Poltene plaglni v tfgTovTnl
M€trmnm
C®na 1 Din
teto Sil. (X.), štev. 56
Maribor, petek 8. marca 1929
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja masečno. prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarlfu
Oglase sprejem« tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Za svetovni mir
Maribor■ zračno pristajališče
SKLEPI DUNAJSKE KONFERENCE JUGOSLAVIJE, AVSTRIJE IN ITALIJE.
7 bujici raznih dnevnih in političnih dogodkov je skoro neopaženo šla mimo nas velika debata v francoskem parlamentu začetkom tega meseca ob priliki, ko je francoski zunanji minister Briand predložil zbornici v ratifikacijo znani Kellogov pakt. Briand nam je ojb tej priliki v velikem govoru izrazil službeno mišljenje francoske vlade ter svoje poglede na svetovni mir in na Ligo narodov ter povdarjal vsečloveško stališče v okviru političnega realizma, ki mora voditi računa o sedanji politični situaciji Francije v svetu.
Na celo francosko poslansko zbornico pa je napravil najgloblji utis velik govor Pavla Boncoura, ki je točno konkretiziral razpoloženje francoskega naroda na« pram , problemu miru. Boncour je bil dolga leta delegat Francije pri Ligi m rodov, je alter ego Briandov, in ba§ ra di tega je njegov govor, v zbornici in v celi francoski javnosti zbudil največlo pozornost, ker je jasno formuliral poglede francoskega naroda na mirovni problem, na Ligo narodov ter s tem v zvezi stoječa vprašanja sigurnosti in razoro-ževanja.
Francija — je povdarjal Boncour — ostane zvesta politični trilogiji varnosti, arbitraže in razorožitve, ki je osnova ženevskega protokola* Organizacija miru je komplicirana tehnika in nemogoče je, jo izvesti samo s podpisi dekorativnega in moralnega značaja* Kellogov pakt je dober kot početek dela za zgradnjo velike stavbe: miru. Mir se ne organizira v enem dnevu in ne samo s podpisi na luksuznih pergamentih. To delo zahteva dolgih naporov, rušenje globoko vkoreninjenih predsodkov, slonečih na pseudoznanstveni politični ;ne tafiziki' vojne, ter zahteva postopno \z menjavanje tradicionalnih mednarodnih odnošajev in običajev. Treba opuščati stare politične metode, ki niso mogle rešiti človeštva pred vojnami, treba jih zamenjati z novimi metodami in novimi idejami o miru in o odnošajih med državami. Vsporedno mora iti vzgoja miroljubne mentalitete v ljudeh. Organizacija svetovnega miru je grandijozno delo, ki mora uspeti, ako glavne svetov' no države pristanejo na oživotvorenje gori navedene trilogije. Ni razorožitve brez varnosti, ni varnosti brez arbitraže, arbitraža pa je brez pomena, ako sodniki nimajo na razpolago potrebne močne in organizirane sile, ki more uporabiti sankcije in realizirati pravoreke. Razorožitev pride sama po sebi, ako sc organizirajo arbitraža in sankcije in ako je s splošno arbitražo sporov odstranje na vsaka nevarnost mednarodnih spopa dov. Edino v tem slučaju postanejo velike oborožene silo držav nepotrebne in odvišne, ker počiva mir na solidnih temeljih. Arbitraža in razorožitev pa nuj. no zahtevata organizacijo mednarodne vojske v službi držav, ki so glede miru solidarne. Iluzije, da je s sklepi Lige narodov in s Kellogovim paktom mir za-siguran, so nevarne za jačanje vere v možnost organiziranja mednarodnega
BEOGRAD, 8. marca. Z Dunaja javljajo, da so se sestali tamkaj zastopniki zrakoplovnih družb iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, ki so razpravljali o preureditvi in izpopolnitvi zračnega potniškega prometa. Našo državo je zastopal direktor vazduhoplovnega društva inž. Tadija Sondermajer. Med interesiranimi
družbami je došlo do sporazuma, po katerem se uvede direktna zračna zveza Dunaj - Graec - Zagreb - Beograd. .
Ko bo zgrajeno letališče v Mariboru, pojde proga preko Liubljane v Trst in Benetke.
Na progi Beograd - Zagreb se obnovi zračni potniški promet dne 17. t. m.
Hoover zatrl mehiško revolucijo
KER NI DOVOLIL DOBAVE MUNICIJE UPORNIKOM. — ORIGINALNO PLAČILO MOBILIZACIJSKIH STROŠKOV.
NEWYORK, 8. marca. Poslednje vesti iz Mehike dokazujejo, da je vladi uspelo docela zadušiti uporno gibanje. Včeraj so vladne čete po zavzetju vseh važnejših postojank pregnale upornike in zasedle Vera Cruz, kjer je bilo glavno taborišče nezadovoljnežev. Uporniki so se udali brezpogojno. General Aquirrc, ki je bij vrhovni poveljnik uporniških 'čet, je pobegnil, ostali kolovodje pa so bili aretovani in se bodo morali zagovarjati pred izrednim sodiščem. K hitremu porazu upornikov je mnogo pripomogla prepoved novega ameriškega predsednika Hooverja, ki je prepove-
PARIZ, 8. marca. , »Volonte« objavlja še nepotrjeno vest, da je postal predsednik radikalne stranke poslanec Daladier sinoči žrtev atentata, ki ga je izvršil nanj neki katoliški duhovnik. Atentator e pozno zvečer vdrl v stanovanje Dala-diera v bližini St. Germaina ter oddal nanj več strelov. Napadeni je bil takoj mrtev. V oficijelnih krogih radikalske stranke še ni bilo davi o atentatu nič znanega. Daladier je vodil aktivno propagando za lajizacijo zakona (braka) in
dal vsako dobavo orožja in municije mehiškim upornikom. S padcem Vera Cruza je smatrati revolucijo za zaključeno. Uporniki, ki so se utaborili v raznih severovzhodnih pokrajinah, so sc takoj po padcu Vera Cruza razpršili. Promet, ki je bil radi bojev ukinjen, je zopet obnovljen. Mobilizacija vladnih čet je veljala . nad dva in pol milijona dinarjev. Vlada je sklenila, da bo to škodo krila s konfiskacijo imovine upornikov in raznih verskih ustanov, ker je dokazano, da je upor zanetila v prvi vrsti duhovščina, ki se ne more spoprijazniti z novim položajem v Mehiki.
