LJUBISAV MARKOVIĆ
KRATEK TEČAJ POLITIČNE EKONOMIJE 
PROIZVODNJA
Proizvodnja je naravna nujnost za družbo
Cloveška druiba ima tisoč-letno zgodovino. V tem času se je agromno razvila — od prvo-bitnih primjtivnih skupnosti, ko so bili ijudje še napol živali, pa do današnje družbe z njeni-mi čudeži tehnike in civllizacije. Zivljenje je postajalo vse bolj kamplicirano ia je praktično povezalo na razne načine vse ljudi In narode na svetu v sploš-no skupnost, ne glede na meje jn raz-Uke v notranji ureditvi. Nastale so številne dejavnosti in abveznosti sodobnega člove-ka. Mora se zanimati za razna družbena vprašanja. Mora se na vsak načLn baviti s politiko, čeprav bi hotel biti Izven poli-ti&nih dogajanj. Ustvarja knji-ževna dela, bavi se z dramatiko, glasbo, slikarstvom, kiparstvom, raziskuje prirodne in družbene zakane, pripravlja se na osva-janj« vsemirja. Moderen 61ovek se je v mnogočera osvobodil močnih naravnih sil, ker jih je spoznal ia izkoristil v določene namene. Toda človeška družba, naj^i bo še tako razvita in svo-bodna v svojem gibanju, se nik-dar ne more osvoboditi osnov-ne stvari. to je proizvodnje. Vedno In v vseh pogojih je družba praizvajala in mora pro-izvajaU.    »Kakor   se   je   moral
divjaik boriti s prirodo, da bl zadovoljil svoje potrebe, da bi obdržal in obnavljal svoje živ-ljenje, prav isto mora delati tudi civiliziran človek ...« (Marx, »Kapital« III, str. 170, cirilica). Proizvodnja bo ostala za večne čase človeštva kot ne-kakšno kraljestvo naravne nuj-nosti. Napredek družbe je mo-goč samo, če se proizvodnja vrši s čim manjšo porabo delovne sile in če je družba gospodar nad odnosi v proizvodnji, t. J., če se ta zveza s prirodo uredi na najboLjši račia.
Jasno je, da tvori proizvodnja temelj vsake družbe. Naj bo človek Se tako duhovno razvit in še tako vsestransko dejaven, rr.ora v prvi vrsti jesti, imeti stanovanje in obleko, mora vsa-kodnevno trošiti določeno koli-6ino živil. A to mu lahko nudi le p-roizvodnja. Zaitorej je pro-izvodnja od vseh dejavnosti c! "e ".a prvem mestu. S^!e za njo In na njenl osnovi se labJco razvijajo znanost, politika, umetnost. Se vei, F ^učevanje zgodovine človeštva natn pri^a, c! je dahovna dejavnost člove-ka v v akd dobl dosegais naj-viSji procvit takrat, kj je vladal najnaprednejši naiin proizvod-nje.
Proizvodnja je temelj zgodovine človeštva
Potreba po materialnih do-hrin i je sllila ljudd k razvi-janju proizvodnje. V težnjl, da bi si čii.t več priborili od pri-rode, so ljudje postopoma od-krivali njene skrivnosti in uspe-vali pretvarja,tl prirodne sile v silo svoje delovne mofi. Tako se je materialno bogastvo ljudi večalo, ljudska skupnost se je širlla, znanost in umetnost sta se razvijall. Znanost in umetnost sta po svoji strani ugodno delo-vali na samo praizvodnjo. Raz-vili so se narodi, države, mesta, narodnostl in današnji povezan: svet.
Med tem časom ]e družba prešla razliine obLike svojega ekonomskega življfrnja. Prvoitni k&muaiz&m je zamenjalo suženj-stvo, nato so sledili fevdalizem ln kapitalizem ter sodobni pre-hod v socializem. Vsl H načlni proizvodnje, na katerih je v posameztxih obdobjih baziralo življenje človeštva, so pravza-prav vzpenjaioče sp stoon^re proizvodnje in prav zato tudi stopnice družbenega napredka. Proizvodnja je tista os, okrog katere se je odvijala zg&dovina človeštva. Različne politične ureditve in dogajanja, ki so od-
hrumela mimo, imajo svoje ko-re ie prav v takraitaih pogo-jili proizvodnje.
