaukeganu smo razpravljali o uni-
sponsorira Prosvetna matica, katere člani so mnoga cleve-landska društva SNPJ, SSPZ in SDZ, kakor tudi večinoma
nami, Slovenci, nI dosti bolje. Pojdi na agitacijo za to ali ono delavsko stvar in že se ti izogibajo, če priporočiš na kaki seji kako delavsko stvar, jo moraš sam zagovarjati ali pa ostane pozabljena. Naj pa kdo predlaga nekaj čisto nasprotnega, pn bo zlahka uspel.
Za 15. nov. je newyorški župan La Guardia sklical konferenco progresivnih voditeljev iz vseh držav nase Unije, da se pogovorijo o skupnem nastopu pri prihodnjih volitvah. Take in podobne konference so se že večkrat vršile, sprejeti so bili razni zaključki, zgodilo se pa ni nič.
na kmetiji samo stari kmet in .njegova žena — oba sključena Parčka —-, Iti nista mogla zmagovati tega dela ter prosila Tanga za pomoč. In "stari Tantf" jima je poslal oddelek vojakov, da opravijo to delo.
(Več prihodnjič.)
PRIREDBE KLUBOV
Jo S. /a*
V i )cd«c*m leinamu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organisa-cij in socialističnih kulturnih dru-itev.
NOVEMBER CHICAGO. — Koncert "Save*
Ampak Časi se spreminjajo. I nedelio 27. nov. v dvorani SNPJ.
Dandanes stroji bolj in bolj izpodrivajo delavce. Kepublikan-
. . . . . . . ^ 4	vsa napredna in izobraževalna |Ci s0 obljubili, da bodo preskr-,
jah in kampanjah zanje. O tem	društva. Frank Zaitz je prvo- beli ,judem dei0, da jin; ne bo,
je imel daljši nagovor s Pun-	Vr*ten govornik in ga je užitek I treba delati pri \VPA. Toda v
cer ;z M.lwaakeeja. Namen	poslušati. Le pridite, ne bo vam tej dobi vedno izpopolnjene
razprave je bil, kako potrebno	žalI! I maSinerije jim t0 ne bo USpeU). |
je delavcu unijo pravilno raz- n —J------ . ... i	»
DECEMBER BRIDGEPORT, Ohio. — Veselic« klub« "Naprej" št. 11 JSZ v soboto večer 10. dec. na Blaine, O.
DETROIT MICH. -1 Plesna veselica kluba st. 11S JSZ v soboto dne 17. dec. v Slov. del. domu.
COLLlNWOOD, O. — Veselica
S
leto 10:10. —
JI: izšei
25. letnik
?
jk •
:2 Vsebina jubilejnega letnika je izredno pestra n zanimiva. V po-
•	. r . • »	a*' '* ' • *	' '	*to
vestnem delu prinaša sledeče POVESTI in ČRTICE:
Drobec iz življenja (Meri Duh), Gladovna stavka v Trbovljah (L Mrzel), Kako je nastala knjiga Davidovih psalmov (Ivan Vuk), Marga
{Louis Beniger), Nasi Amerikanci v starem kraju ( Kozma Teleban), Novo življenje (Anton Slabe), 0 možu, ki je hotel biti milijonar (Ivan Molek), Povratek (Angelo Cerkvenik), Pokljukarjeve neprilike (Frank S. Tauchar), Svilene nogavice (Etbin Kristan), Strokovnjaki (A Linda-rac), Testament Pavla Obrisače (Ivan Vuk), Upornika Brezniča lastni življenjepis (Ivan Jontez) in Zapisan med mrtve (A Zaitz).
PESMI; Biriči (Tone Seliškar), Četrt stoletja (Frank Zaitz), Kje je Mesija? (Ivan Jontez), Orači miru<Tone Seliškar), Pesem slovenskih delavcev v Ameriki (iz Aškerčeve zapuščine), Puntarska pesem (Mile
Klopčič) in Tahitanec v Evropi (Culkovski).
ČLANKI, OPISI IN RAZPRAVE: Cilji socialističnega gospodarstva Mvan Ivanovič), Diktator Stalin (Milan Medvešek), Everything but the Squeal (Joseph Drasler), Fatalizem in delavsko gibanje (A Zburaja), Nova doba teme (Zrank Zaitz), Prihodnje leto nov jubilej "Proletarca" (urednik), V palačah lige narodov (Frank Zaitz\ m Willard Wiscon-sin, delo slovenskih pionirjev (Anton Garden)
Volvu tvffii fiobilv v ivm letniku koledarja mim^n raznih informativnih in koledarskih podatkov.
Koledar krasi 55 lepih *lik in rinb. Kakor vedno, je tudi leto* lično vezan v platno. Cena ista kot doslej: 75e posamezen izvod. Pri večjih naročilih popust.
Naročila pošljite na naslov:
UPRAVA PROLETARCA
umeti in sebe unije ter bili tako se bo
naloge uspešno vrSila.	Zaitz pa plesali. Vstopnine »e|no USpele
\\ V tej razpravi sem mislila na ne bo rarunalu nobone, pac pa tivbnn. da M ialisti p»omiri-	222 JSZ v soboto 31 dec.m-
; delavstvo v naši klobučarski :n- se bo pobiralo prostovoljne pri- mo s staro Kardo in Vrnemo br. v N.^odetovih prostorih v Av«„ £ jdustriji, katero je tudi še po- spevke za kritje stroškov. svoje vrste Vendar pa rečem,'Parku-i manjkljivo organizirano. Mno- Enajstega decembra poteče j dokler se bosta grizli med se-1	1939
||gi delavci in delavke grajajo dvajset let, odkar je umrl naj-|boj uniji AI)F in CIO, tako dol- CHICAGO. - Dramska predstav. i unijo in njene pomanjkljivosti, večji slovenski pisatelj, Ivan se bodo kapitalisti lahko i w«b« it. 1 jsz v nedeljo 26. febru-a vzlic temu, da ni še stoodstot- Cankar. Da se ga ob tej priliki smejali in ameriško delavstvo * dTorani SNPJ.
-------------,	------- --»- «•	CHICAGO. — Koncert "Save" v
nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoje pri« reditve sa uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno sabele-leni. V
g no popolna, in da se mnogi bra-	dostojno spomnimo, priredi bo moralo trpeti.
nijo pristopiti vanjo, je vendar	Cankarjeva ustanova v nedeljo
S dosegla za delavce v tej stroki	11. decembra v Narodnem do-
S velike izboljšave. Da so plače	mu na St. Clair Ave. spominsko
® v naši obrti res višje kot -o bi-	slavnost, pri kateri bo iiprfsor*
Joseph Snoy.
le predno je unija pričela z bojem za izboljšanje razmer, priznavajo tudi tiste delavke,
jeno eno njegovih najboljših dramskih del, '*Za narodov bla-gor". In dosedaj so obljubili
SLIKE IZ KITAJSKE
(Nadaljevanje s 3. strani.) nes slabša kot kdaj prej — sa-
ki imajo o uniji še vedno po- i sodelovanje s pevskimi točka- mi rezervisti in črnovojniki.
^ 2301 So. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
M misleke in nočejo pristopiti, če
5	pa bi se organizirali vsi delavci &! in delavke, bi bile razmere med
6	njimi veliko boljše in boj zanje g. ne bi bil tako težaven. Unijo je S sicer lahko kritizirati, težje pa &| je delati zanjo. Ampak zasluge ^|za organiziranje in izboljšanje f razmer s pomočjo unije gredo m i samo onim, ki se ne strašijo de-Sj lati zanjo. Napake pa dela vsa-S kdo, ki je aktiven, kajti nihče
ni in ne more biti popoln v vsakem oziru.
Na konferenci v VVaukeganu se je razpravljalo tudi o agitaciji za Proletarca in o Ameriškem družinskem koledarju, ki je izšel te dni. Splošno mnenje navzočih je bilo. da se naj vsi potrudimo dobiti Proletarcu naročnikov in pri razpečava-nju Ameriškega družinskega koledarja. Obe publikaciji sta tolikšne vzgojne in agitacijske vrednosti, da sta našemu delavstvu neobhodno potrebni. Kakor so drugi agitirali med nami, tako naj zdaj mi med o-nimi, ki še niso naročniki, pa bomo gotovo uspeli.