PolltlCen atentat v Parizu
S PUŠKO IN SAMOKRESOM POJDEJO ALZAŠKI KATOLIKI V BOJ ZA SVOJO VERO. — DUHOVNIK ATENTATOR?
proti povratku katoliških cerkvenih ie dov v Francijo- Ze pred tremi tedni je bil nanj izvršen atentat ob priliki nekega shoda v Alzaciji. Takrat so ga napadalci šiloma odvedli izven mesta v odda ljen gozd, ga tam pretepli in pustili na licu mesta. Včeraj je Daladier prejel iz Alzacije anonimno pismo, v katerem pisec najodločneje obsoja protikatoliško stališče radikalne stranke ter povdarja da bodo Alzačani kot katoliki branili • s puško v roki svojo religijozno svobodo.
so izzvali med dijaštvom silno razburjenje, ki zavzema vedno večji obseg. Študentje so sklenili proglasiti splošno stavko. Predsedstvo dijaške zveze je interveniralo pri vseh merodajnih trogih. Rektorji madridske univerze so sporočili, da se študentje v borbi za svoje svoboščine ne bodo ustrašili nobenih žrtev in da bodo enostavno zažgali univerzo, če bi vlada še dalje vztrajala na svojem stališču
Inozemski llstf
BEOGRAD, 8. marca. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažanje revije »Jugend«. ki izhaja v Monakovem. Zopet je dovoljeno pri nas razpečavanj« »Branika« iz Pittsburgh »Dermatologije« iz Budimpešte in »TextiIloyda« iz 3udimpešte-
Stalinou položaj omajan
LENJINGRAD, 8. marca. Zasedanje predsedstva kominterne je otvoril s svojim poročilom Vorošilov. Vse kaže. da je položaj Staljina omajan, ker se je tu* di del predsedstva samega že približal ?ikovu. Govorniki so ostro kritikovall Staljinovo politiko napram kmetiškemU judstvu ter zahtevali jasne izjave, hoče li popustiti ali raje odstopiti, To Jef prvo resnejše nasprotstvo v predsedstvu cominterne-
Elementarne katastrofe
LIZBONA, 8. marca. Na severni strani otoka Madeira se je v bližini mesta St. Vincent vtrgal velik del goratega obreži« in se s številnimi vaškimi bivališči vred pogreznil v morje. Nad sto ljudi Je našlo smrt v morskih globinah. Doslej so našli komaj pet trupel ponesrečencev-MOSKVA, 7. marca. Iz Sangesurja v Armeniji javljajo, da sc je nad neko vasjo vtrgal zemeljski plaz ter zasul celo naselbino. Smrtno se je ponesrečilo l? oseb, poškodovalo 14.
Drugi tir Zidani most — Zagreb x
ZAGREB, 8. marca. Zagrebška direk-cjia ie urgirala pri prometnem ministrstvu kredit za zgradbo drugega tira na progi Zagreb—Zidani most. Kakor znano, je bil že svoječasno odobren načrt, da se tudi na tej prodi dogradi drugi tir. — Razširili bodo tudi glavni kolodvor v
Zagrebu ter ga spojili s tremi tiri s kolodvorom Zagreb—Sava. Dela se prične jo takoj, čim se otvori kredit, ker je vse ostalo že pripravljeno.
Preuročekruni španski študentje
MADRID, 8. marca. Novi predpis za srednje in visoke škole v ŠpaniJ
spor dokazal, da se mir ne da zasigura-ti na mirovni liriki.
Evropa je na razpotju: Ali bo šla dalje v izgradnji mirovne zgradbe ali to se pa naglo pozabila mistika Ženeve In Locarna in človeštvo so bo počasi vrnilo k predvojni koncepciji zvez kot fra-pantni negaciji možnosti splošnega sporazuma narodov. Politika mnogih državnikov v Ženevi je dvolična, Januso-va mednarodna politika, ki se smehlja miru, a se obenem čvrsto drži predvoj-
  _________________________________________ nih političnih konccpcij, jc nevzdržna.
miru, ker bo že prvi iačji mednarodni ! Položaj obupno kliče vse narode, da s*
odločneje zainteresirajo za vprašanje miru in vojne. Boncour poziva Francijo, naj priveže svojo zvezdo za voz miru naj prevzame inicijativo v organizaci. tehnike miru, ki naj dovede do splošne arbitraže in razorožitve, odnosno do ustanovitve mednarodne vojske za sank' cije.
Burni aplavz cele zbornice, tudi skrajne levice in skrajne desnicc, ob zaključku Boncourovega govora je bil do kaz, da stoji ves francoski narod za ideali Brianda in njegovega prijatelja Roncoura. da želi svetovni mir*
Smrtna nesreča delavca
Okrorg pol 12. ure predpoldne se je Nasipni ulici pripetila strašna nesreča« katere žrtev je postal SOletni delavec Ivan Zelenko iz Danjkove ulice-Zelenko Je bil pri gradbi novih hiš zaposlen pri kopanju studenca- Dočim J« bil gornji del studenca že obložen z betonskim okvirjem, je Zelenko še poglabljal vodnjak- Nenadoma pa se je beton vsul v globino in pokopal delavca pod sabo. Nato se je vsulo nanj še pol metra zemlje, tako da je bil ponesrečena: tudi brez zraka.
Delavci, ki so opazili nesrečo, so tako! priskočili tovarišu na pomoč, toda naporna reševalna dela so trajala predolgo. Ko so žrtev odkopali in dvigniti iz vodnjaka, ni kazala nikakih znakov življenja.
Moštvo rešilne postaje je nemudoma prihitelo reševat ponesrečenca, a Je moglo ugotoviti le, da je mrtev. Smrt je nastopila radi zadušitve, ako pa so katastrofo povzročile tudi notranje poškodbe, se ni moglo takoj ugotoviti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču. —■
Od Ruške koče do Ruš.
Nedeljske posetnike našega Pohorja opozarjamo, da je saninec od Ruške koče do Ruš izboren. Čeprav je proga na senčni strani, vendar sankači ne bodo imeli dolgo prilike uživati krasot zasneženih gora. Torej ne zamudite poslednje nedeljeI
Gospodarski in kulturni . problemi Prekmurja
ZA RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA IN ZA ORGANIZACIJO DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA.
Danes, ko je utihnila v naši domovini strankarska vihra, ko je nastopilo politično zatišje, ki bo trajalo gotovo nekaj let, je treba resno pričeti z mislijo, kako in kam usmeriti naše narodne energije, ki so postale s tem proste. Strankarska borba zadnjega desetletja je tako zelo absorbirala naše sile in moči, da nam je nedostajalo časa in sredstev za mnoga pereča narodna in narodno-gospodarska vprašanja. Svoje dolžnosti, ki jih imamo napram narodu in državi kot prebivalci na meji, smo izvrševali le v neznatni meri, zato je napočil sedaj najprikladnej-' ši čas, da zamujeno nadoknadimo in ro-pravimo.
Ako se ozremo po naši severni meji,
. vidimo, da je naše lepo Prekmurje tisto ozemlje, kateremu smo, ne glede na strankarsko pripadnost, posvečali neverjetno veliko politične in potttično-agita-torične ter neodpustljivo malo kulturne in gospodarske pažnje. če naše strankarske težnje pri Prekmurcih niso našle zaželjenega razumevanja, smo pač zmajevali z glavami, češ, težko je s temi ljudmi, in padle so bile nekajkrat tudi besede »o slovenski Sibiriji«. Nikdar se pa nismo resno potrudili, da bi stopili med naše Prekmurce kot apostoli nesebične kulturne in gospodarske misije. In vendar bi naše dobro prekmursko ljudstvo to v polni meri zaslužilo! To, kar sffio zagrešili doslej, moramo popraviti sedaj.	'	.cc.	';ii
Naše Prekmurje, ki je živelo -stoletja ločeno od ostalega našega slovenskega ozemlja, se zaradi tega ni z nami razvijalo niti gospodarsko niti kulturno, Med tem, ko se je pri nas razvilo močno družništvo, ki je doseglo svoj višpk v celi dolgi vrsti solidnih hranilnic iri posojilnic ter drugih sličnih zadrug.-je Mio naše prekmursko ljudstvo prepuščeno ha milost in nemilost Židom in Madžarom; Prevrat v tem oziru ni veliko izpreme-nil: zadružništvo je v Prekmurju še danes v povojih in vpliv Židov je še danes silno močan. Dolžnost naših javnih gospodarskih delavcev je torej, da osredotočijo svojo pažnjo baš temu vprašanju.