Na videz se zdi to samo ob sebi umevna resnica. Toda pre-tekla so ttsočletja, dokler je nl znanost In civilizacija sprejela. Od tod tudi izhaja revolucija v družbeni znanosti, ki sta jo izvršila Marx in Engels. S to preprosto resnico, da igra pro-lzvodnja osnovno vlogo v živ-ljenju ljudi, je dobila zgodovi-na sveta =!avno vez, ki z dolo-čeno zakonitostjo spaja razna obdobja človeštva. Zgodovina ni več le gola slučajti-ost, proizvod volje tega ali onega despota In tira,na, marveč zakonito gibanje po določeni poti, s katere nl mogoče zaiti ne na levo, ne na desno. S tem pa je dobila tudi človekova osebnost svoje mesto. Veliki ljudje v zgodovini so tlstl, ki pospešujejo družbeni napredek. ki se s svojo dejav-nostjo najbolj približujejo zako-n'ti razvojni poti družbe. Po drugi strani pa so glavni ustvar-ja!d družbenega napredka, glav-ni graditelji zgodovine človeštva tisti, ki se bavijo z materialno proizvodnjo — proizvajalci. V sodobnih pogojih je to delavskl razred.
Kaj je proizvodnja?
Poglejmo polne Iziožbe trgo-vin. AU pa obištimo kak velik sejem. Navdušile nas bodo mno-got^f« ^7.-05 ie"e '-e^i. k ;;vi - •>. trtbuje današnj.i človek. Tu so, na primer, razne pisane tkanine vseh *iarv m od'^"V.-iv "^ '"-po okrašeno pohištvo. Drugje spet radijski aparati, glasbila, okusno opremljene kniige. Pa ¦ spe.t bieš^p^j nakiti in mnogi vabljivl prehranbeni artikli. Kaačno,  koliko  je  raznih stro-
jev. avtomobilov, vagonov in kai Se vsega drugega.
Odkod vse to?
Naj so še tako različne te re-61, vendarle vse izhajajo iz iste-ga vira — iz narave. Od brzo-TOzne lokom&tive do najlon no-gavic in kraniskih klobas, vse izhaja iz nekaterih osn&vnih materialov. ki jih človek lahko dobi  samo v naravi  okoli sebe.
Toda te reči nlso nastaJe sa-me po sebi, nairava jih ni dala
kot brezplačno darilo. Nasprot-no, pot od naravnih tnaterialov do gotovih izdelkov je zelo dolga. Da bi iz začetnega ma-teriala nastala določena dobri-tva, je treba izvršiti na njem velike spremembe. Kolikšne spremembe so potrebne, da na primer iz lesa, železne in ba-krene rude dobimo radijski aparat. Mnogokrat se naravnt material tako spremeni, da na gotovem izdelku več ne opazimo niti sledu po njem. Po čem bi na primer mogli spoznatl, da je neka mast napravljena iz pre-moga? In polivinil? S tim kaže', da je proizvod apnenca in ku-hinjske soli?
Kdo je povzročil vse te spre-membe na naravnih materialih proizvaja se zato, da bi ljudje in li^pravil Iz njih toliko lepih reči? To je storila proizvodnja, pravzaprav človekovo delo. Za-to bi lahko rekli, da je narava mati, a človekovo delo oče vse-ga materialnega bogastva, ki služi družbi.
Proizvodnja je torej človekovo prisvajanje narave. On to vrSi s svojim delom. Na ta način si naravo prilagojuje. S proizvod-njo, oziroma z delotn dajejo ljudje naravnim stvarem tako obliko in take lastnosti, kl lah-ko človeku koristijo kot dobri-ne za razne njegove po-trebe.
Proizvodnja in osebna potrošnja
Clovek se razvija v družbi, V družbl tudi proizvaja. Od tod s& razvijajo tudi njegove, da-nes    že    tako    velike    potrebe.
Prav posebno hitro pa rastejo potrebe takrat, ko se ljudje osvobodijo kapitalizma, primi-tlvnega življenja in zaostalosti. Obenem z izgradnjo socializma hoče delovni človek seveda tudl vse več sredstev, ne samo za vsakdanje potrebe, temveč tudl za uživanje. Poglej.mo na primer naše delovne ljudi. Videli bomo, da je celotna kolitina hrane, tekstila, obutve, pohištva, medi-cinskih sredstev in knjig, ki jih trošijo naši delovni ljudje, do-kaij večja kot je bi;la v stari Ju-goslaviji. Vendar ta porast oseb-ne potrošnje ni enakiomeren pri vseh kategorijah delavcev in uslužbencev. Zlasti je oditen prl nekaterih kategorijah — pri de-lovnih kmetih in pri oekvalifi-ciranih delavcih.
