Odkritje Slomšekovega spomenika. (Pridiga. Go^oril kanonik Fr. Kosar) 24. jun. 1878. Čaet Bogu na viiavah in mir ljudem na zemlji, Lnk. 2, 14. IV. Tretji napis je pisan 7 slo^enskem jezi k u, kteri je bil njih materni jezik, in ker to, kar nam po7e, njih narodno delo^anje zade7a. Glasi se: nNarodnemu buditelju, pisateljuinpesniku h^aležni Sl O7enci."Slo7enci imamo prigO7or: ,,Kri ni 7oda." Da kri ni 7oda, to so Šutili tudi pokojni Slomšek 7 dnu svojega blagega srca. Zat6 so ljubili svoj narod, 80 ga ljubili srčno, mo5no in stano^itao: bili 80 7 resnici rodoljuben mož, naroden mož — mož naroda. Je li pa ljubezen do naroda tudi 7 krščanskeni smislu, to je, po nauku naše 87. 7ere, dobra in b^ale 7redna? Goto^o; le poslušajte ! Nibče ne dvoini, da ima vsak človek do domače družine, 7 kteri je rojen, n. pr. do starše7, do biato7 in sester itd. po božji volji, in sicer po četrti zapo^edi božji, posebnih dolžnosti, ktere di-užinskedolžnosti imenujemo. Mi spoštujemo moža, ki te dolžnosti dopolnaje, pa se nam mrzi do onega, ki jih ne dopolnuje — Nih5e ne d^omi, da ima 7sak 51o7ek do ene 7e5e družine, ki jo državo imenajemo, n. pr. mi naso A^strijansk" drža7o, po božji volji kakor podložniki zopet posebne dolžnosti, ktere d r ž a 71 j a n s k e d o 1 ž n o s ti imenujemo, in ktere nam Kristus sam zatrjaje rekoč: nDajte^cesarju, karje cesarje^ega, in Bogu, kar je božjega." (:Mat. 28, 21.:) Mi spoštujemo moža, ki državljauske dolžnosti dopolnuje, pa se nam mrzi od onega, ki jih ne dopolnuje. — Nibče ne d^omi, da imamo tudi do one 7elike dubo^ne družine, ktero katoliško Cerke7 imenujemo, m ktere udje smo, posebnih dolžnosti, ktere cerkvene dolžnosti imenujemo. Mi spoštujemo moža, ki cerk^ene dolžnosti 7estno in 7eselo pred 7sem 87etom dopolnuje, pa neiazumlji^a uganjka nam je oni, ki se katoličana imenuje, pa svojib cerk^enih idolžnosti ne dopolnuje. — Tedaj pa tudi nibče ne more d^omiti, da ima 7sak člo^ek do one dražine, ktero uarod imenujemo, to je Ijud8t7o,;.7 kterem se je kdo narodil in s kterim ga je Bog sam z^ezal z kr7no za^ezo, posebuih dolžnosti, ktere narodne dolžnosti itnenujemo. Kristus sam nam daje prelep zgled pobožne narodne ljubezui (: Luk. 19.:) ker se je, z Oljske gore na Jeruzalemsko mesto gledajoc, milo razjokal, ko je 7 duhu naprej gledal strabo^ito razdjanje tega 87etega središča Judo^skega naroda in prebritko 7eko7ito osodo istega zaslepljenega in trdo7ratnega ljudst^a, s kterim ga je sam Bog O5e zvezal s kr^no 7ezjo po njego^em rojst^u iz Marije De^ice, hčere kralja Da^ida. Zato mi katoličani tudi po načelih S7oje S7. 7ere spošttljemo moža, ki ima srce za svoj narod, pa se nam mrzi do onega, ki se s^ojega naroda sramuje ia ga zatajaje. Še 7e5; kakor dalec zgodo^ina nazaj sega 7 staroda^ne 5ase, 7selej in 7sepo7sodi pri 7seb omikanih ne le krščanskib, tem7e5 tudi paganskih narodih so se tisti možje od roda do roda 7isoko slavili, ki so S7oj narod duševno budili, in ga 7zdig07ali iu po^zdignili do višje stopnje omike. Ime: rodoljubni mož, narodni mož,— mož naroda, je bilo 7selej, je še zdaj in bo za 