Dalje se je razpravljalo o mladinskih odsekih in krožkih. Vsakdo izmed nas ve, da brez sodelovanja mladine nima bodočnosti nobena organizacija in nobeno gibanje. Zato je potrebno, da storimo za našo skupno stvar med mladino več kakor doslje. Mladini bo to v korist.
KDOR spozna potrebo kmk-

mi sledeči pevski zbori: Slo-; Stari Tang je pa prav tako
van, soc. Zarja, Jadran in Slo- znan po svoji prijaznosti in ob-. «____. , . . , „u
ga. Vstopnice so v predprodaji - zirnesti napram ljudstvu kakor I	prav'	T
po svojem junaštvu v bitki. Ka-	^ ""V" U ldl ___. , , Trni no, pojutršnjem te rau p«
pr.de njegova armada v,	^ nik<Ur ,tori,
40c in na dan prireditve pri blagajni 50c. V predprodaji j it imajo zastopniki in člani Cankarjeve ustanove. Dobijo se tudi v uradu ustanove v Narodnem domu na St. Clair Ave.
Rezervirajte si te tri datume: 1. in 2. decembra za predavanje s. Franka Zaitza. Pričele k ob osmih zvečer.
11. decembra pa za Cankarjevo ustanovo. Pričete k og treh popoldne.
Na svidenje in dobrodošli na vseh treh prireditvah.
Za odbor: Louis Zorko.
dar
▼elikega.. Ne odlašajte tistih del in nalog, ki morajo biti da-ca" ie obnovili?
novo pokrajino, Kmetje ne be-že pred njo, temveč napravijo j vojakom prostor, potem gredo pa po svojih dnevnih opravkih kot po navadi, kakor da bi ne bilo nikjer nobene armade. In lan g da ustreliti vsakega vojaka, ki se na kakršen koli način pregieši nad prebivalstvom.
O njem kroži neka zgodba, o kateri prisegajo njegovi vojaki, da je resnična in ki razloži, zakaj slovi Tangova armada med kmečkim prebivalstvom kot "dobra armada". Tang je zasačil nekega vojaka, ko je s silo vzel nekemu stare-Bridgeport, O. — Volitve so mu kmetu vedrico vode, ki jo
za nami. Profitirali so od njih je bil kmet baš z muko privle-|7~-----:
reublikanci, ki so bili celo samikel iz vodnjaka. In Tang ni vo- t*
presenečeni nad svojim uspe-|jaka samo pošteno oštel, tem- !!	PRISTOPAJTE K
Vesti iz Bridgeporto
nsivci/s
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, IU.
Tel. Crawford 13S2
Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba tolna.
• lioiai
'4 a»^><sn»a><a»a	•
potegnil svoj samo-nasilneža na mestu
hom. Demokratje so pri nas, v	več tudi
okraju Belmont sicer dobili ve-	kres ter
čino, ker pa voli kandidate več	ustrelil.
okrajev skupno, so vseeno iz-	Ko sem se pred kratkim mu-
gubili sedež v kongresu in dva	dil v severnem delu pokrajine
v državni poslanski zbornici; dobili so jih republikanci, ki
Kiangsi, sem videl, da je vse civilno prebivalstvo zbežalo, ker
mm
M Razprave vvaukeganske kon-
m wmmtmmmmtm i
ferener so liilo lorej plodono-
zdaj obljubljajo "čiščenje": je domače vojaštvo preveč su-storili seveda ne bodo drugega rovo postopalo z njim ter ga * k'»t pometali demokrate iz dr v/, koriščalo. Toda tu so vsi pre-žavnih služb ter jih podelili I bivalei ostali doma, ker so ve-svojim ljudem: in stari politi- deli, da se jim ni treba bati čni "ringelšpil" se bo ponav- Tangovih vojakov, ker jih Ijel in z njim stara pesem: Prej I Tang z železno roko drži na na oslu, zdaj na slonu . .. Tudi vajetih.
naša eksistenca ne bo zato nič Kmetje gledajo v bodočnost boljša in korupcije ne bo ko fataliatično brezbrižno Njim H1	i
I SLOVENSKI NARODNI . I PODPORNI JEDNOTI !
; naročite SI DNKVNIK !
I-PBOSVETA"!
Stane ta celo lato $6.00, pol leta $3.00
Untanavljujtp nova drufttvs. I)e*et dlonov(ic) je treba zs novo druAtvo. Naslov za list in za tsjniitvo jo:
2657 S. Lawndale Ave, CHICAGO, ILL.
VČASIH JE LUŠTNO BLO
Piše Spela Pqtovčen
• • •
Ameriška Domovina z Jaka- mo Še nekaj dobrih in važnih toni na čelu sedaj tiho, kar se prireditev na našem "reperto-
Ker že skor vsak pise rtorje , pravni In marskdo tud pesmi, je zda) revce!
tiče civilnih pogrebov. Bilo bi jih veliko več, ako ne bi za^pjo minuto tako hodili okrog taki
to smo me ženske možje, katerim je le za groše.
še mene perjel, da se morm mul izkihat. An cajt bom psala
Vejste kaj m še leži na sr-
|rju'\ Cankarjeva ustanova (k> podala lep program dne 11. de-oembra v avditoriju SNI) ob
priliki 20-letnice smrti pokoj-
NACUSKO BARBARSTVO IZZIVA OGORČENJE VSEGA SVETA
FALCON CORNER
Zaslužek, to je pri njih glavno, nega Ivana Cankarja, čigar Sem radoveden, ako beležijo i spominu je posvečena ustanova
(Nadaljevanje s 1. strani.) Svet ogorčan
Mreting Note«
I lina i Comiarien:
1 am reporting on the aitivitii?« of
•r—------our Falcon Comrade* »rd I wi.sš to
~ uuu-i i. i. ul	»UU lita t w« have in our tr«aaury
tiče pa Hitlerja, je lahko pre- ^ |Um of 3:| We HhouU1 enlaige prjčap, da si s tem ne bo nikjer our trea*ury but first we n»u*t d«-dofcl! prijateljev, pač pa bo clde how. So i hope «11 our tasaiber*
eku ? Jojmene — še upovnt se tudi to kroniko, aa objavo ob fn Cankarjev glasnik. Podali Naravno, da je svet Mprvu preriri^al vesoljni civilizirani wil1 w	<*ur m»xt meeting
.	. >•	•	l t. ,	•>> >>	1.	.111	IIL 1. I I .	.	.	________.	. .	ilulin A i. <>/ nI n.> »I. »/ VI ' i i Iv M i I 1% *	»	.. k* . J Lt M • n . 1 a m g m t L /t i m /1' ki«l J m /k ttl n
skor nasmem, kok je včas luštn zaključku leta, kolibo jih je bi*! bodo igro "Za narodov bla-
osuplo gledal na ta novi izbruh
svet. da je on največja nevar-
.	•	•	-	' ' -	I	V '	---'	F--[	1 1 1	I l	.	, , I a« VI, v« (« J v "II l(H,| f VbJIl ll«< I Ul
sam v prozi, poznej se pa blu# k bi« Ae mlada, pa lete lo že to leto "brezverska" p6-l*or", katero '}i pokojni spisal »acijskega barbarstva, potem, ^ civilizacijo ter ga zdru
nieravam skopat tud na gmaj- fante sm štemala . .. Takat bla kopanih? no pesmiskladanja. če drugni lohk zberala, zdej je pa še V tukajšnji "K." sem tudi či-dajo redakterji v cajtenge v»e zbirkov bel mal ostal na resa- tal dopis od J. Hrovatina, ka-kar zmaše skup, zakej b na dal tu. Zato se rejs mal bojim, deb teri hudo jezi na s. Poljšaka, tud mojo kunšt noter? Velikrat me merbit nazadne še ta Klukc ker je nekoliko pokritiziral sem že kej brala, kje blu dust na limance ujev.	'"neodvisni delavski zbor Slo-
bel zanee koker pa bjo te mo- Nu. pa nej bo za ankat dost.go" * ozirom na njih koncert, je poHedirnge, utem sm pre- od mene in od Klukca. Poznej Hrovatin trdi, da pri "Slogi" ni pridana T	vam bom že še kej več poveda- nikakega komunističnega za-
Sosedov Klukc mje djavva. Zdej bom najprej sva mal ledja, kar tudi jaz priznam, zadrič ankat k sm mu poveda- po mejst pogledat, ket grejo ampak so več ali manj ^would ya dem začeva pisat u cajten- tud drug reportarji za cajten- be" nestrankarski, "i. W. O/' ge, da bm bel pasov ime "per- ge, da lohk novice pišejo. K demokrat je, nonpartistični, vse tovčenM koker pa Potovčen; to bom vidla in slišava kej zlo prej kot pa delavski. Ker, ako pa mende zato, k se kej takga lepga in tud novga, bom pa na- bi bili delavci, je tu že delavski lotm. Pa sm kar vzeva skoz an pisava prov luštno storjo. Ob- pevski zbor socialistična "Zar-uho noter, skoz tadrujga pa iskava bom več kunštnih Idi in ja", kjer je prostora dovolj za ven — ker Klukca dober po- jeh bom spraAvava kok m kej vse, ki čutijo delavsko. (In to znam kuga mu roj po butic. bizmus gre — pa kok se majo so socialisti, ki se ne sramujejo Vejste, prašov me je ankat, da dergač. Kej tajkga tavelk ldje pokazati svoje barve, ampak b ga vzeva, p» sm djava, da čjo imet, zato bom gotov še odprto nastopajo.) Kaj'se boji-zdej še ne jn da nej počaka do kakšn komišn dobiva od neh, te takih očitkov. V tem dopisu predpusta. Saj vejste, da sm čem report dober nardiva. Tz tudi pojasnuje, da so imeli Že mogla an voritoh kar hiter pa tam bom mal kakšnega po- «estanek za združitev teh *bo-dobt, da sm se ga za ankat od- hvaliva, pa bom hmal postala rov. Po mojem mnenju ni po-
anri brinje aloni? their frienda mo we will have a large attendance. The mor« the merrier.