Da se da na primeren način v tem oziru mnogo storiti in doseči tudi uspehe, dokazujejo one maloštevilne zadruge, ki že poslujejo. S propagiranjem zadružništva v Prekmurju bomo najlažje dosegli gospodarski dvig našega tamkajšnjega ljudstva, njegovo osamosvojitev in s tem tudi porast nacijonalne in, državne zavesti ter napredka v prosvetnem in kulturnem oziru.
Drugo, neizorano polje, je v Prekmurju društveno življenje. Do prevrata v Prekmurju slovenskih društev pravzaprav sploh ni bilo. Edina društva, ki so obstojala, so bila požarna, pa še ta so bila ustanovljena bolj od zgoraj navzdol. Danes, ko je toliko naših sil osvobojenih radi počivanja strankarskega dela, je najprimernejši čas, da se lotimo izvedbe društvene organizacije v Prekmurju. V prvi vrsti bi bilo tu treba ustanoviti prosvetna društva, ki naj bi gojila petje, gledališke predstave, vodila knjižnice itd. Po našem mnenju bi bila za organizacijo tega dela najbolj poklicana »Zveza kulturnih društev« v Mariboru, ki je tudi že b la storila v tem smislu prve korake. Mnenja pa smo, da to ne bo šlo brez gotove, svojevrstne organizacije. V prvi vrsti bi bilo namreč potrebno, da se osnuje v Murski Soboti nekakšna or-ganizatorična centrala za vse Prekmurje. Ta centrala naj bi potem pripravljala feren po posameznih vaseh, zbirala agilne organizatorje, preskrbovala nova društva s potrebnimi navodili in nasveti, iz-POsojevala j'm materijal za gledališke predstave, za pevske vaje, zalagala knjiž niče itd- Skratka: Bila nai bi nekakšna pfekrrurska ekspozitura »Zveze kulturnih društev.«
.Tako delo, smotreno in po programu začeto in izvajano,. bi moralo uspeti in roditi One sadove, ki si jih želimo, kajti pomisliti- moramo, da je Prekmurje danes za našo slovensko kul'uro*■•■žal, še mrtev kapital, ki pa predstavlja eno celo desetino vse naše narodne moči v svobodni državi. Štotisoč Slovencev v Prekmurju je za nas velik, velik kapital. Ne pustimo ga torej neizrabljenega!
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 8. marca. Zaprto.
Sobota, 9- marca ob 20. uri »Plesni ve-^er Erne Kovačeve«, ab. A.
Nedelja, 10. marca ob 15. uri »Akademija«. — Ob 20. uri »Koncertni večer Za. »ejičcva-Neralič-Živko«.
Pondeljek, 11. marca ob 19. uri »Gostovanje ljubljanske opere«.
Celjsko gledališče:
Nedelja, 10. marca ob 16. »Jesenski manever«. Ob 20. uri »Bajadera«. Gosto-vanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov.
Ciubljansfca opera u fTTari-boru
Ljubljanska opera doda na svojiem gostovanju v Mariboru dne 11. tm. Stravinskega opernemu oratoriju »Oedipus rex« in Ostcrčevemu glasbenemu sketchu »Iz komične opere« še Puccinijevo glasbeno komedijo »Giannl Schicchi«. -Tako bo ustreženo vsakemu muzikalnemu pojmovanju, hotenju in okusu in se ,obe-. ta ljubljanski operi pri nas triumfalen sprejem.
O prvih dveh delih sc je že izčrpno pisalo. O Strawinskem je odveč še kaj reči. Je največji svetovni glasbeni mojster. O Ostcrcu piše Adamič, da se je povzpel iz talentiranega začetnika do merodajne glasbene osebnosti v Ljubija* pife' da je njegov muzikalni *Zcl° dozorelo delo, inštrumenta-cija zvočna, zažari včasih celo v čarobnih barvali. OsterČevo delo je prvo, ki je teatrsko m dramatično popolnoma dogorelo. Zdi se ml, da je višek naše dosedanje produkcije na glasbeno-dramati-čnem polju ... bil sem srčno vesel tega
najnOvejšega, tako muzikalno sočnega, zdravega in življensko. močnega Osfer-čevega dela. Pozdravljam njegovo bodoče delo«. K temu pripominjam, da je Osterc pravkar dovršil novo 5 dejansko opero »Krog s kredo«, za katero sta mu libreto priredila Oton Zupančič in Skrbinšek po znani enakoimeni Klabundovi orijentalski drami.
Risto Savin meni, da.til Osterčeva enodejanka »Iz komične opere« morala imeti triumfalen sprejem, če — ne bi bi-
lo	pri nas toliko nevoščljivosti.
Preostane, da napišem še nekaj besed o glasbeni komediji »Gianni Schicchi«. Je to tretji del Puccinijevega trpttfio-na Plašč-sestra Angelica - Giartni Schicchi«. Dejanje je vzeto iz Dantejevega »Pekla«. Buoso Donati umre. Med žalujočimi sorodniki sc raznese vest, da je pokojni zapustil vso svojo imoviho fratrom. Zbog tega silnd razburjenje. Med njimi sta zaljubljenca Iiinucio in Laure-ta, hči Gianni Schicchija. Tega pozovejo sorodniki, naj pomaga z dobrim svetom.-G.anni Schicchi svetuje, da zamenja umrlega, čegar smrt še ni bila znana, in v vlogi na smrt bolnega narekuje notarju drug testament. Rečeno, storjeno. Seveda zapiše sebi največ. Sorodniki besne, Laureta in Rinucio sta vsa srečna. Komedija je polna divnih 2a-pletljajev, komičnih prizorov, burnih scen, jadikovanja, molitve. Glasba ima dve glavni temi, eno energično, drugo plakajočo, ki se ponavljata. Puccini sam je Mariborčanom znan še izza delovanja Mitrovičevih.
Noben ljubitelj glasbe naj ne zamudi pravočasno preskrbeti si vstopnic da bo gostovanje omogočeno. Nudil se nam bo izreden umetniški užitek-	Ašič.
