142
O delu arliivov in zborovanjih
arhi^i xvi11 1995
Ko bi piransko arhivsko gradivo lahko spregovorilo...
P i ponosne povudalo, da jc končno, pc vet kot osrrih stoletiih našlo svoje stalno domovanje v Župan čičevi ulici, v starem delu Pirana, kamor (udi rodi.
Čeprav je hil piranski Mestni arhiv ustanovljen že 1. 1 i>77. jc bila usoda arhivskega gradiva v njeni oestra, a hkra'i za tako dragocenost dokaj žalostna Ta bisei nase preteklosti nikakor ni noijcl najti primci nega prostora, v katerem bi lahko doslej žc mnogim rodovom piklanjal v preučevanje vse svoje bogastvo. Nc le da seje arhiv zdriiieval in razdruževal 7. mestne knjižnico, sc selil iz občinskega pcslopja v Kav.inc od tam v sodno poslopje in jc 1. 195^ skuptj s knjiž ničnim fondom pristal v sedanjem Pomorskem mu/,cju v Piriiiu. cclc zazidanje bi! mtd vojno in s tem rešen l.i.'evakuacije in zaščite" v Italijo. ?a kar sc lahko zali valimo le ljubezni in odnosu Pirančanov do svoje kulturne zgodovine.
Po uveljavitvi jugoslovanske zakonodaje tudi na našem ohmočju je hil s sklepum Občinskega ljudskega odbora Piran 28. uktohra 1955 ponovno ustanovljen samostojni zavod Mestni arhiv P-r;n, S tem pa njegovih začasnih preseljevanj Sc ni bilo konec Leta 1974 se jc Mestni arhiv Piran priključil Pokrajinskemu ar hivu Koper V prostorih frančiškanskega samostana so pričeli z delne adapiacijo in gradivo je dobilo spet začasno bivališče. Od tod je bil njegev najstarejši del pc mnenju komisije, ki si jc prostore ogledala in ugotovila njihovo neprimrnost. spel začasno poseljen v Ko per, tudi v začasne prostore. Km ilu so gradivo spet y-acasni vskladisčili naraj v Piranu. Tooa ludi od tod hi sc moralo gradi"o preseliti v druge začasne pro.1;' tore, saj jc dcnacionalizacijski postopek vrnil samostanske prestore frančiškanskemu redu, li pc nameravajo dostojno proslaviti svoj visok jubilej in usposobiti vse pro:;torc da bodo služili svojemu nam ;nu.
Vse to stalno preseljevanje, menjava klimatskih pogojev in stalni fizični premiki lako častitljivo starega arhiva so pustili na gradivu vidne slcdcvc. Nekaterih dokumentov, ki jih jc r.apaula vijoličasta nle sen. ludi ob naiskrbncj.scm prizadevaniu arhjvskih delavcev in konservalorjev saj sc bili na njih izvedeni že večkratni restavratorski posegi - z doslej znano tehnologijo in postopki doma in v svetu nc bo več mogoče restavrireti v nedogled, če znanost nc bc tudi na Icm področju v bližnji prihodnosti ponudila drugačnih odkritij
Da jc tokrat Slo zares, da jc id besed in obljub prišlo ludi k dejanjem, jc bilo vidno že v pomladanskem času letošnjega leta Do jeseni, io jc do štiridesete obletnicc ponovne ustanovitve samostojnega arhivskega zavoda v Piranu, jc bilo vse nared in fanfare sc naznanile, da jc odisejada arhivskega gradiva piranskega območja za vedno končana. Gradivo je pridobilo lepe, po arhivskih standardih adanurane prostore s klimatskimi napravami in lepo čilaln-co ter prosi ore za strokovne delavce. Avlo v pritličju p:, bc
mogoče uporabiti tudi kot razstavni prostor.
Čc izvzamemo nekatere manjše spodrsljaje ob svečanem dodajanju ob odprtju prostorov in po njem. je bil to za vso arhivsko javnost, zlasti pa ¿a arhivalije piranskega območja in za ljubitelje piranske kulturne dedirčinc. najsvetlejši dogodcK. Vse arhivsko gradivo jc prercljeno v stalne prostore, kr so prav gotovo med najsodobnejše opremljenimi arhivskim: prostori. Vsaj pri nas bi hil lahko vsak arhivski zavod ponosen nanje Ponosna pa jc iahko tudi občina, ki jc končno pretrgala nmehno prerekanje in prcmišljanjc v smislu ■Joj, kam bi del?"
Čf bi torej tudi pirarsko arhivsko gradivo hhko ta dan spregovorilo, bi sc zahvalilo vztrajanju vodstva Pokiaj'nskcga arhiva Koper, da gradiva nt bc več dovoljevalo p-cnašati na začasne lokacije po Piranu in da ga bo lato evakuiralo v nove skladiščne prostore v Kopru, dokler v Piranu nc najdejo stalne fokacije. Zahvalile pa bi sc tudi vztrajanju piranske občine in /lasti njenega župana, a a nc bc dovolil niti začasne pjnovne odtujitve lega dragocenega fonda s svojegr območja.
Obojestranska ncpopusiljivosi jc rodila konstruktiven dialog in dogovor, zlasti pa realizacijo prepo trebne kulturno pridobitve - zasluženi stalni in ugledni arhivski prostor za ta evropski biser
Milica Treb.fe-Š olfa
Poročilo o delovnem obisku v Kanadi med 24. majem in 23 junijem 19a5
Tokratno daljše bivanje v Kanadi je bilo namenjeno
1 obiskom kanadskih državnih arhivskih ustanov z namenom, da se začne v njih ustvarjati "slovenska arh-vski zbirka",
2.	naddjcvnnju evidentirania. urejanja in popisovanja arhivskega gradiva društev slovenskih izseljen cev in prit obi v an ju kopij ali fotokopij za zbirko o slovenskem .zscijensrvu v Arhivu Republike Slovenije,
3.	zainteresiranju širšega kroga odgovornih delavcev društev in njihovih zvez /a še uspešnejše hranjenje arhivskega graaiva pri društvih slovenski! j i/.sc-Ijcnccv (izobraževalna dejavnost) pri društvih, kf jih doslej še ro^cm uspela obiskali in
4.	navezavi stikov z novimi društvi in zvezami dhištev
1. 1 OTTAWA
Po lanskoletnih uspešnih pr^h stikih z National Archives of Canada v Otlawi, me jc v tem letu povabila nova direktorica ga. Lilly KOLTUN, ker jc g. Derek EALLANT1NE med icm časom žc odšel na novo delovne dolžnost, Picdstavila mi jc aelovanje