We hope to spend many more en-joyable S«turdays together.
We msde a trip to the Chicago Field MuHeum last Satur«lay and will
ri" z naciji za ceno pokleka-nja pred berchtesgadcnskim
Franc«« Zabukovec.
Japonski barbari
in jo bo režiral s, Etbin Kri- Je Pa	o* ročen LjuJska žj| , Nem(Hj. bolj k()t je W|
stan. Vloge so v najboljših n«j*vQlja v Angliji je bila na združen 2a ^ livotovne voj. igralskih rokah v naši -redi. j P^mer tHk-r» velika tn pristna. ne |MOti cesarski Nemčiji. Tudi Zato pričakujemo, da bo vsaka	^ajalitki ^ hamber- i Anf|eži in Francozi bodo na.
malce a rej»ort on ali that happened
zavedna slovenska duša ta dan ,a,n za nekftJ caHa odložil *>a- VMt.zudnje revoltirali proti "mi- "»»d u 11 w* aaw for next week. navzoča in da bomo gledali, d* i	* Hitlerjem, i udi v
kljub slabim ča**om napolnimo Franciji vlada velike nejavo-fiND. Pridite. -	IJ|t» ainI)al< Daladitrjeva ^eak-i bar>>aromj
Dalje bo društvo -V boj", I cenama vlada pa ne da od se- j največje na severni strani Co|- bi> ne bev ne m&v' temveč se linwooda. imelo tudi svojo pri- ! cel° Popravlja, da podpiše redite v, In sicer se bodo kazale "prijateljski pakt" s Hitlerjem, slike iz Slovenije. Ta slikovna 1 če ne bo Uudaka volja prisilila predstava se bo vršila 27. nov. teh mož k	bo-
v SDD, pričetek ob 7. zvečer. *ta ^ popolnoma po-Upamo, da bo članstvo tega	v fašizem, kateremu se
društva tudi napolnilo dvorano	.
SDD ta večer. Po programu bo	Odmev v Ameriki
ples do pozne ure. Pridite, bo- j Ameriško ljudstvo je zelo o-ste imeli lep večer dušev nega 1 atro reagiralo na nacijsko bar-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
križava; do predpusta m pa že kej drujga pogruntava. Najna reč je tku: Vzet ga nočm; za-mert se mu pa tud no<čm... Ze zdej me šimfa zato ker sm se nameniva postat pisatlca, kuga b blu Šeje poj če b postov moj dede!
popularna. Vem, da skor vse
ldje čjo včas pohvalo, če jo za-služjo al pa ne. To more poro-čvavc zastopt, dergač be slab orav. So pa na svejt vse sorte ldje. zato bom tud na vse na-
trebna nikaka združitev. Soc. "Zarja" je ie star pevaki zbor, in komur je v resnici za delav* sko kulturo, naj se ji pridruži. Cemu ustanavljati še druge nestrankarske in "neodvisne" zbore?
ulitka. Tudi mladim priporočajte, da bodo videli, od kje prihajate vi starejši.
In seveda, za zaključek bo "božičnica" tukajšnjega kluba št. 49 JSZ. O tem bomo pa še
ae vam osveži spomin, da ne pozabite. Imejte pa te dneve rezervirane, ker to so vaši dnevi, da podprete, kar je vašega
čine psala.
Jest jeh bom po a n stran mal! To leto gre v zaton, pa ima-i in našega. — Nauosčan.
Dergač je Klukc dober člov k, hvaliva, po tadrug pa tadvava	1 .. 1	- ■......u m. .n r n i ...... rrs-
samu dnarja nima. To je pa — pa nej se posamezni oslata-i per men še tanarveč voržoh, jo al pa ne . . . da se nočm žent al pa možt s Juter bom torej šva na prvo takm k nima neč. le zdej sm cajtengarsko pot. Memgredel dostkrat lačna, kaj bi blu pa j sem per Klukcu oglasiva in mu šele poj? Tok dobrga srca pa bom dober juter vošila — pa tud še nism, deb dedca redila ne s kolom, ket b kdo sodu z Priznam pa, da imam Klukca mojih prejšnih besed — am-
mal rada — in če bo le dost slinu okol mene. me bo naza-
pak z rdečo marelo Na svidenje drug tedn z mo-
dne prov gvišn zmotu. Oh, sej jo cajtengarsko reportažo!
Sho ron-Farrell, Po
(Nadaljevanje s 1. strani.) Hague kritiziran
Lewis je tudi udaril po Ha-gueju, županu Jersey Cityja, In po poraženem ohijskem go-
barstvo; delavske, liberalne in tudi cerkvene organizacije so ogorčeno protestirale proti temu divjaštvu; John L. Levvi* na primer je na konvenciji CIO označil nacijske oblastnike za porezali pred prireditvijo, dtia^^^ krvtželjne volko- flff;|trfin w
ve"; delavski, liberalni in celo Bro»«l«y, Mo. Louis Nos«e 2bc. meščanski konservativni listi so ostro bičali nacijske krvoloke; predsednik Roosevelt je pa pokazal svojo nejevoljo s tem, da | je pozval domov ameriškega poslanika v Berlinu, Hugh R VVilsona, in pozneje še ameriškega trgovskega atašeja Douglas Millerja. Kazni vplivni možje, politiki in drugi, so v govorih po radiju udarili po novodobnih nemških barbarih pod Hitlerjem, med njimi tudi znani Al
Znano je, kako so Japonci zavzeli Nanking in pri tem vet dni divjali po mestu kot pobesnele zveri, pobijali in posiljevali na levo in desno in ropali
Na spel aa podporo Proletarcu I |n požigali. Po NankingU je pa-katerv^a je uprava naslovila na dru-1 ,» .