Mariborski in dnevni drobil
IpominJaJte te CMD
Za novo šolo u Pesnici
Na. Pesnici se snidejo v nedeljo merodajni činitleji in zastopniki v poštev prihajajočih občin v svrho določitve šolskega okoliša za šolo na Pesnici. Iskreno je treba pozdraviti ustanovitev šole na Pesnici. Dan na dan vidimo natrpane vagone šolskih otrok vozečih se v mariborske šole. Vemo, da ni to dobro vzgojno sredstvo, toda hočeš, nočeš, moraš pošiljati otroke po železniški poti v Maribor, ako jih želiš rešiti mučeniške poti, ki jo morajo hoditi v zimskem mrazu in ob neznosni jesenski ter pomladni ilovici po uro daleč in več v šolo v Ja-renino, Spodnjo Kungoto in Št. Ilj. Te šole pa so z učenči natrpane, da je treba otvarjati vzporednice, pripravljati njih razširjenje in misliti na zidavo novih šolskih zgradb- Poleg vsega tega pa ostane šolski obisk ob hudem mrazu in slabem vremenu pomanjkljiv, ker otroci ne zmagujejo dolge in slabe poti. Z ustanovitvijo šole na Pesnici bodo razbremenjene sosedne šole; ne bo jih treba razširjati, otrokom pa se bo skrajšala in olajšala pot in' šolski obisk in napredek bo povoljnejši. Upamo, da tudi merodajna oblastva naklonijo temu vprašanju vso svojo pozornost tako na Pesnici kakor tudi drugod, kjer se pojavljajo enako nujne potrebe.
Poštno vožnjo
od Zg- Sv. Kungote do Maribora je izli* citirala za 10-000 Din, kakor se nam naknadno poroča, gospa Ivanka Senekovič; soproga tamkajšnjega gostilničarja. Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom ofertalne^ licitacije dne 23. marca t. i. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Olepševalno društvo za mesto Maribor ima svoj letošnji občni zbor prihodnji torek, dne 12. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red:’ Poročilo odbora, poročilo preglednikov, volitve slučajnost. Ako bi ob določenem času ne bilo navzočih dovolj društvenikov, se bo vršil občni zbor v smislu pravil pol ure kasneje pri vsakem številu navzočih članov.
Tombola pomladka Rdečega križa v Mariboru.
Pomladek društva Rdečega križa v Mariboru priredi tudi letos dne 5. maja veliko javno dobrodelno tombolo, na kar opozarjamo javnost že danes. Vsa društva v mestu in okolici se tem potom vljudno naprošajo, da omenjenega dne ne uporabijo za slične prireditve.
Vodovodne cevi pokajo.
Zdi se, da še ni konec zlih posledic sedanje zime. Včeraj je nad hodnikom državnega pravdništva v drugem nadstropju okrožnega sodišča počila vodovodna cev na dveh krajih. Skozi strop je začel curljati pravcati dež. Kakor nam poročajo, so tudi na več drugih krajih počile vbdovbdne cevi ter povzročile precej škode.
Ribnik v parku je imel včeraj svoj zadnji dan; namreč za drsalce. Vreme je postalo toplejše in tudi neverjetno debeli led se je udal. Sicer pa je prava anomalija, gledati drsalce v mesecu sušcu. Vsega je enkrat konec in tudi zimi, ki sc je letos kaj oblastno postav.la, ni odmerjeno trajno go-spodstvo. Marsikateri drsalec je včeraj odšel žalostnih oči, ko je zagledal pri vhodu ograjo, a sredi ribnika — luže. ludi pri treh ribnikih so se pojavile usodne luže, a na terasi je bilo videti že nekaj občudovalcev pomladnega solnca.
Nezgoda na ulici.
Poledica noče prenehati. Sinoči je v Mlinski ulici padel 251etni težki invalid Ivan Domiter iz. meljskega predmestja. Pri padcu se je revežu vsula kri iz pljuč-Telefonično pozvani rešilni oddelek je bil s svojim avtom ..takoj na mestu ter ponesrečenca odpeljal v bolnico.
Nesreča pri delu.
Z desno roko je prišel v cirkularno žago 251etni mizarski pomočnik I- Šoštarič, nastavljenec tvrdke Koter. Občutno si je ranil palec in kazalec desne roke.
Policijska kronika
beleži 4 aretacije radi suma tihotapstva) poneverbe, tajne prostitucije in radi prepovedanega povratka. Prijav je bilo vloženih 15 in sicer 6 radi cestnopolicijske-ga reda oz. avtopredpisov, 2 radi prekoračenja policijske ure, po 1 radi raznih splošnih deliktov in dogodkov-
Dve zreli tički — v pasti.
S prihodom pomladi so se začele oglašati znane »ptice« selivke, ki dajejo v toplih mesecih toliko posla policiji, a obenem skrbijo za napolnitev veneričnega oddelka tukajšnje bolnice. Mlada brezposelna šivilja Micka, ki je pri policiji že kaj dobro zapisana, je sinoči zašla v past. Priznala je svoj poklic in pros la, naj ii zaenkrat prizaneseio. Vtaknili so jo v zapor. — Karolina B., k ije radi zelo pestrih delik ov izgnana za 5 let iz Maribora, se je sinoči vrnila. V neki predmestni gostilni so jo zasačili v družbi ter je tudi priznala, da je Venerina svečenica. Po kaznovanju je bodo poslali nazaj v — Avstrijo-
Slovensko trgovsko društvo
v Mariboru vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto, dne 16. marca 1929. ob 19-30 v restavraciji Narodnega doma; Ako je občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se otvori eno uro pozneje drugi občni zbor, ki se sme veljavno posvetovati in sklepati o točkah dnevnega reda.	475
Iz Nabavljatae zadruge.
V nedeljo, dne 10. marca 1929 ob 9. predpoldne se bo vršil letni redni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, r- z. z o. z. , v Mariboru, v mali dvorani mariborskega Narodnega doma. Polnoštevilna udeležba je zadruž-niška dolžnost. Zadružna knjižica, služi kot legitimacija; brez te ni vstopa. 472
Planincem!
V soboto 9. tm. zvečer bo pri Mariborski koči družabni sestanek zimskošportnega odseka SPD, na katerega se vabijo vsi člani in prijatelji planinci.
Zakon o državljanstvu
z razlago, uredbo za izvrševanje zakO. na, določbe mirovnih pogodb, mednarodne konvencije, druge dosedanje zakonske določbe glede državljanstva, oziroma domovinstva in zakon o manjšinah — najdete v drugem zvezku Pirkmajerjeve Zbirke zakonov za upravno službo, ki je pravkar izšel. Cena vezanemu Izvodu 65 Din, po pošti 3 Din več. Dobi in naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova 13.	U
Družabni večer ISSK Maribora,
ki bi se imel vršiti jutri 9. tm., je radi nenadnih ovir odgoden na poznejši čas.
457
Hotinja vas.
Mestna Orjuna priredi v nedeljo, dne 10. marca ob 14. v gostilni Fr. Primeca občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor.	-	482
Razvedrilo u polarni noči
Prebivalci Amerike in drugih delov sveta so 24. februarja prvič slišali radio brzojavko, ki jo je z ledenih poljan poslal polarni raziskovalec Byrd. Postaja v Pittsburgu je najprej prejela šifrirano brzojavko, zatem pa čisto, ki jo je poslala v svet. Omenjena postaja pošilja vsako nedeljo in praznik polarni ekspediciji poročila, ki jih dostavljajo tovariši in znanci Byrda in ostalih članov ekspedicije. Razen tega jim -pošilja tudi programe in koncerte z raznih prireditev. Byrd se je zahvalil za razvedrilo, ki je edino v večni temi polarne zime, .ki bo v. predelu, kjer so naseljeni, trajala najmanj dva meseca. Dolga zimska noč je že nastopila in preprečila nadaljevanje dela, ki si ga je začrtala ekspedicija. — Poizkuse pa bodo- takoj obnovili, ko se polarna noč Hmakne polarnemu dnevu.
i	■“
Podedovana bolezen.