Mnogi dovčerajšnjf primitiviio živeči kmetje so se zlili v naša mesta ln v novo industrijo In obiutno spremenili svojo živ-Ljenjsko raven. Radio je na pri-mer postal zanje splošen artikel osebne potrošnje.
Ta hltra »prememba naiiina življenja velikega števila ljudi, rušenje patriarhalnasti in vklju-fevanje v aktivno družbeno živ-Ijenje je pozitivna pridobitev naše izgradnje socializma. Toda iz tega prihaja kljub hitrosti na-šega gospodarekega vz,pona, zla-sti v industriji, vrsta problemov v zvezi z osebno potroSnjo, kajti osebna potrošnja ne moje preko meja, ki jih postavljata sama proizvodnja ter pogoji, pod ka-terimi se odvija.
Kakšen odrvos je tu?
Proizvodnja kcmčno tudi ob-staja zaradi osebne potrošnje. Bolje rečeno, zaradi tega, ker morajo Ijudje, da bi mogli živeti, troiiti razne dobrine. Nekatere vrste dobrin troši posameznik nekako osebno, kakor n. pr. srajco, tevlje, stanovanje, na-livno pero in podobno. Druge troši skupmo — gledališče, čital-nice, parke, bolnišnice, asfalti-rane ulice itd. Vse to spada v gospodarsloo   raven  življenja.
Proizvodnja služi torej potroš-nji. toda ta zveza ni vedno ne-posredna. Taka je le v socia-lizmu. V kapitalizmu pa je dru-gače. Kapitalist proizvaja zaradi profita. Toda o tem kasneje. V naši državi je naraven odnos: proizvaja se zato, da bi ljudje dobili več sredstev za svajo po-trošnjo in za bogatejše živU&nJe sploh.
Proizvodnja je osnova potroš-nje, ker ji daje material — pro-izvode. Toda ne samo to. Proiz-vodnja proizvaja tudi način, s katerim se proizvodi trošijo. Z žlico ln vilicami jemo drugače, kakor brez njih. Končno pro-izvodnja razvija potrošnjo, ker poraja pri človeku potrebe po proizvodih, n. pr. potrebe po proizv&dih \z poiivinjla, najlona in podobno.
Toda tudi potrošaja deluje na proizvodnjo. Ta je predvsem razlog za obstoj proizvodnje. Brez tega bi bilo nesmiselno pro-izvajati. DejaM bi, da je nek proizvod gotov šele, ko ga 61o-vek za nekaj uporabi, troši. Siik-nja, ki Je nihče ne nosi, tako-rekoč ni suknja. Pomaranče, ki zgnijejo v nekem skladišžu — dostikrat zaradi špekulacije tr-govcev — pameni^o prav toliko, kakor da nikdar niso bile pride-lane. Potrošnja je, bi dejali, zad-nji  udarec kladiva  proizvodnje.
Vloga potrošnje sestoji v tem, da ustvarja potrebo za novo, na-daljnjo proizvodnjo. Ona je ne-kak notranji gibalec proizvod-nje. »... potrošnja idealno po-raja predmet proizvodnje kot no-tranjo sliko, kot potrebo, kot vzpodbudo in kot smoter. Brez potrebe ni proizvodnje.« (Karl Marx — Uvod v kritiko politič-ne ekonomije.)
Proizvod.nja im potrošaja sta dela iste celote, dva njena ne-razdvojna 61ena. Pri tem ima proizvodnja odločufoč pomen. Ona kot izhodna osnova domi-nira.
Za Ijudt je zelo važno, kolikS-na je njihova osebrva potrošnja. Točneje — koltfcSna je lahko. Rekli smo že, da se potrošnja gitolje med dvema meijama. Te meje odreja po eni stranl moč proizvodnje, torej kollčina in vrsta proizvodov, s katerinil raz-polagamo, po drugi strani pa Stevilo prebivalstva in smotri, ki jih skupnost raora doseči, oziro-ma ki naj bi jih dosegla.