Hva nspre<inih jednot ia zvez. klub,1 dlo že mnogo nadaljnjih mest, JSZ in possmeznikom, ho «e do zad- nned njimi tudi Hankow in Can-nje .robote odzvali »ledeni:	ton, a*li kolikor je znano ino-
i. izkaz	zemskim poročevalcem, se po-
•Chic.fo. III. — Po 50c: Blaž Kal- l^ i ianonska soldateska tin«:»»r in Anton Trojar; po 25c: Jen- 0€snela Japonska sOiaatesKa
nie Koren, John Jurčič, V. Cainkar, i ni Še prav n>C poboljšala. Ka-M. Praprotnik, J. Sedlar, Mary Bar- kor V NankingU, tako drugod: tol, F. Lakner Frsnccs Msrjrolle uboji, posilstva, ropi, požigi . . Frank Petek. F. C. Japich; F. Veael u,, zares *e bi Kitai-lOc, tkupaj $3,85. (Nabral Blaž KaU CU<leZ Dl 011 Zar88' ce 01 ^lUiJ-tinjrer.) ci kdaj mogli odpustiti Japon-No. Chicago. lil. — A. F. žagar cem njihovo zverstvo ter se pomiriti z njimi!___
Bear River, Colo. — Anton Doli-
nai 50c.
Con«m»u|K, P«. - At. 168 SNPJ
$1.00.
Mnenje Angležev
CIO - kongres industrijskih organizacij
Londonski Times meni o mi-
B-rberton. o. - St. 48 SNPJ $i.|nu,ih ameriških volitvah, da so bridgeport, o. — ftt is snpj $i. ustvarile možnost povratka re-Rock Spring., Wyo.—St. 10 SNPJ publikancev na vlado I. 1940.
... , , i, i a. i "Vsekakor pa te volitve doka-Chicago, IIL — Loui« Steblaj $1. . . ,	. , ,.,
Poebio, Colo. - Anton	cd! zuJeJ°' da 81 republikanci o-
$J; po $1: Frank Boltezar Jr., Ray- pomogli od porazov izza lete iuoitd Kirn, Frank Hribar. Ji^ Bol- 1932.", piše ta list. Drugi, llbe-
tezs. ir.Bobert Roblek;	]Lsti in laboritski Daily
tezar skupaj $7.25 (Nab/al C h. ,, . .	, , •	.
Pogorelec.)	Herald pa gledajo na r.tvar
Sygan, P«. — St. 6 SNPJ u, ns- drugače. Njihovo mnenje jf.,
brambo demokracije, ki zahteva odtegnitev vsake pomoči fašističnim državam; z drugo je I postopanje nacijev z Židi, ka-
Smith. Tudi predsed-	^ $5 00'I ^ so demokrati pri teh volit-
velt je ostro kritiziral UBcoin, iri ~ st. n« SNPJ $3.|vahL^er d°*IV«h »Wbe, niso
nik Roosevelt -.................. -.................................... . . . , . 0
Ročk Spring«, Wyo.—Frank Grum! Pa poraženi; in da je Roo-
resi radi deponirali v Avstra- ob tej priliki pozabili na važn, ^ >™ ^^ & T M: j
- " m "*var: na amenSke bankirje, ki .ka^o.v «P».W ^Tu.M predseldntka Kcniahl Ataturka
, gredo ljudje i? "višjih krogov
pač pa proučevati delavski po- vernerju Dave.vju ter pozval Sharon-Farrell, Pa. Roja- ložaj. Upamo, da bo to preda- demokratsko stranko, da se ju kom v tukajšnji okolici, kakor vanjc v. ^uitza interesantnD z jznebi. Lewis je dejal; "Ce de-ilijo, odkoder je prišel sem; s tudi rojakom iz bližnjih našel- oziram na delavski položaj v ( mokratski governer pošlje mi- tretjo urgira zvezni kongres, b»n, kakor Bessemer, Struthers, | gvropi. Zato bo vsak naš dela-, iico. da strelja na delavce, ni da dovoli pet milijard dolarjev Youngstown, Girard, Niles in vec> se v resnici zanima za ; t0 manf ogabno in obsoia-1 kapitala za U. S. Housing Ad-Warren naznanjam, da je vz- delavsko gibanje, gotovo prišel nja vredno, kakor če stori to ministration (uprava zveznega flodna ohijska 111 zap. pennsyl- na to predavanje. Vstopnina k ^ republikanski governer." 1 podvzetja za gradnjo cenejših vanska federacija aranžirala predavanju je prosta. Torej nei___ sa vrsto je prišel tudi kon- stanovanj); obenem se je kon-1 take stvari, tako dolgo se bo
so pripravljeni pomagati Hitlerju s posojili in na industrijalce. ki ga zalagajo z vojaškimi In drugimi potrebščinami! Dok'er se bodo lahko dogajale
predavanje v naši naselbini poZabite priti 1 .in 2. decembra grešnik Martin Dies, načelnik vencija izrekla za 6-urni de- Hitler lahko posmehoval ogor- Sugarit", N dne 30. novembra ob 7. uri zve- na 0be predavanji.	» kongresnega odseka za preis- lovnik in 30-urni teden v vseh j čenju in srdu vsega prebival- $>.00.
ftt. 1 SNPJ $5.00. Pu^blo. Colo. — St. 21 SNPJ
po $1 . Blaž Kirn, Frances Pogorelec, Anton Medved in Frank Pechnik: "n i , : ,! Fr Pechnik.) Burgett.town. P.. - St. 741 SNPJ	smrtjo, da je vec dni
niso mogli pripraviti do tega, da bi vzela hrane, tako, da so
in znana kot drzna letalka, ki ima šaržo letalskega poročnika, je bila tako užaloščena nad
Cleveland. O. — St. f>.'5 SNPJ $3.
čer v našem domu. Predaval bo sobrat Frank Zaitz, ki je obiskal Evropo zadnje poletje; mudil se je v Jugoslaviji in v ostalih sosednih državah. Prosim, da posetite omenjeno predavanje v velikem številu. — Vstopnine ni nobene.
Vsa nadaljna pojasnila vam bo dal feledarcijski tajnik.
Nadalje sporočam vsem članom Slovenskega doma, da je spremenjen datum naše glavne seje; namesto 25. decembra se bo vršila glavna seja našega doma v nedeljo 4. decembra. Volilo se bo odbor in direktorje, katerim poteče službena doba 31. decembra.
Frank Kramar.
kongresnega odseka za preis *	kavo neameriških aktivnosti; ameriških industrijah.
V naši metropoli je pričela neki delegat iz Texasa je pred- i V glavnem je prva konven
bela žena zopet kositi zadnje čase. Tako je preminula tudi obče poznana rojakinja Ivan
stvo Združenih držav! Te lju di bi bilo treba podučiti, da so
Me*. — St. 151 SNPJ že za njeno zdravje. Na-
Harwick, p«. — St. 419 SNPJ $2. z«dn.»e je od žalosti, nespečno-Cieveiand. o. — Leo. Poljšak $5; stl in lakote čiso obnemogla in
neki delegat iz iexasa je prea-i v glavnem je prva kohvcu- m. m, —	,.t H7 SNpj John Filioi?h	j0 spravili v posteljo
ložil resolucijo, ki je zahtevala cija CIO postavila organizacijo situacije, ko je kovanje profi- po <SOc. Matt Kobal> Frank ftifrer in__v__
"preiskavo neameriških aktiv-1 na permanentno podlago ter ji1 tov ne le zločin nad enim ljud- Jacob Subelj; po 25c: Anton Janko-j--
preiskavo neameriških aktiv- na permanentno r----- - .	,	,
nosti Diesovega odseka". De-1 dala ustavo. Drugih izrednih tvom. temveč nad vsem člove- ^^^^^^^	^ Vugola* Radio »our af
ka Pavlin. Trpela je nad leto legat J. K. Crossland, ki jo je sprememb zaenkrat ni izvršila. | štvom!	wjm| Branisel, skupaj $12.00. (Po- 011 '^ncnuio Tnii/n minrin
dni Pokojna Mrs Paulin je predložil, je imenoval Diesa Zaključena je bila v petek, 18. Načrt ia rešitev nemških alal Leo. Poljšak.) bila zavedna in delavna žena.' "drugega Hitlerja". Konvenci-i novembra ob dveh popoldne.	Židov	| bVMTo. - ^ mVApjVoS:
Drobiž iz metropole
Volitve so minule, oziroma so za nami. V Ohiu se je največ šlo za tem, da se je odpravijo "veliko zlo" in se istega nadomestilo z "malim slom"; sedaj je domovina rešena in našjh "neodvisnežev" nema više. "Nestrankarji"so bili z demokrati vred poraženi. Seveda sedaj ugibamo, kateri so to zakrivili? Demokrati sedaj po volitvah trdijo, da so zato poraženi, ker so neodvisni sodelovali ž njimi za odpravo velikega zla. Celo naša dva dnevnika sta se združila v teh volitvah in delala roko v roki za odpravo — česa? čudna so po-ta teh politikasev in čudna so pota teh naših "vvould be" — kaj? Pravijo, da oni sodelujejo z demokrati zato, da se prepreči fašizem v "this coun-try".