Gospod Kokolj je obiskal zdravnika« ki ga je temeljito preiskal.
— Bolečine, ki jih čutite, niso ravno nevarne. So posledica podedovane bo* lezni.
— Podedovane bolezni? — Tako! "" Potem pa pošljite račun mojemu očetul
Zabavliia svetovnega mesta
NEKDAJ MOBALNO VISOKO STOJEČI NEWYORK SE POTAPLJA V POHUJŠANJU. — TEŽAK POSEL POLICIJE.
Za neki svetovni list je napisal pristen Američan naslednji članek o nagi* nu zabave v ameriškem velemestu: Pred popolnoma neznatno hišo katerekoli newyorške ulice se ustavi avtomobil. Izstopita dva gospoda v elegantni večerni obleki. Prišla sta iz province in se hočeta zabavati. V to svrbo sta dobila bogve kje potrebne naslove. Ko pozvonita, ju pogleda skozi špranjo nezaupljiv obraz, nakar se jima vrata nad vse previdno odprejo. »Člansko izkaznico?«, se oglasi prvi nagovor izza vrat. Seveda nimata nobene, saj sta prispela šele pred kratkim v Ne\vyork in še ne poznata tamošnjih običajev- Gospodična pri vratih pa ima pomisleke. Navsezadnje res ne moreš vedeti, če ne prihajata gospoda morda s policijsko legitimacijo v žepu. Vendar pa imata zelo zaupljivo zunanjost, saj sta prava provincijalpur-garja. Čedna vratarica prejme nekaj dolarjev in jo radi tega še prej zapusti v^a nezaupljivost ter odpre na stežaj vrata tujcema.
Eleganten salon. Ob mizicah sede dame in gospodje. Pijače vseh barv se le-skečejo iz dragocenih kozarcev. Tu Igrajo karte, tam se smejijo in zabavajo na drug način, v tretjem kotu pa je razpoloženje že precej vroče. Sredi salona plešejo onestep, blues, itd., prav taka slika kakor na kakem drugem plesišču bodisi na našem ali kakem drugem kontinentu. Tu in tam se odloči parček iz gneče in izgine. Gospoda iz province ne ostaneta dolgo sama. K njima sta sedli mladenki z obritimi obrvmi in poslikanimi obrazi. Razplete s« pogovor; najprej dvoumnosti, kasneje Čisto jasne stvari. Naročeno je vino in liker in damicama se je zahotelo sadja in sladkarij. Da ne manjka cigaret je razumljivo.
V	(em lokalu se dobijo seveda tudi vse zabranjene alkoholne pijače.
Taki nočni lokali se množijo v Nevv-yorku kakor gobe po dežju. Najdeš i'h lahko v najbolj razsvetljenih in promet-
nih glavnih ulicah kakor tudi v najbolj sumljivih zagatah. V pristaniški četrti pa se itak vrsti cela procesija avtomobilov pred nepregledno vrsto poslopij z diskretno zagrnjenimi okni. Ni še dolgo ko je slovel Newyork po pravici za najbolj moralno velemesto- v Združenih državah. Neštevilne uspele racije s strani kriminalnih uradnikov pa dokazujejo, da so se te pril ke v poslednjem času bistveno poslabšale. Ne le da se silno mno žijo prestopki proti alkoholnim predpi som, temveč se vprizarjajo celo najbolj divje orgije v čast in zabavo blaziranih gostov.
Dobiti dostop v tako beznico ni prav lahko. To predvsem radi tega. ker lastniki takih podjetij res dostikrat ne morejo vedeti, se li ni vtihotapil v zabavi šče kak policijski organ. V bližini kolodvorov in hotelov se potikajo stalno po nemarnem imenovani »vodniki tujcev«, ki človeku neprestano šušljajo na uho: »Se li hočete zabavati? Iščete mogoče kaj posebnega? Stopite z menoj!« Mnogi ponočni klubi dovoljujejo le onim gostom dostop, ki jih privedejo lastni čla ni. Nekateri imajo celo razna gesla, ki nripomorejo tujcem, da jih pripustijo v zabavišča nočnih lokalov. Toda če za pro na tem koncu mesta dve tri take večje ali manjše špelunke, se jih pojavi na drugem koncu štiri, šest! Da ne igra pri vsem tem »poslovanju« trgovina belim blagom najmanjše vloge, je razumljivo.
Najlepše pa je to, da je v Newyorku tudi precej »boljših« lokalov, ki niso v svojem bistvu nič boljši kot najbolj za, nikarna zabavišča. Tja zahajajo dame višjh krogov, študentke, pisarniške u-radnice, prodajalke itd. Da pa se morejo dame opravičiti doma pri svojih zakoncih ali starših za svoj alibi, dobivajo v klubih posebne legitimacije in potrdila o obisku raznih tečajev za učenje jezikov ali glasbe in podobno.
Roboti v sluibi obrti In trgovine
POPOLNA MEHANIZACIJA OBRATOV. - BODOČNOST
POSELNOSTI.
DOBA BREZ-
Vse obrti se vzporedno z napredkom tehnike približujejo popolni mehanizaciji. Delo rok je že v vseh slučajih zamenjal stroj, v mnogih slučajih pa že vrše avtomati tudi možganske funkcije človeka
Kako naglo drvimo popolni mehanizaciji nasproti, dokazuje tudi namera londonskih trgovskih tvrdk, ki bodo v različnih oddelkih svojih trgovskih lokalov mesto nameščencev uporabili mehanične strežaje. Poizkusi so se dobro obnesli. V dveh londonskih hotelih so celo v baru poizkusili z »roboti«, ki so docela zadovoljili in opravili delo z neverjetno preciznostjo. Angleži so z »roboti« zadovoljni, toda ostala Evropa bi jih nikakor ne priznala za enakovreden surogat živega bitja, ki je bil doslej glavni raz-log. da so se polnili bari. Evropski kontinent bi pač ne mogel pozabiti živahnih, mladih dam, ki dvorijo v vseh dobro obiskanih lokalih.
Mehanični prodajalci bodo v prvi vrsti služili v prodajalnah s trdim, suhim blagom, ker posluževanje v takih strokah ne zahteva večje spretnosti in elastičnosti.
Mehanično postrežbo bodo Angleži vpeljan predvsem v trgovinah z milom, drogami, nogavicami, kjer bo »robot« s svojim umetnim organizmom lahko zadovoljil željam odjemalcev. Avtomatski uslužbenci so tako dovršeni in popolni, da sprejemajo celo denar in vračajo drobiž; trenutno le debelejše novce, kajti bakreni vinarji so jim še vedno premajhni. Toda konstrukter avtomatskega člo veka je prepričan, da bo svoj izum še v Marsičem izpopolnil in polagoma odstranil tudi nedostatek grobega čuta. Izboljšal mu bo tip, tako da bo lahko prešte-V°I najdrobnejše novce.
Mehanični prodajalci so razen tega časovno zelo točni. Ob url, ko preneha
delo v vseh obratih, se avtomati vstavijo In najprikupljivejša beseda zakasnelega kupca mu ne omehča srca, da bi postregel in nadaljeval že tisočkrat ponovljene kretnje.
