ARHIVI XIX 1996
17. arhiv ski li fondov in /.iiirk
145
Dr. Alojzij Res in fjtgova zapuščina
IVANKA VRŠIČ
Dr. Alojzij Res (1893 1936). urednik, litc-rarn: in iimclnosln; kritik in zgodovinar, putilieist in prevajalec seje rouil 1. julija 1893 v Gorici. Po osnovni Soli ir maturi je slopil v bogoslovje, zaradi bolczjii jc malo pred ''ordinacijo'" preki lil šiudii. Zatekel se jc k scrlri Gusli Trcbsc, uei-icljisi v Boljuncu pri Trslu. Med vojno jc bil na Dunaju v vojaškem ■nforinalivncm urrdu in vojni dopisnik Slovenca za goriški od,;ck fronlc. Tam se jc vpisal na univerzo in sc med drugim seznanil z dr Janezom Evangelistom Krekom (spomini, objavljeni kol Kiekova oporoka) Diplomiral jc iz slavistikc in doktoriral z narodne pes it. i (bil jc eden prvih doktorjev mlade, pravkar ustanovljene univerze v LjuHiani).
■ludij je nadaljeval v Firencah, Že pred kon čanim študijem je začel predavati na višji trgov ski akademiji Ga1 Foscari v Benelk:.b B;l je izredni profesor za srbohrvaščino, vodil je tečaje iz. niske literature in poučeval nemščino na znan slvcncm zavodu.
Na L idu pri Bcnclkah si jc ustvaril dom. P ri liesovili so sc ilasli v poletnih mesecih ustavljali mnogi njihovi prijatelji: Janko Kralj. France Kialj. France Bevk. Fnn Tratnik. Virgilij Sčck, dr France Slelc in še drugi.
lîcs jc kljub bolezni snoval knjigo o idejnih smereh v povojni (gre za prvo svetovno vojno) slovenski literaturi, ki naj bi izšla v slovenskem in italijanskem jeziku. Načrta ni uspel urcsi .čili. LFmrljc 17. maja 1936.
¿x v srcdnii šoli je v leposlovnih dijaških m drugih listih 'Naše vaje. Alfa. Domači prijatelj. Dom in svet) objavljal krinke o upodabljajoči umetnosti in leposlovju. Leta 1916 jc izdal pi založnika Štoki v Trslu zbirko Ob Soči. črtice, ki so naslalc na Goriškem v pr/ih dneh svetovne vojne.
Skupaj z Vladimirjem Anžlovarjcm jo Res izdal brošuro Visokošolski studii v Jlaliji.
Ob Dantejevi šcslstolotnici je pnpra -il ffi/ft zbornika, slovenskega in italijanskega, v katcril: jc sodelovala vrsta slovenskih n italijan.skili znanstvenikov. Slovenska izdaja Dantejevrga zbornika jc izšla led 1921 v Ljubljani, iial|aiiska pa leta 1923 v Gorici.
Sodeloval jc tudi pri prevodu dveh Cankarjevih del v italijanščino, in sicer l^cpo Vide m Hlapca Jerneja.
I^jla 1{>27 jc prevedel, uredil in izdaj .;rrd njeveško besedilo Rožice svetega Fnnčiška z ilustracijami Toneta Kralja. Resa so zani mila tu di splošna umetnostna in kulturna vprr.šanja. O njih jc tri stil krajša poročila m zapiske n jih objavljal v Času, Dorru ju svetu. Edinosti, Mia diki. zxnskcm svetu. Slovencu.
Rcsova zam;scl ic b:la ustanovitev Naše založbe v Trslu. V njenem okviru naj bi vsako Iclo izhajal Jadranski almanah in lepo oblikovane in vsebinsko pomembne knjige
V	vojnem in povojnem času jc pomagal Izidorju Cankarju oblikovali novo. mederne podobo Doma in sveta.
S svojim delom m osebnimi sliki jc Res šini našo kulturo med italijanski živclj. Zelc pomembno jc bilo Rckovo sodelovanje pri Grandc cnr;iclopedia iialiana. za katero jc prispeval več člankov o naših umetnikih, tako o Ivanu Can karjt; kot tudi sicer o slovenski lileraluri.
Kljub temu. da jc živci v Bcnclkah, jc vseskozi ohranjal st;kc s slovenskim ustvarjalci.
Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko jc oktobra 1993 s sodelovanjem Goriškega muzeja in frančiškanskega samostana na Sveti gori pripravilo strokovni oosvel ob slolclniei rojstva kulturnika in znanstvenika dr Alojzija Resa (1893 1936) Ob tej priložnosti so me zaprosili, da napišem prispevek o Rcsovem življenju in delu. kar jc bil povod za iskanje njegove za puSčinc
Marijan Brccclj jc v letih I96S do 1973 v reviji Zaliv objavil Rcsova p:sma Francetu Bevku ter jih oprani] z bogato šludijo. V času od leta 1915 pa do smrti jc Res Bevku napisal 81 pisem, v katerih jc pripovedoval o svojem žjvljcnju, literarnih nazorih, načrtih, istočasno pa jc spremljal Bevkovo pisanje od z;pčclnib poskusov dalje, ga usmerjal in nepristransko occnjcval. Ta ob:;c ?.ni sklop jc ohranicn v Bevkovi zapuščini.