Kjer je šlo za delavski napre-1 ja ni ničesar ukrenila glede te dek, je po svojih močeh poma- resolucije, pač pa je sprejela ga la. O tem je pričal tudi njen drugo, ki priporoča ustanovitev pogreb, ki se je vršil zadnji to- neodvisnega zveznega vladne-rek ob mnogobrojni udeležbi, ga urada, ki bi preiskoval slu-Očividci trdijo, da je bilo nad čaje "zarot delodajalcev proti 75 avtomobilov v sprevodu, j delavskim pravicam." Sprejeta Spadala je k naprednim ženskim društvom kot so "Napredne Slovenke" in "Svobodomiselne Slovenke" in je bila tudi članica tukajšnje organizacije "Progresivnih Slovenk", ki so se tudi udeležile sprevoda po-kojnice od vseh krožkov te organizacije, kar je na ostale naredilo jako lep vtis, ko so spremile svojo pokojno sočlanico z rdečimi nageljni na Highland pokopališče. Pokojna je bila
Dodatek
je bila tudi resolucija proti pošiljanju državne milice proti delavcem. — Takisto se je konvencija izrekla za Roosevelta in njegov "new deal".
Lewis prvi predsednik
Seveda je bilo od prvega dne konvencije jasno, da bo John L. Lewis izvoljen za prvega predsednika Kongresa industrijskih organizacij. Konvencija je bila popolnoma pod nje-
ameriško delavsko gibanje in mu preti z marsikatero nevarnostjo; namreč glede premostitve prepada med njim in A. D. F. Ce ne bo ta boj kmalu končan, utegne to prinesti a-meriškemu delavstvu težke posledice. Treba je namreč pomi-
. , .	Girard, Kaniti. — St. 225 SNPJ
tvsen sKupaj $2 R0. John Cizerle 55c; Annie Je-
štvom!
Načrt za rešitev nemških Židov
Ko je bila nacijska gonja	Red Lodge> Mont. — Po $l: K.
proti Židom v polnem razma-	Erznoinik in John Krop, skupaj $2.
Konvencija CIO ni ukrenila hu je ameriški poslanik v Lon-	(P«wl«la Mary Erznožnik.)
nič definitivnega ^.^|donu, Joseph P. Kennedy pred- ^^^^hL^I
perečega problema, ki hromi j0žil angleški vladi načrt za re-	po lOc: Katie Pustovrh in Frank An-
Šitev nemških Židov. Po tem	derluh; skupaj $1.00. (Poslala Jen-]
načrtu bi se preselilo večino	nie Kovšca.) nemških Židov
je 600,000) v Severno in Južno) jovehan 25c{ po lOc: Pcre^rln Bur
Ameriko in V angleške preko-	srar, Anton Potisek, Joe Palazzary,
morske kolonije. Združene dr-	L<,ban- Okorn' Joe Za'
PAUNDECITS TfUVEL BUREAU AND FOREIGN EICHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to 2
58* S. Clark St., Chicasro. — Har. «006
žave bi bile pri tem načrtu u-deležene predvsem s finančno
ali ti, da so volilci letos izvolili ipomo£j0. Premijer ChambeP v kongres poleg 82 dodatnih republikancev tudi lepo število reakcionarnih demokratov, ki
Črt izroči poslanski zbornici v svrho debate. — Ameriški ži-utegnejo kot prvi delovati za dovski krogi so medtem pričeli
civilno pokopana, po zadnjega govim vplivom in delegati so so si "ta črni" prizadevali, da nm ob vsaki priliki navdušeno bi jo "oteli" in spreobrnili, ali pokojna mrs. Paulin je bila žena značaja in trdne volje, vselej jih je odklonila inteligent-
vzk H kali. Ko ga je Philip Mur-ray nominiral za predsednika, so bili vsi delegati v hipu na nogah ter priredili l.evvisu gro-nim potom, da si zaman priza-| movite ovacije, ki so trajate ce-devajo. Pri odprti rakvi,so se lih 28 minut in pri katerih tudi od nje poslovili razni društveni godbe ni manjkalo. Tewis je bil uradniki, kot tudi g. J. Stebla j, I izvoljen soglasno. Za podpretj za«t. "E.", kateri «e je poslovil od nje in našteval vrline, katere je pokojna doprinesla med slov. ženami v Clevelandu. Naj bo pokojni blag spomin in za V4gled ostalim ženskam-delav-kam.
Clevelandska soc. kluba bo-•ta aranžirala predavanje, za katero pride sem v našo metropolo s. Fr. Zaitz, in sicer pre- civilno da,vanje predavanje v SDD se njih tudi vrši dne 1. decembra ob 8 zve- rjjem tukajšnji
Ker sem že ravno pri pogrebih in umirajočih, naj navedem še to, da smo v teku dobrega
nika sta bila izvoljena Mbrray in Sidney |fillman, ki sta bila tudi deležna navdušenih ova-cij, ki so tra jale 14 minut. Taj-nik-blagajnik je pa James B. Carey, predsednik unije Elec-trical. Radio and Machine VVorkers of America.
4,Vaš služabnik .. ."
^ewis se je po izvolitvi za-
drastično revizijo ali pa celo preklic Wagnerjevega delavskega zakona, kar bi bil hud udarec za delavstvo. In če se bosta CIO in ADF nadalje grizla med seboj, bodo skoro gotovo tudi uspeli. Samo strnjeno, solidarno delavsko strokov-
laznik. John Hočevar in John Žibert; skupaj $4.10. (Poslala Annie Jelov-chan.)
PitUburg, Kan«. — ft£ 14 SSPZ Ialn je'pristal na to, da se na-|	Pm _ ftt 174 SNPJ $1.00.
Moon Run, Pa. —- St. 88 SNPJ $2. Krayn, Pa. — St. 70 S?PZ $1.00. Milwaukee. Wi«. — St. 102 SNPJ
$5.00.
Bolta, Pa. — Str ve Koren 50c. Pursglove, W. Va. — St. 18S SNPJ $1.00.
Durargo, Colo. — St. 40 SNPJ $2. Keliance, Wyo. St. 177 SNPJ $1 ;
po 25c: John Porents, Tom Jelov-chan, I/4'o Poljancc, Anton Kavčič, GaApar Krek, Miko Popovich, Mike pevlvh in Peter Grohar, skupaj $3. (Poslal Peter Grohar.)
Envmc|«w, Wa«h. — St. 7-I8 S. N. P. J. $1; po 25c: John Stormshak,
živahno kampanjo za omiljc-njc priseljeniških zakonov in predložili načrt, po katerem bi se lahko priselilo sem do sto tisoč nemških Židov. Stvar f>o nStibržc prišla pred zvezni kongres, ko sc snide v začetku januarja; toda vsak tak načrt bo
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND~ SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7.00—8 a30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Csnal 1100
Wedneaday and Sunday by appointment« only
Residence Tel.: Crawford 8440 II no «Riwer — Call Austin 5700
no gibanje lahko izvaja dovolj	nefjvomno izzval močno opo
močan pritisk, da prepreči to	7jcjj0t kcr je že tako na mili
nevarnost. AH iHldo ostali Vodi-	- e |ju<1j v /JrtlŽ. državan	Frank Remit«, Louis Tokin in Arthur
teljiCIO in A»F .lepld. zad.	brM <leljl in odvisnih ,<. javno	Jo^n; ^^
njega trenotka, ko i>o ze pie-	pC(j1)ore |n relifnih del.	wird«or H^ight«, w. Vs. — st.