Največja vrlina avtomatskega prodajalca je predvsem čut spoznavanja pravega denarja. Robot se ne da ukaniti s ponarejenim denarjem in ga vrača, čim se ga je dotaknil.
V	krogih angleških trgovskih nastav-Ijencev ne vlada radi novega izuma ni-kako navdušenje, kajti s strahom gledajo v bodočnost, ki bo postala doba brezposelnosti. Stroi v industriji iti avtomat v obrti sta sicer veliki pridobitvi človeštva. toda njih uporaba v blagostanje človeštva je istočasno tudi veliko 2I0, ki postaja ob rapidnem naraščanju prebivalstva vedno občutnejše. V socijal-nem smislu bo imela uporaba robotov dalekosežne posledice.
Trčouratni samomorilec
V	Budimpešti so nedavno našli na zamrzli Donavi truplo starejšega moškega, ki je gotovo skoči! z mosta v samomorilnem namenu. Truplo je bilo popolnoma zmrznjeno in so ga s sekirami izklesali iz leda. Samomorilni kandiiat je bil brezposelni mehanik, ki je že teden dni obljuboval tovarišem, da si bo vzel življenje, ako ne dobi dela in zaslužka. Toda prijatelji niso verjeli njegovim besedam in so se Šalili, češ da ne more v vodo, ker je zamrznjena. Trmasti drug pa jim je zagotavljal, da se bo utopil, četudi bi moral z glavo prebijati led. — Nakano je teden dni po razgovoru v resnici izvršil. Skočil je z mosta in sl vzel življenje, čeprav mu ni uspelo, da bi z glavo prebil led. kakor je nameraval.
Heidelberški spomenik — ogromen soč
Francoski general Aleksander Dumas, oče slovitega romanopisca in avtorja moralizujočih dramskih del. je bil velik prijatelj dobre kapljice. Najraje je prirejal izlete v .vinorodne kraje gorenja. Obiskal je tudi Heidelberg, mesto nemške modrosti in študentovskega veselja- Heidelberški študenti uživajo namreč v zgodovini nemškega dijaštva največji ugled in veljajo za najveselejšo družbo, ki je sploh kedaj obstojaia. Deli-
li	so se v tri skupine. Vsaki skupim je načeloval glavar. Najodličnejši pa je bil »kralj pivcev«, ki je najvišjo čast hei-delberške študentarije dosegel, ako je v dušku zmogel 12 vrčev piva ali pa polovico tega v vinu. Preizkušnja je veljala, ako je bila izvršena točno v času, ko so zvonovi heidelberških cerkva naznanjali poldne, in ako kandidat kljub praznemu želodcu ni kazal po zavžitem pivu ali vinu nobenih znakov prijetnega ganotja. Heidelberg je bilo mestece, ki je popolnoma zaslužilo priimek »pivnica Nemčije«. Toda danes je tudi v univerzitetnih mestih konec romantike in pisanih dijaških dogodivščin. Ostali so le spomini. Heidelberg ima še danes pod razvalinami starega gradu ostanke, ki vzbujajo pozornost in spoštovanje, zlasti pri naših kletarjih- V grajskih kleteh so bili ogromni sodi, ki jih je sam Dumas ovekovečil. Sod št. 1. pravi Dumas, je nastal po originalnem zamisleku Ivana Kazimira, lastnika omenjenega gradu. Ko je s stolpa svojega gradu zrl v ravnino in preko gričev bogatih na trti, mu je šinila v glavo misel, da bi si postavil dostojen spomenik. Sklical je sodarje iz bližnje in daljne okolice in jim naročil, naj mu napravijo sod, ki bo večji od vseh sodov na svetu. Naj stane, kar stane! Sest mesecev so se trMili sodarji in napravili sod, ki je sprejel v svoj ogromen trebuh 500.000 steklenic vina. Ugledni graščak Kazimir je bil s sodom zadovoljen, toda potomci niso znali ceniti njegove zapuščine. Ogromni spomenik se je razrušil in sesul. Kasnejši rod pa je bil hvaležnejši svojemu predniku. V znak spoštovanja je zgradil Še večji sod, ka kor je bil zgrajen leta 1750. in je držal 300000 litrov, kar je gotovo znameni tost, kj jo ima samo Heidelberg!
SfMff
maksimalna temparatura bolnika
Neki zdravnik v Kaliforniji piše v newyorškem medicinskem listu, da je ugotovil pri neki svoji pacijentinji temperaturo 43.6 Celzija. Bolnica je prebolela to krizo brez kakšnih težkoč. Zdrav nik je obenem ugotovil, da je to najvišja temperatura, ki jo je kedaj opazil pri bolnikih. Znano je, da je pri 42 stopinji nastopi že smrt. Profesor Charles Richet je navedel v svoji knjigi, da nastopi smrt pri živalih pri mnogo višji temperaturi. Dr- Haag opisuje v pariškem »Tempsu« čuden slučaj neke Spanjolke, ki je I. 1920 zbolela za gripo. Njena temperatura se je redko dvignila do 40-8 stopinj, deveti dan bolezni pa je na veliko začudenje zdravnika poskočila celo na 42.2 stopinj in dosegla 44 stopinj. Zanimivo pa je, da je bolnica pretrpela krizo In da je bila vrh tega tudi ves čas pri zavesti;
Uiaoka cena ženskih nog
Nedavno se je pred pariškim sodiščem vršila zanimiva razprava proti nekemu kirurgu, ki je pri neprevidni operaciji zakrivil, da je tožiteljica. neka ugledna dama, izgubila nogo. Kirurg je bil namreč specialist za lepotne operacije, to se pravi, da je znal spretno odstranjati fizične in lepotne nedostatke telesa. Sredi Pariza je imel lepotni institut, ki mu je donašal bogat dobiček. Toda povodom kirurških operacij na nogi omenjene ma-dame ni imel sreče in je zapravil dražestno in zdravo nogo svoie lepote željne kllientlnje. Radi neprevidnega In brezvestnega ravnanja ga je sodišče obsodilo na 200.000 frankov odškodnine, ki jo je prejela lepa dama za amputirano nogo. Parižani se šalijo in trde, da je bil res potreben dokaz o ceni ženskih nog, Iki so toliko oboževane in blagrovane.
Uida Petanaua zapušča fHaribor
Iz Maribora odhaja popularna hazena-šica Vida Petanova, ki je bila družini ISSK Maribora velika opora in je s športno požrtvovalnostjo mnogokrat v obilni meri doprinesla k velikim uspehom belo-črnih barv. Z njenim sodelovanjem si je družina priborila tudi najvišji naslov državnega prvaka. Razen tega je bila Vida tudi dobra atletinja in bivša rekorderka v skokih. Odhaja sicer iz Maribora, vendar bo ostala tudi v bodoče članica ISSK Maribora in nastopala zanj v težavnejših srečanjih. Vidi želimo vso srečo in zadovoljstvo tudi ▼ Ljubljani!
MOLNP—službeno.
Ker so vsa mariborska igrišča še vedno pokrita s snegom in v stanju, ki ne dopušča prirejanje tekem, zlasti ne prvenstvenih, je MO odgodil pričetek pomladanskega tekmovanja na drugo nedeljo. Pojutrišnjem v Mariboru torej ni tekem.