Pilnnova galerija v Ajdovščini brani tri pisma, ki jih jc Alojziju Rosu pisal Veno P Ion, -n siccr leta 1923. 1924, 1927 Nekaj korespondence med Vcnom Pilonom in Rcsom dobimo tudi v ajdovski knjižnici.
V	koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1994 jc Mnrko Tavčar objavil šlin Rcsova pisma Virgiliju Sčcku. To zanimivo gradivo jr našel med Sčckovo zapuščino v Pokrajinskem arhivu v Kopru Rcsovo ime zasledimo namreč večkrat tudi v .Sčckovh zapisih, t.i. "paberkih". Res in Šček sla sc spoznala v bogoslovju v Go riei. se spoprjatchia in to prijateljstvo ohranda tudi v poznejših letih
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani nekaj Resovih pisem, naslovljenih na dr. Ivana Prijatelja, dr. Joža Glonarja ¡n Rcsov pozdrav Ivanu Cankarju.
Z dr Henrikom iumo sla sodelovala pri Naši založbi, ko so izdaja I Jadranski almanah kores pondenea ir.cd Rcsom -n di. Henrikom Tumo sega v icla 1922 in 1923. Originali so v Tumovi zapuščini pri Zgodovinskem inštitutu ZRC
146
Iz. arhivski!) fondov in zbirk
ARHIVI XIX 1996
SAZL, oddelku v Novi Gorici.
V	zapuščini dr- Franca Kosa v Zgodovinskem inšti;utu ZRC SAZU v Ljubljani na sla ohranjena Rcsovo pismo in dopisnica, k ju je Res. poslal dr Kosu v zvezi s pnpravo prvega zvezka Jadranskega almanaha.
Kar zajeten dele?. Rcsovc zapuščine, ki so jo do nedavnega hranili njegovi sorodniki pa se danes nahaja v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici.
V	njihovem imenu nam jo je izročil R \sov nečak tli p. inž, elektrotehnike Savo Ticbšc iz. Ljuh'janc Najprej nam je omogočil le vpogled v gradivo, po dveh letih pa nam ga je velikodušno odstopil.
Gradivo obsega 1 arhivsko škatlo Razdeljeno je v več sklopov, Pr"i sklop sestavljajo osebne zadeve. Sledijo številne fotografije Alojzija Resa in njegove družine rz. obdobja med leti 19131935, Icorcspondcnca in drugo gradivo.
Korespondenca tvori jcctro v tem pnspevku predstavljene zapuščine in vsebuje na eni slra.ii dop-sovanje Resa z. najbliž-imi sorodnrki. na dru gi strani pa so dopisnice najrazličnejših osebnosti tistegr časa, s katerimi seje srečeval.
Razglcdr icc so ž.c same po .sebi z»niifiive; ker vsebujejo motive mnogih primorr.krh krajev na začetku stoletja ter zaradi zanimivih založnikov, kj so jih izdali in založili (Slovenska dijaška zveza, Gorišk, rcdnjcšolci, VaditeIjski zbor Sokola v Gorui) Poleg tega prinašajo veliko ko-ristn h podatkov za Rcsovo biogralijo.
Dopisnice so združene po naslovnikih, razvrščene so kronološko. Nekaj je ostalo neidenti-fieiranih.
Glavnino predstavlja korespondenca s sestro G ust i Trobšc m kasneje z. njeno družino (Anton Trebšc).
Obranicna je ena dopisnica, k. jo jc Alojzij pisal mami Mariji,
Med ostal.m; korespondenti najdemo zar.imi a imena, kot so: Fran Ksavcr Mcško, Virgilij ¿ček Josip Krržman, Fran Šaleški Finžgar, Izi dor Cankar. Hubert Leilcr, Joško in Ciril Munih, France Bevk. Nartc Vel i konj a in številna druga, rr.cd njirr.i zlasti imena sošolccv m prijateljev iz semenišča in fakultet v Ljubljani, na Dunaju in v Firencah, kjer jc študiral.
Posebej bi iireniia korespondenco, ki se posredno navezuje na Resa in je iz. fcjisa po njegovi smrti V ta sklop sodi mi d drugim dopisovanje žene Dine z. moževimi sorodniki ter dopisovanje Davorine in Franceta Bevka s Rcsovo sestro G usti TrcbŠc
Zapuščina obsega tudi drugo grr.divo: ohranjen je izvod Rcsovc knjižice Ob Soči, ki jo jc podaril sestri Gusti o Veliki noči leta 1917, ter ¡Uviuj iz.rcz.ki i/J časopisov (nckrologi, življenje pij ¿i, zapisi ob obletnicah smrti A Resa).
Gradivo jc urejen*) m popisano, bilo jc tudi žc uporabijeno pri pisanju biografije o Rcsir posamezne fotografije in ncKaj korespondence pa jc Sbj&vil Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, št 23, 19%