♦ IMMMIIIHtHIIMI>
BARETINCIC & SON {
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Ii M M11 > f I Ml IIIM11111 •
.iT » •■ "I---- «' ■ ---- " "
pozno
Kno jc pri vsem tem gotovo: 220 sspz $1.00:
meseca v Clevelandu pokopali hvalil delegaciji z govorom, v ......- —---- - .	, , 1 ♦	,»ui«tinakn vino / ime
pet rojakov in enega katerem je povdaril; "S tem vrfdna, bo moralo še Ii upepelili. Pri zad- preneham biti vaš diktator in svojo pravico; gov. Alabam«. nom n
Pravico v ^!ql>ami se vedno spi
Pet scottsboroSkih črncev, obsojenih v dosmrtno ječo na podlagi evidence, o kateri je bilo dognano v slučaju dveh njihovih, z njimi vred obtoženih tovarišev, da ni bila nič
2id jt» nc bodo več imeli obstanka v Nemčiji, ker jim bodo *ia-ciji vedno bolj grenili življenje ter jih ropali, dokler jih ne sie-čejo do golega; zato bo treba najti za nje nekje prostor, kjer se bodo lahko naselili. Kar se
Moon Run, Pa. — Jennie Jemla KOc.
Chicago, III. — Frank S. Tauchai
lOc.
Skupaj v tem izkaxu $101.75.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postrežba. Dobra jfodba.
"Vino miru"
Nemški naciji bodo krstili
čer. V SND na St. Clair Ave. pa 2. decembra. Kr. Zaitz se je mudjl zadnje poletje v Jugoslaviji, Franciji, Češki, Nemčiji itd. Tn ni *el tja na počitek kot
omeniti ni hotel, ko je pogreb-nik podal notico ,da bo vpepe-ljen. "Bog se vas usmili", da bi mj kaj takega zapisali in da bi nafti "čitavci" brali. Pri tem je
sem na to, da sem zdaj vai slu- obsojenci pričakovati J j .	postaralo > mir
žabnik."—Konvencija je spre- dokler ne poteče C.ravesov so- naibi* nc postaia
jela Ae v«č reaolucij; eno V o- danji termin.
...........................
* Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chkagu, ®	Ciceru in Berwynu.	B
11'arkvieiv Lami drv f o. >
p
mm FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika m p Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■
■	Telefoni: CANAL 7172—7178	*
" 1727-1731 W 2lst Streel	CHICAGO, ILI.. *
nem času ...
\ Yugo«lav Weekly Deroted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERAT1 VE
COMMONWEALTH
NO. 1628.
PublUhad W«akly al 2301 Sa. LawndaU Ave.
CHICAGO, ILL., November 23, 1938.
VOL. XXXIII
Frank Zaitz in Pa. and Ohio Frank zaitz to speak
______At Two Meeting« in
The first tovvn on the list of those who have scheduled JohnStOWI1, PeiMa meetings at which comrade Frank Zaitz. editor of Proletarec, The American Family Almanac, and The May Herald, spoke on his tour through Pennsylvania and Ohio waa Burgetts-tovvn, Pa. He spoke there last Saturday in the Slovene Home, following up with Pittsburgh on Sunday, Bridgeville on Mon-day; Imperial on Tuesday; Moon Run on Wednesday; and Library on Thursday. Broughton, on Friday. Sunday. November 27. he vvill be in Johnstown. where two meetings have been arranged for that day to accomodate the scatered Slovene popula-tion at that city. The first of these two meetings will be in Cone-maugh at 2:30 in the afternoon, and the second, in the Slovene VVorkers' Home, Moxham, at 7 o'clock in the evening of the same day.
For Wednesday evening, November 30, a meeting has been arranged for Sharon, Pa., and in December he vvill be in Ohio.
His first meeting there is in Collinvvood on the lst of December in the Slovene VVorkers' Home, at 8 P. M., and on the 2nd of December, Cleveland, in the Slovene National Home on
St. Clair Ave. at 8 iP. M.>-— -
From there he will go to Detrcit, Mich., and Springfie:d,
Illinois.
Our readers and friends everywhere Zaitz has appeared have turned out en mass to hear him, for it is one of those rare opportunities affording the old folks vvho left their native land across the sea a long, long time ago the opportunity of viewing it again in the form of the mental picture reproduced for them in comrade Zaitz's own colorfui, pungent style.
They have taken advantage of this opportunity in full numbers in the cities in which he has already appeared. In the cities vvhere he is scheduled during the next fevv days we urge our readers and friends to attend the meetings.
POT AND KETTLE STATESMAHSHIP
CIO ADOPTS NEW C0NSTITUT10N
When the pot calls the kettle, "black" it's time to do some inde-pendent thinking.
That's just snother way of aaying thst the American people be wary of Mr. Herbert Hoover'« criticism of the "New Deal" when the former Republican president points to the fact that al m ost six years of Roosevelt government ieaves us with stili a dozen or more million of unem-ployed.
Of course what Hoover says IS al fact. It's true that the "New Deal" has done nothing more than accept unemployment and attempt measure-a of relieving (not curing) it. It's true thst, in spite of ali the public funds which have been spent, the funda-mental condition confronting the j American people is not one whit different than it was back in 1930. It's true that "Nevv Deal" tactics have inereased the national debt.
But it's also true that Republicans had control of the nation during many years leading up to the col-lapse of 1921 . .. that they made the laws which permitted that collapse to arrive.
And it's also true that the highest ambition of both major parties does not go beyond finding some way of enabling the ovrning class of the nation to make their private profit sys-tem work.
The other night Mr. Hoover spoke to some Republican women in Con-necticut. He condemned "persona' government." He pointed a warning finger and sounded an alarm against the loss of our political liberties.
But the fact is that, under the Republicans no les« than under the Democrats, liberty meant very little to the average person who must beg another man for the right to work.
As a Southern writer is quoted in another article of this issue, "Democ-racy means bread.'' It also means the right to use the means of produetion and to enjoy the full fruit« of one'* own labors. Neither Republicans nor Democrats will give us that. In fact, the chief difference between them is in what they say should be done about a pauper population which they clearly concede will be per-manent among us.
When Herbert Hoover, apostle of an economy which denies people the elemental right to work, speaks of "liberty" it is to laugh. And when workers accept "New Deal" hand-outs as a substitute for security and plenty it is to cry.
How »oon will the American people stop this business of choosing be-tween pot and kettle statesmen and vote for the next step—the step into Socialist co-operation?
—Reading Labor Advocate.
John»towa, Pa. — VVhen Charlie Pogorelec informed me that comrade Frank Zaitz would be available to give a lecture about his travels thru Europe on Sunday, November 27, in Johnstown, plans for a meeting had to be made immediately. Time was short and not being able to jerk away from my grocery businesa, I hsd to make use of the telephone.
My first call was Anton Gabrenja to whom I revealed my plans.
"Great," he replied. 'TU go right down and reserve the Conemaugh hali for 2:30 in the afternoon,"
When Mrs. Zabric answered my phone call she was aH enthused about the meeting. "Go to it, Johnnie! III teli Pod bo y and tht others," she replied. Andrevv Vidrich popped into my store the next day and promised he'd do his share. „
In this hurried fashion we arranged fov two meeting«; one to be held m Conemaugh at 2:30 in the afternoon and one in the Slovene Workers Hom«> in Moakam at 7 p. m. Both meetings will b* held on Sundajr, No-vember 27.
Frank Zaitz comes to us under the auspices of the Educational Bureau o f JSF. In greater Johnsto*wn we have a number of fraternal lodges that are affiliated with this institu-tion. We urge their members and friends to attend one of these meetings. Fr. Zaitz is an interesting and forceful speaker and will deseribe the political and labor conditions of the various countries in Europe which he has recently visited.
Reserve Sunday, »November 27, to attend one of the above mentioned meetings and join >our friends for a fine diacussion on current events both here and abroad. The admission is free.
John Rak.
The new "Congress of Induatrial Organizations" unanimously approv-ed at the Pittsburgh convention last week a constitution vesting vast authority in its leadership, i m po« ing sharp per capita levie« and pledging striet adherence to terms of collect-ive bargainlng contracts with em-ployers.