Postavimo n. pr., da je skup-nost v teku leta prolzvedla raz-nih dobrin v vrednosti 1,500 mi-lijard dinarjev. To predstavlja določeno količino. Toda ali sme akupnost vse to potrošiti za hrano in obletoo, to je za osebno potrošnjo? Ne sme, ker prMtiod-nje leto ne bi imali ničesar za življenje.  ZakaJ ne?
Letos smo proizvajall. Moramo pa vedeti, da smo pri tem troSili »bstoječe tovarne, rudni.ke, že-lez.nice. Če hočem.o prihodnje le-to razpolagati z isto močjo pro-izvodnje, moramo potrošeno na-domestiti.   Obrabljene  stroje  in
dele moramo nadomestifci z no-vimi. To odnaša del proizvodov
—  denimo 100 milijard dinarjev.
V teku leta smo tr&šiU tudl surdvine, mazila, kurivo. Vse to moramo imeti tudi v prihodinjem letu. Zato izdvajamo iz letošnje-ga   proizvoda   dcnločeno  koJičino
—  n.  pr.  500 milijard dinarjev. Zdaj pa pride še drugo, odlo»
čMno vprašanje. Proizvodnjo moraimo raiširjati. Moramo gra-diti nove tovarne, železniške proge, mostove, kanale za nama-kanje. Razvijati moramo nove proizvodne panage. N. pr. proiz-vodmjo umetnih vlaken, izkori-ščanje atomske energije itd. Po-rast prebivalstva in tlovekove potrebe to brezpogojno zahte-vajo. Tudi zato se troši deJ ce-lotnega letnega proizvoda. Re-Cimo — 200 milijard dinarjev.
Skupnost je na ta način potro-šila za 800 miJijard razpoložlji-vih proizvodov. Toda v resnid jih je pravzaprav vrnila v pro-Izvodnjo. Ti proizvodi se bodo torej potrošili proizvodno. Druž-ba vrši potemtakeim tudi proiz-vodno potrošrvjo. Sem spada tro-šenje strojev, naprav, zgradb, napeljav, surovin, mazil, kuriva itd., ki se vrši v teku same pro-Izvodaje.
Sele zdaj pridemo do potroS-nj€ izven gospodarstva, ki ima več oblik; potrošnja, ki je v zve-zi s kulturnimi in zd.ravstven)mi potrebami driižbe, in pa — v da-našnjem času celo prvenstvena — potrožnja za krepitev obramb-ne moii države, ter končno osebna potrošnja. Po našem ra-čunu imamo za vse to skupaj za 700 milijard proizvoda. Upošte-vajoč naše pogoje, bi ga razpo-redili pribliino takoJe:
Obramba 200 milijard; socfal-no zdravstvena zaščita in pro-sveta 150 milijard; osebni do-hodki 300 mllitjard. — SkupaJ 650 mUijard.
50 mdJijard ostane kcrt rezervnl sklad skupnosti za nepredvidena patrebe.
Ta ražun kaže, da lahko samo del proizvedenih dobrin porabi-mo za osebno potrošnjo posa-meznika. Zakoni gospodarskega in družbenega življenja temu delu preprosto odrejajo meje. Razjiritev teh maja pa je moitia samo po eni poti, to je, da skup-nost vse bolj prisvaja naravno bagastvo, s katerim razpolaga. Naša dežela je zelo bogata, tako glede rudnin, kakor tudi glede vodne sile in rodovitnosti tal. Toda to naravno bogastvo le v majhnem obsegu predelujemo v materialne dobrine. Naže proiz-vajalne sile so še nezadostno razvite, čeprav imamo dvakrat večjo industrijsko proizvodnjo kakior pred vojno. Sele z nadalj-njim vzponom proizvajaJnih sii in z njihovim skladnim razvo^ jem tudi v kmetijstvu bomo do-blli obiltico dovrin, potrebnih ta bogato življenije delovnega člo-veka. Mcrfne proiavodne alle bo-do pripomiogle, da surove oblike narave, divje razdiralne reke, točonosni obLaki, plani.nske str-mine itd. floveku ne bodo vefi pretile, temvee mu bo-do poma-gale ter postale plemenit vir za njegov  vsestrajiski   razvoj.
Prihodnjii bomo natandneje proučiili vilogo proizivodnih sil ljudt pri njihovem obvJadovanju prlrode.