Upravni odbor ISSK Maribora.
Drevi (8- tm.) ob 20. bo v Grajski kleti važna seja upravnega odbora ISSK Maribora. Udeležba nujna! — Tajnik.
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Pozivajo se člani vseh moštev, da se udeleže v nedeljo ob pol 11. predpoldne prvega nogometnega traininga. Udeležba obvezna. — Načelnik.
Skupinski (patrolni) tek smučarjev.
ki ga priredi zimskošportni odsek SPD v nedeljo 10. t. m. s startom pri RušJd koči ob 10. uri in ciljem pri Mariborski koči, bo nudil smučarjem priliko, da preizkusijo svoje znanje in zmožnosti tudi v tej vrsti smuških tekem, ki se do sedaj pri nas v mariborski oblasti še niso vršile. Tekmovalci jedne in iste skupine (patrole) startajo skupno ter morajo tudi skupno vsaj v razdobju 30 sekund voziti skozi cilj. Resnemu tekmovanju skupin junioriev in seniorjev, ki jih sestavi poljubno vsak klub za se, sledi tekmova« nje mešanih skupin, ki bode nudilo ravno radi sestave skupin po žrebu, mnogo zabave in razvedrila tako vozačem samim kakor tudi gledalcem. K tekmovanju skupin senjorjev in juniorjev se lahko prijavijo samo verificirani člani JZSS Mešanim skupinam pa se lahko prijavi vsak smučar in smučarka, ki zna le količkaj smučati. Prijave sprejema gosp, Vetrih v trgovini A. Stoječ, Jurčičeva ul 8 do sobote zvečer. Naknadne prijave na startu le proti dvojni prijavnini. Po navedeni tekmi se bodo vršile pri Mariborski koči razne smuške igre. ki se jih udeleži lahko vsakdo.
1300 km na smučeh.
V 25 dneh je 221etni Friedrich Ludwlg prevozil 1030 km na smučeh- Iz Freu-denthala je na smučeh odrinil v St. Moritz in je prevozil dnevno nad 50 km.
Hungarija v Pragi.
V nedeljo gostuje v Pragi proti »Spar-ti« budimpeštanska Hungarija, ki je trenutno v prvenstveni tabeli na prvem mestu pred kluboma iFerencvaros in Ujpest.
Berlin—Milan.
V nedeljo odigrata nogometni reprezentanci Milana in Berlina medmesino tekmo. V milanskem moštvu bo nastopilo pet italijanskih intemacijonalcev: Branilec Allemandi, krilec Pietroboni in napadalci Rivolta, Fausini in Conti.
73.000 gledalcev
je prisostvovalo pokalni tekmi Aston Villa—Arzenal. Srečanje Blacburu Ro« vers—Bolton Wanderers je privabilo 62-522 gledalcev, pri nadaljnih dveh tekmah pa je prisostovalo po 52.333 !'n 39.088 gledalcev.
Sokottb*
Vsem telovadcem In telovadkam
Sokolskega društva v Mariboru sporočamo, da se telovadi v vseh oddelkih v dosedanjih urah. Pričetek telovadbe v oddelku starejših članov se objavi posebej.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadovlnskl roman iz starih Benetk
26
Potem pa se mu je nemir čezdalje bolj večal. Izpraševal je ječarja, a ni dobil odgovora.
Nekega dne je vprašal ječarja:
»Koliko časa je že tega, kar je bil tisti častitljivi dihovnik pri meni?«
»Leto dni,« je rekel ječar.
Leto dni! Leto dni je čakal! ...
Roland se je zagrabel z obema rokama v lase ter se vrgel stiskaje na svoje kamenito ležišče-
»Lepa reč!« je zamrmral ječar. »Zopet ga je prijelo! Da bi le ne začel zopet besneti! ...«
In res, ko se je Rolandu polegel obup, ga je napadla besnost.
Več dni zaporedoma so se vrstili ti napadi s tako silo, da se preplašeni ječar ni upal v temnico.
In tedaj je občutil Roland v živo muke popolne osamelsti- Ko ne vidiš več človeškega obraza, ne ču-ješ več človeškega glasu — pa naj bo ta glas in ia obraz tudi ječarjev; in spoznal je vso strahoto skrivnosti.
Nesrečniku, ki je tako oropan vsakršnega občevanja s sebi sličnimi, da se čimdalje bolj oddaljuje od življenja; spomin pa peša, čuti propadajo, zmirom gostejša megla zagrinja njegov razum; duh odmira vsled nedelavnosti, življenske sile slede nazadujočemu gibanju, ki se poostruje z matematsko naglico, in kmalu postanejo nekdaj silni možgani žrtev blaznosti, ako samomor ne reši jetnika, zaprtega v dvojno ječo temnico in molčanja.
Verjetno je sicer, da je Rolandov čuvaj dobil, nova povelja, kajti ne samo, da ni več stopi! v temnico, nego tudi govoril je s svojim jetnikom samo skozi mrežo, ki mu je služila v ta namen, da je skozi njo podajal hrano.
Morda so trinogi menili, da ne umira dovolj hitro.
Vsekakor je pa gotovo, da ga niso želeli umoriti z enim mahom.
Izumili so zanj poseben način umiranja.
V	tem času je rešilo Rolanda Čuvstvo ljubezni, ki je bdela v njem z nenavadno življensko močjo. Ime Leonore, katero je šepetal po tisočkrat na dan, je polnilo njegovo temnico s čarobno prikaznijo ljubljene zaročenke.
Poleg tega je nosil v sebi naravno moč, kije bila dovolj velika, da je mogel z njo premagati preteči mu telesni propad. Gibaje se neprenehoma v svoji ječi, si je ohranil gibčnost in moč, ki je le še naraščala z njegovimi mukami. In prvi pojav je rodil drugega: Rolandovi čuti, ki bi bili morali zamirati, so se nasprotno, napenjali do skrajnosti; njegov vid je postal tako oster, da je razločeval vsak najmanjši predmet v globoki temi svojega zapora; polagoma je začel zaznavati tudi zunanji šum, in pogostoma je slišal od zunaj pesem barkarolov, oslabljeno kakor odmeve onkraj groba.
Tako je mogel natanko dognati lego svoje ječe.
Nekega dne, ko je stopal po temnici s prožnim in brzim korakom tigra v kletki zverinjaka, je njegova noga zadela v kotu ob lončene črepinje. Zdajci se je spomnil, da je v enem svojih prvih gnevnih napadov prevrnil in razbil vrč za vodo. Ječar mu ga je bil nadomestil z novim, a ni pospravil črepinj.
Črepinja, na katero je stopil Roland mu je ranila nogo. Praznični čevlji ki jih je imel na nogah, ko so ga zaprli, so bili že zdavnaj razpadli. Njegova obleka je visela v cunjah. In brez odeje, ki mu jo je bil podaril ječar iz usmiljenja, bi bil gotovo že umrl od mraza.
Ko je torej Roland začutil rano na nogi, je sedel na svojo posteljo ter si jel brisati kri s koncem svoje odeje. Med tem opravilom pa je nenadoma začul glas oddaljene pesmi- Jel je poslušati z zadivljeno vzhičenostjo, ki ga je obhajala vselej, kadarkoli je prodrl kak šum iz zunanjega sveta do njegovih ušes.