PassMge came with amazing speed after dO ehieftatn John L. Lewis had crushed an incipient "left-wing revolt" which leaders feared had as an objectlve the sponaorship by the convention of so-calied "radical" political views..
Lod Br Bridg««
The movement was led by Harry Bridges, West coast marltime leader, whose immediate deportation as an alleged Communist was demanded by Commander Stephen Chadwick of the American legion at its state convention in Indianapolis, Ind., recent-ly. The Australian bom Bridge« re-fused to comment on Chadwick's demand. „
There was a brief flurry of oppo-sition to the proposed 50 centa per month per capita tax on local industrial unions but it faded when Direc-tor John Brophy declared that a re-ducticn in the levy would "cut down resources of the CIO and impair ser-vice of the national organizations."
Sapportt Strikora
Without a moment1« delay, the convention turned to consideration of resolutions. It quickly adopted two resolutions placing the delegates on
record in fuvor of suppotting effort* by the packinghouse workers' organ-ising committee to obtain "genuine" collective bargaining with the Armour and company plant at Sioux City, la.
Aduptiun of the constitution set up the CIO as a permanent dual organ-ization to the American Federation of Labor almost 57 years to the day that the late Sam Gompers formed the AFL in that city. The CIO will tilt with the AFL for one of the rich-est prizes in the American industry
—	22,000,000 unorganized workers
—	at a time when it has leas than $30,000 in reserves.
Sw«ll 'War Ch«»t»'
Both organizations will have lusty "war chesU" at their command in their fortheoming organizational drives. In addition to the 1 per cent per member per capita tax, the AFL has imposed a 1 cent per member per month asaesKment for the past two year» to swell its coffers. It collects also 35 cent* a month from each member of local ARL affiliated unions.
The strategy of the battle will be direeted by the AFL. executive coun-cil of 17 and by the 45-men executive board created by the CIO. Both boards hold tremendoua power over their respeetive membership.
The council has the power to sua-pend and it requires only a majority vote of the AFL convention to expel a recalcitrant union. The CIO constitution restriets the power of ex-pulsion ond *usper.aion to the convention and requires a two-thirds vote.
If a Union Card Could Talk to us
No Reason To Worry About Colorado
Franco Plans World's Greatest Blacklist
Firing Squad* and Hard Labor Undar Military Control for Workar» who Refuted to Accap« Bloody Rula of Fascism
Generslissimo Francisco Franco has card-indexed the names of 2,-000,000 "criminals" in republican Spain and has made plans for their punishment in the event of a fascist victory, the United Press report« in a copyright story of an interview with the insurgent commander.
Since the population of loyalist Spain is now about 16,000,000 (the normal population of the area held by the loyalist» has been swelled by the influx of refugees), Franco*s plan means that one out of every seven men, women and children vould be considered a criminal.
No mercy would be shown toward the loyalist population under Fran-co's plans. When the United Pre«s eorrespondcnt asked if Franco fav-ored a general amnesty, the answer was:
"There should not be returned to society an element of fomentation and deterioration, but I believe in redemption through the penalty of labor.
"We have more than 2,000,000 persons ca'rd-indexed, with proofs of their erimes and name« of witne««e8. Tho«e wlm are granted amnesty are demoralized, and they could repre-sent an involuntary tolerance to-wurd cHme."
Franco has already made plain his idea of crlme. In Radajoz, Te-ruel and seores of other citie«, the Insurgent« have executed many thou-sands of labor union member«, teacher«, liberals and even priests whn have been suspected of non-«ympathy wlth the fascist cause.
The card-index may be called the world's biggest single blacklist. It is considered likely that labor union-ists and civil service workers who escaped firing squads would be sen-tenced to long terms at hard labor under military control.
Franco'« fascists must be kept from winning in Spain at ali costs.
LOOK OUT MILV/AUKEE!
Our foreign correspondent informs us that Hitler has learned there is a sizeable German minority in Mil-waukee. In line with his policy of "proteeting" ali persons of German ancestry, he claims that the Milwau-keeanr- are being norrib!y oppressed by Socialist Dan Hoan, and demands a plebiscite by 6. a. m. Saturday, to determine whether or not they shall be ineorporated in the third reich.
Chamberlain, however, says that he can have Mibvaukee without a vote.—The Kenosha I^abor.
Warns Unions Against Life Magazine Tricks
The Organization Committee of Chicago Printing Trades Unions warns ali labor organizations in the country to be on Kuard agaim»t on« of the slimiest tricks ever attempted against us. The stunt apparently originated in the office of LIFE, ont of the products of the anti-unior Donnelley concern.
LIFE usually has one of the mem-, bers of it« editorial staff approach the officials of one of the more im-portant unions with a story about th* big circulation of the publication. Then the editorial staffmember sug-gests that the union furnish him with information so he can prepare a big write-up of its aetivities.
As soon as the intended pawn of the anti-union publication, LIFE, grabs the bait, the circulation office gets busy among member« of the union publicizing the appearance of the article; the editor of the official paper of the union i« contacted and induced to write a story praising LJFE and announcing the appearance of the article, with the idea of fool-ing the members of the union into buying a scab product. Some organ-rzations of labor and at least one political party professing to speak for labor has fallen for this trick.
Recently an organization of needlc trades workers succumbed to this sort of cheap publicity and the officers of the union and the editor of the official union paper helped sel! LIFE to the member« who depended upon them for intelligent direetion. Last May, at its convention, one of the minor political parties actually peddled LIFE to the delegates and visitors and their official paper print-ed glowing accounts of the fact that a publication of natiopal circulation had vvritten a distorted account of their aetivities.
Most of those approached, how-ever, have repulaed the attempts of the publishers of LITO to bribe them with cheap ballyhoo, as they con-sider their union integrity worth vastly more than praise in the col-umns of a scab publication.
Reading Labor Advocate.
NOBEL PRIZE FOR LITERATURE TO PEARL BUCK
When Pearl Buck heard that j»he had won the Nobel Prize for Literature (about $40,000>, her first thought wa* "O pu sing sin" (Chinese for "I don't believe it").
Th*» award wan given for her work in "The Good Earth," n tribute to the common people of China, for which she is famed.
Previous winners have been: Wil-liam Butler Yeats, George Bernard Shaw, Thomas Mann, Selma I^ager-lof and Sigrid Undset.
IT S A GREAT SYSTEM
Railroad« hold pay eut would help recorarjr—headline.
When we read statements like that, we understand why the railroads are in a mess.
i am a Union Card. Among men I am a symbol of unity, the diploma of »kili; ali vorkers of the world, • whether withln or without the ranks j of organized labor have received the , benefit« I have bestowed on man-1 kind. 1 have made free men of serfs and converts of doubters. N
Being of a retiring nature, I keep most of my business to myself. I hear, I see and I feel, but sometimes I wish I could ulk. For in tho past I have lain in the pockets of suits fashioned by fingers that have signed the yellow-dog contracts; next to cigarettes produced by labor that se!Is itself for ten-cents per hour; adjacent to haberdashery bought in store« whose proprietors rebuke organized labor and its pres«; close to combs int»mately acquainted with barber college haireuts. Yet I have heard the very men in whose pockets I am carried condemn low wages and blame the depression	politic«.
Frankly, I become qui^e irritated when l find my!«elf next to a receipt signed by a merchant who has been indifferent to every invitation to co-operate with orjranized labor. Were it the lack of allegiance that caused men to forget my mis«ion there is little I could do. But I know the cause is neglect. I wish my owners would carry me into stores v/hose proprietors »ubseribe to my princip-les. I feel more at home among friends. There are merchants that ask to see me before my possessor is permitted to work in their building. I wonder why my owners don't give ali their business to sueh merchants, thereby assuring themselves of em-ployment, future income, and co-operation.
Without the unlimited support of these men who carry me I am but a serap of paper. But properly utilized, I am the password to prosperity.
Oh. how I wish I could Ulk.
Just now Colorado is being held up as a horrible example of what hap-pens to a state when it undertakes to pay generous pencions to its inAigent aged. Most of the propheU are con-fident the state is on the road to bankruptcy. Nothing could be farther from the truth.