7se Sase eden naj 5astnejših priimko^ 7sakega pva7ega moža. Tako nas že lastna pamet sili priznati, da je dolžnost, ki iz božje 7olje izvira, to, kar more 51o7ek na tem S7etu naj^iaej ceniti, in se ji za^olj Boga 7selej in brezpogojno nkloniti, naj stane, kar rado, da je tedaj 7estno izpolno7anje dolžnosti najlepši kin5 7sakega Člo^eka, najgoto^ejše znamenje krščanskega značaja. Tajiti pa se ne da, da so pri 7seb imeno^anih, posebuo 7 diža^nih in narodnih razmerah, zmote mogoče, in sicer mnogo7r8tne in hude zmote in zgodo^ina priča, da na 8vetu brez takih zmot nikdar in nikoli ni bilo. PogUmtni zmoti ste te d7e: 7nemarneži zaostajajo dale5 za S7ojo dolžnostjo, prenapetneži pa prestopajo dale5 meje dolžnosti, segajo 7 pravice drugib in jim delajo kri^ico. V narodnem oziru se kaže pienapetost najpogoje 7 tem, da nanogi 87ojo Iaetno parodnost čiez 7so mero 71- soko po^zdigujejo, da, kakor malika jo molijo, 7se 7druge narodnosti pa zaničujejo in zatirajo. Pra7 7 tem je den denešnji, kakor tajiti ne moremo, neugaslji^o ognjišče 7eduih zdiažb med nami, pra7 7 tem 7zrok, da se iz s^ojib re7 izkopati in 7 blagonosnih napia^ab napredo^ati ne moremo, pra7 7 tem, tudi zlasti za naše cesarst^o, ena naJ7e5ih ne^arnosti za sedanji 5as in menda še tudi za prihodnost. Le kdor, kedar 7 ja7no ži^ljenje stopi, 7 eni roki drži luč 87. 7eie Kristaso^e, z drugo roko pa se močno oklene stola 87. Petia, na kterem sedi nezmotlji^i tolma5 božjih zapo^edi ia tedaj tudi našib dolžnosti, le tak mož se sam ne zmoti in drugib 7 zmoto ne zapelje, ampak blagonosno dela za drža7o in narod. In tak narodni mož sobili pokojnikuez in škofA. M. Slomšek. Edina Z7ezda, ki jih je 7 narodnih pod^zetjih vodila, je bila dolžnost pred Bogotn in za^olj Boga, to je, prepričjani so bili, da so 87oji 7esti dolžni, talente in duše^ne zmožnosti, ktere so od Boga prejeli, zopet po božji 7olji žrt707ati 7 blagor tistega naroda, med kterira jim je Bog dal rojenim biti, in pozneje dušno pastirsko iu slednjič cel6 škofo^sko službo nastopiti. Ia bolj ko so 7ideli, da je njib narod zapu^čen in duse^no zanemaijen, toliko bolj se je njib pobožna narodua ljubezen na^dusila, 7se moči napeti, da bi mu prižgali luč krščanske omike in mu nara^nali stezo k višjemu blagostanju. Drugih nagibko? niso pozuali, ampak jib ostro za^račali, kjerkoli so jih srečali, naj so se tudi skoz to muogim zameiili. In pra7 zato, ker je bila njih edina z^ezda 7oditeljica sveta dolžnost, so zamogli brez ozira na čast in zani5e7anje, na priznanje in natolce^anje, delati miino, krepko ia stano^itno do smrti, in so bila 78a njih pod^zetja 7idno od Boga blagoslo^jena. In, ne bojim se ugo^ora, ako rečem, da bi bil naJ7ečji dobrotnik naŠe avstrijske očetnja^e oni, ki bi 7se hribe in doline prebodil, in glasno klical edino to, da naj bi 7si, ki 7 ja^no ži^ljenje stopijo, delali le po dolžnosti in za^oljo dolžnosti, in da naj bi mej dolžnosti nikdar ne prestopili; kajti ako bi se to doseglo, bi bipoma potibnile 786 dražbe, in bi se po7inil k nam ljubi znoti-anji rair, ki ga toliko potrebujemo. (Konec prib.)