Bila je pesem barkarolov.
Kajti Benetke, ki se nahajajo dandanašnji v tako popolnem propadu, da jim pravijo mesto molčanja, so bile tiste dni mesto zaljubljenih pesmi. Iz ust današnjih gondolirjev slišiš samo »Ah!« in »Eh!« ob ovinkih kanalov — vriščeče klice, s katerimi opozarjajo drug drugega nase; barkaroli davnih dni pa so ubirali udar-
ce svojih vesel po pesmi, po serendi, ki so jo njihov* potniki pogostoma spremljali na mandolini ali na ki-• tari.
Eno tistih pesmi je slišal Roland.
Pelo jo je več glasov — ki jih je dobro razloči?.
Gondola, ki je nosila te pevke, je vozila očividno tesno ob zidovju ječe proti Mostu Vzdihljajev. Roland je strastno poslušal. Ihtenje je napenjalo njegove prsi. Njegove roke so se iztezale v mrak* Spoznal je bil ta napev, ki je prihajal z mladimi zaljubljenimi glasovi v njegovo temnico! Tudi besede je spoznal! On sam jih je bil zložil Leonori v čast!... In v Benetkah, kjer se je Rolandova balada razširila med ljudstvom, so še vedno prepevali ljubezensko himno nesrečnika, pokopanega za živih dni...
Obupen krik mu je planil iz ust.
In morda je zazvenel ta obupni krik tja ven do pevk, zakaj njih glasovi so mahoma umolknili.
»Oh! je zaškripal Roland, ko sem prost pod zved-mm nebom prepeval te stihe, ki mi jih je narekovala ljubezen, komu bi bil takrat verjel, da bodo nekega dne gorje za moje uho. kakor mrtvaška pesem... Vse živi tam zunaj, vse se giblje, vse poje, solnce vstaja in sveti ljudem, samo jaz, samo jaz umiram v svojim grobu počasne smrti... In ona! Ona!... Kako more trpeti, ako ji ta zaljubljena pesem obuja spomin o najini na vekomaj pogubljeni sreči!...«
Začel je dirjati po ječi, in nič več ni čutil bolečine v ranjeni nogi.
*Oh! Uiti!... Uiti iz tega pekla!...«
Od teh, stoinstokrat ponavljanih besed je razbijalo njegovo srce kakor besno in je vrela njegova misel kakor blazna.
Misel o begu še je bila prvič oglasila v njegovem umu!...
Uiti!
Prizdigniti kamenite plošče, pod katerimi so ga bili pokopali, pod katere zapečatili njegovo življenje, ter se zopet pokazali tam gori, živ med živimi ljudmi!
Kakšne sanje!. ..	.
Roland je bil od njih izprva kakor pijan.
(Nadaljevanje sledi).
Mati oglasi
2—laogta> ai tfgevekega «0 reHeeneg* iuN«! «Mha bmfa SO p, MjnMp MMMk Dia to- _
Psa volčjaka,
mladega, največ leto dni starega kupim. Pismene ponudbe poslati na dr. Deže, zobozdravnik, Maribor, Koroščeva ulica 7/II.	461
Konjsko opremo
od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikost! nudi Ivan Kravos, Maribor, 'Aleksandrova 13.	33()
Singer stroj,
stari, se proda zelo ugodno. Daris, Gosposka ulica 28. dvorišče.	455
Ženska pisarniška moč
dobi službo. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine ter strojepisje. Nastop takoj. Pismene ponudbe na upravo >Večernika« pod »Ženska pisarniška moč«.	U
Orehe
ponudim brezobvezno prilično 2000 kg. Hochmuller, Taborska ul. 7.	473
Iščem mesto gospodinje
ali služkinje. Vprašati: ca 6 pri g. Koren.
Barvarska uli 469
Več vajencev
za mehanično delavnico pod 15. letom sprejme Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ulica 14.	471
Sobo* in črkosHkanJe
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj* višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Učenko
za šivanje perila sprejme atelje Rupnik, Maribor. Slovenska ul. 20.	481
la gonilne Jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	328
Popravila nogavic
izvršuje solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
Kava,
čaj, čokolada, sladkor, nž, makaro- I ni, bonboni, likerji, zdravilni soki. Medo, d. z o. z* Maribor, Glavni t"g štev. 21.	450
Lokal
na ulico, primeren za pisarno ali v skladiščne svrhe, se odda takoj v najem. Vprašati pri upr. Usta. 4S8
Zatekel se Je lep lovski pes.
Gospodar dobi psa pri Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova ul. 14.	470
Skladiščnik
vešč v železninski stroki, starejša moč — je lahko tudi vpokojenec — se sprejme takoj pri tovarni v bližini Maribora. — Ponudbo je nasloviti na upravo »Mariborer Zeitiing« pod »Skladiščnik«.	433
Zastonj,
kuhana kava, čaj. Medo. d. z o. z., Maribor, Glavni trg 21.	451
Rednico
iščem za majhnega otroka. Vprašati Trubarjeva ulica št. Ul\.	460
Iščem mesto postrežnlce.
Naslov pove uprava Usta.
468
Fotografiram vse. *
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foio-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-
tomayer, Gosposka 39.
463
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najceneiša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po VaSe kolo na dom.	2519
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo senčnike, čajne pupe, blazine za diva* ne, gobeline, zavese, pregrinjali, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Ktlttnen Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Posteljni vložek
(mrežo), dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi. 466
Hišo
sredi Maribora po možnosti z gostilno ali točilnico kupim- Pismene ponudbo na upravo Večernika z navedbo cene pod šifro »Hiša«.	*i64
Tavčarjevih zbranih spisov
tretji zvezek
je pravkar izšel. Naročite ga takoj v Mariboru v knjigarni
Tisk. zadruge, Aleksandrova 13
Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala: Frankopanova ul. 9. Podružnica 1 Vetrinjska ulica 7,
[illlliiillllllllllllltllltiitiiiiii.
iiaiteseCMD!
'NiiiHiiiiHinniiiiiiiiiiHir
H|	MEDNARODNI
IVELE5EJM V PRHGl
17.-24. MARCA 1929
Shajališče trgovcev In indastrllalcev celega iveta. lzlojba celokupne £ehoslov*Ske Industrije, ki uliva svetoven alovei. — Ugodna prilika za neposreden nakup — Kar poceni blago. Velesejraaka palača — *- odprta celo letol
Ugodnosti sa potovanje:
Popusti na železnicah za oiebne in brzovlake Jugoslavija 2'>‘/» Cehoslovaika 3*%, Avatrl-ja 35%, Ogrska 2 :>•/<,.
Vizum ni potraban . zadostuj* potni IH«.
Pojasnila Ih legitimacije daje: Cehoslovaskl konzulat, Ljub-liana, Blalwalsova caata
Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrov« 9
„Putnlk“ Ljubljana, Dnnajaka cnata 1
43
Dredstavnlk Izdajatelja In urednik: Pran B r o z o y 1 e v Maribora. Staako D e t e 1 a r Mariboru.
Tlaka Mariborska tiskarna (L d., oredstavnlk