As a matter of fact, Colorado is a very rich state, with large reserves and a comparatively small bonde«! debt.
Two things have happened out there: The people voted $45 a montl. for every citizen over 60, who was in need; and specified that the re-venue derived from certain taxes should be set aside to pay the bili. Politicians didn't like that and en-deavored to sabotage the proposal, but the Supreme Court said: "No." — Then the legislators proceeded to appropriate more money than the prospeetive revenue from the re-maining resources of taxation would justify. Of course, that created a nasty situation, and here is how it was met:
The legislature's extravagance was met by dividing the appropriation» into classes, paying those neces«ary to keep the state running and forget-ting the rest. There is nothing re-sembling bankruptcy in that "set up."
The state has loads of money in special funds for the support of schools and other purposes, but that can't be touched by the politicians. So, Colorado is not going broke and the people will be given a chance to pass judgment on the $45 a month pension at the November eleetion.
—Labor.
Sava's Annual Fall Concert
For a great many years th? singing society "Sava" has brought before the Slovene people of Chicago one brilliant per-formance after another in the form of its annual concerts one of vvhich is presented in the Spring and the other in the Fall of each year.
Upon each occasion the very best of our Slovene talent has been combined in song and aeting to make each and every-one of Sava's concert rate as "entertainment extravaganza."
The old folks look forward to these occasions to hear the beautiful Slovene song« they love so much. The songs so full of life and meaning that, unlike the modern American ditties, last decades, time merely enhancing their beauty and meaning.
For this concert the entire chorus of over forty members vvill be heard in sueh beautiful Slovene songs as: Slava delav-stvu, Pri oknu, Kam si ila, Vlak, Veaeli bratci, Marseljexa and Dobro jutro.
The ladies' chorus alone, will be heard in: Pesem žanjic and Pred slovesom.
The talented Pluth sisters, Josephine and Angeline, well known to our audiences, will be seen at their best in a few nem-bers during. the first part of the program, in vvhich Josephine sings to the masterful accompaniment of Angeline's accordion music.
In the second part of the program sueh tried and proven terpichoreans and actors as: Ed Laben, Anton Garden, Anton Andres, Marva Omahen, Anna Mi.sko and Frances Vider will present "Kmeta ali meščana 7", an opperetta, elever and humorous, vvhich can be deseribed as "entertainment de luxe."
The program begins promptly at 3:30 P. M. After the program, music — svveet music — dancing in both halls, vvith joy and merriment the masters of ceremony for the remainder of the evening.
Everyone is cordially invited to this feast of joy.
Need more be said?
The date, again, Sunday, November 27th at the SNPJ Hali.
Get your tickets in advanco for 35c from anyone of the chorus members.
LABOR
There are many ways of being frivolous, only one way of being in-tellectually great; that is honest labor.—Sydney Smith.
THE NEW WAILING WALL
WORDS OF WISDOM
If the soul be happily disposed, everything becomes capable of affording entertainment and distre«« vvill almost want a name.—Goldtmith.
ONE AT A TIME
i Nerer attempt to bear more than one kind of trouble at once. Some people bear three kinds: ali they have had, ali they have now, and ali they expect to have. — Edward Everett Hale.
CRACKS—WISE AND OTMER-W1SE
"I believe in the right of free speech, in war as well as in peace. It is far more dangerous to attempt to gag the people than to alk>w them to speak freely of what is in theiT hearts."—Eugene V. Debs.
"I would any day rather be called a Red by the rata than be called s rat by the Reda."—Michael J. Quill, Pie«ident, Transport Workera Union.
LOUIS ADAMIČ PREPARING FOR A NEW BOOK
In preparation for a new book to be published probably in 1942, under the title "A Nation of Nations," Louis Adamič, author of sueh well-known best-sellers as, "The Native's Return" and "My America" has turned to the Slovene immigrants and their American-born children nnd grandehildren for historical data and information about Slovenes in America, characteristics of the Slovenes, how they have fitted themselves into the American scene, etc.
The appeal, or rather questionaire, j has been sent to ali Jugoslav news-i papers throughout the country. In it Mr. Adamič reque.«ts your aid and assistance in gathering information about Slovene« in America along the lines suggested by the following que*tions:
What is the history of the Sloven-ians in the U. S.? Is there any print-ed material (^specially in English) on the subject? Where and how could I ^et hold of it?
What is the history of the Sloven-j ians in your city or to-wn, or in the j cities or town8 where you lived in the past? When did Slovenians first settle there? Wby did they come there? Why did they comc to America | in the first plače? Where did they come from? What did they do there at the beginning? What are the ma-jority engaged in now? What is their social-economic situation? How did the depression effect them? How does America look to them at this time? Are many of them stili thinking of the old country? What are they thinking and saying? Are they glad to be here? Are some sorry they came over? Are they mixing with other nationalities? With old-stock , Americans? Are they going into local politic«, and to what extent? Are they encountering prejudice or dis-erimination? How do they cope with it? What are some of the other problema facing the Slovenians in your city or town? Have many changed their names? How and why?
Do members of your group tend to be prejudiced against other groups?
AH immigrant groups have contri-buted vastly to the upbuilding of America as it now stands? Who were or are some of the outatanding people of your national group in the U. S.? In profeasions? Sports? Industry and business Education and religion? In special flelds Are their life sto-ries interesting, dramatic, lllustrative of the life of your people in America as a whole? I am especially eager to hear of immigrants or second-gen-erati >n workers who are not widely known hut who have invented gad-gets and nevv produetion methods which are now a part of American industrial operations.
Which towns in America were started by Slovenians? When, how, and why? Are the«e towns stili most-ly Slovenian? Who could teli me the stories of these town«?
I ahould like to hear of old couples of your nationality who have been in America a long time and whoae children, grandehildren, and poaaibly great-grandehildren are acattered aH over America, performing various funetions, facing different problems, living interesting or average American live«. What are their name«,
vvhere do they live? Who knows the e<ntire stories of sueh specific fam-ilies?
To what extent are the Slovenian colon;es in the various cities break-ing up? How are they breaking up? j VVhat does that mean in terma of ' livin« to the old immigranta and their American-born children? Ia it good these colonies are breaking up?
What are some ot the characteristics, good and bad, of the Slovenians in America? VVhich of them are being: destroyed or enhanced in them by American forces? Which wou!d benefit America if they were pre-served and developed here? What have your people brought over in them that, if it became part of American life in general, would add to the color and tone of the culture of the U. S.?
The Slovenians brought to America certain cultural gifts and talents. Which of them were destroyed, per-verted, or damaged by conditions in this country? VVhich were enhanced? Whicn have any value for the future of America? Why? VVhat can be done to restore those that were damaged?
Mr. Adamic's address is, Milford, New Jersey. Any information you mny have which you feel will be of va!ue to him in his new book can be sent to him at any time up until the end of 1940.
I
riti it
VVhile millions of good, solid Americans go without enough bread and beans, not to mention fruit, which is a dcl»cacy for moat workera* familiea, the wormy oapitalist aystem ia up to its old tricks. Thousands of tons of fruit are being destroyed in the three Pacific Coast states. Newspapers carried pietures recently showing small mountains of fruit being left to rot.
Under capitalism, profitable priče* on the market is aH cssential, there-fore, "underproduction" is the term applied to the dilemma. VVith unem-ployment, low wage« and depressed standarda of living, "effective pur-chasing power," as the economist call it, is iacking.
And while hundreds of thousands # of American people suffer from de-ficiency diseases caused by lack of fruit in their diet, "Business VVeek" reports that the big orchard operators in California, Washington and Ore-gon are trying to win government fi-nancing for "an arr.bitious tree puli- , ing progi am that would eliminate crop surpluses." It would, of course, keep up the priče of fvuit and the profits of the big operators.
One of the big shot fruit growers, Herbert Hoover, is taking the lead in the preliminary organizational work looking toward the systematic de-struetion of fruit trees.
And so the old decrepit capitalist system rolls merrily on not caring a damn.
The Nevv York World's Fair ia to have a temple of religion.
Church-goera will find, however, that the collection ia taken up at the gste.
AM