REGESTA PRESERENIANA* Ker ne bom mogel materiala, ki se mi je v življenju nabral, nikoli ob delati, ga podajam tukaj v obliki regest, tj. kratkih opozoril na posamezne probleme in na njih rešitev. Vsak teden tega koledarčka rešuje eno zadevo. Vrstnega reda ni nobenega: kakor mi je prišlo na misel, pod roko, tako sem zapisoval. Mogoče bo pa le stvari ali komu kaj koristilo. Med prešereniana štejem vse, kar je v zvezi s pesnikom, njegovim časom in prostorom. 1. Bratca Andreja beg in vrnitev O teh dveh epizodah iz Smoletovega kratkega, pa precej bučnega in burnega življenja menimo, da smo kar zadostno poučeni, zlasti o prvi, in to iz pisem Marjete Benedičičeve, ki je z vidnim čenčarskim zadovoljstvom o dogodku poročala Čopu v Lvov. Po njenem pripovedovanju je Smole, ki je bil pred »falissementom«, po velikem popivanju zbežal iz Ljubljane zadnji * Iz dragocenih in zanimivih dognanj loškega rojaka prešernoslovca smo v Loških razgledih 1975 natisnili prispevek Sonetni renec 1, ki ga avtor tokrat nada ljuje in zaključuje. Iz njegovih zapisov v koledarčku za leto 1970 s skupnim naslo vom Regesta prešereniana smo z avtorjevim sodelovanjem izbrali za objavo še nekaj skopih, a dokumentiranih prispevkov k prešernoslovju. 93 ali predzadnji dan junija 1827, in to v Trst, od tam pa naprej v svet, da bi se izognil roki pravice. Ljubljana je bila prve dni julija tistega leta vsa pokonci: fakinaža, štong- rajtarji (stongrajtar = pomožni kočijaž, iz nem. Stangenreiter), vsa nižina si je mela roke in se krohotala: Poštmajster je faliral! »Pobrisal« jo je! V Ame riko! Pravičniki so nemeli in bledeli od razkačenja. Bratec Andrej pa je nekje nb Bavarskem užival lepo pokrajino in lepe deklice, nad vse zadovoljen, ker se mu je »coup« tako gladko posrečil. Nekje na Bavarskem? Pot v Trst vendar ne drži čez Bavarsko! Seveda ne: Andrej namreč ni bežal na jug, k morju, marveč na sever, k Donavi. Ljubljana si je po prvih dneh julija 1827 komaj malo oddahnila, ko je zopet »treščilo«: tokrat ne v bratca, marveč v birokrate. Iz Linza je namreč prišel od tamkajšnjega gubernija dopis, v katerem se sporoča, da se je tam zglasil trgovski »subjekt« Andreas Smole iz Ljubljane; da je imel potni list itd. v redu; da mu je listina dovoljevala gibanje le znotraj Avstrije; da je zato prosil dodatnega dovoljenja še za druge države in da so mu ga tudi dali, ko pa je bilo sicer vse »v redu«. Tiralica za Andrejem, ki so jo v začetku julija izdali v Ljubljani, se je pač zakasnila in prebrisani »subjekt« ji je ušel na Nemško, Francosko, Bri tansko ... Govorice o falirančevem begu v Trst niso bile resnične; gotovo so jih Smoletovi nalašč trosili po mestu, da bi mu zabrisali sled. Čez Trst pa se je rehabilitirani Andrej po slabih štirih letih vračal. Kakor nam je njegov itinerarij 1827. leta znan le v glavnih potezah, tako tudi zdaj, 1831. Mati je v nekaj letih sinovo »nesrečo« spravila v red, poravnala njegove kupčijske nerodnosti in se pobotala z upniki, tako da je bil ljubljeni fant zopet čist in dostojen za Ljubljano. Konec leta 1830 ah koj v začetku 1831 je prišel čas za vrnitev: konkurz je bil odpravljen 22. 2. 1831. Mislim, da je glavno smer za obakrat, za beg in vrnitev, zapisal Prešeren: Videl si Nemško, Francosko, Britansko ... za tja, videl si Švajca visoke gore, videl si jasno nebo itaVjansko . .. za nazaj. Na tej poti domov ga do zdaj znani dokumenti izpričujejo najprej šele v Milanu, to se pravi zopet v »domovini«. Ta pa je hotela črno na belem ve deti, kdo je ta »potepuh« — časi so bili nemirni, polni raznih dvomljivih in sumljivih tipov. Smole je moral prositi v Ljubljano za potni list in ga tudi dobil, tako da se je lahko brez nadaljnjih sitnosti vrnil domov, kamor je prišel nekako v pozni pomladi, se pravi nekako po štirih letih. 2. Tončka, ki je bila Marija Če se je pri Grkih sedem mest prepiralo o rojstvu Homerja, se je pri nas sedem, to se pravi veliko mož užigalo o zadnji Prešernovi Lavri. Najprej sta bili v ognju dve, Jerica in Marija, potem pa so priglasili za kandidaturo še eno, Antonijo — Tončko. 94 Parisa, ki bi prepir odločil, pa ni od nikoder. Torej zaigrajmo to vlogo! Gre za dve mlajši hčerki Metke Podbojeve. Prva sporočila o njima in o njunem razmerju do Prešerna nam je zapu stila tretja, starejša hči Barbara •—• Betty, tedaj, to se pravi v začetku štiri desetih let, že okrog deset let poročena Kogl. Njeno pripovedovanje je po znal, poslovenil in spravil na dan Leveč (1875). Bettv pa deklice ne imenuje, pravi le, da ji je pesnik napisal pesem K slovesu. Natančneje nam o Bettvnih spominih poroča njen pranečak Franc Drenik v pismu iz 1897. leta, ali ker njegovo pisanje ni prišlo v javnost, o tem po zneje. Na vrsti je Ana oziroma hči Ernestina Jelovškova po njenih besedah. Jelovškova-mati do drugih ljudi ni bila kaj posebno ljubezniva, ali kadar se je spominjala svojih nekdanjih znancev iz podbojske okolice, je iz nepre- magane ljubosumnosti izgubila vsako mero. Ženine iz tega kroga je kar po vrsti pomazala: Kogl ji je postopač, Moline grd nad vse, Več pa razbojnik, ki je nazadnje končal na vislicah. Vse to ni nič res, zlasti še ne o zadnjem — zamenjala ga je menda z ogrskim generalom Vecsijem, ki je takisto končal —, ali treba je imeti to na umu pri presoji njene objektivnosti in zanesljivosti. Ana-Ernestina tudi Prešernove izvoljenke ne imenuje, a razločno opiše: » .. . tretja (od treh hčerk), o kateri so govorili, da jo vzame moj oče, je vzela nekega Angleža ...« — Jerica torej. Od Ernestine dalje pa ta ne izgine več kot pesnikova Lavra. Vrhovnik, ki povzema zgornji odlomek — »...govorica je šla, da...« •— doda prvič tudi ime in kazalo je, da je stvar rešena. Pa ti pride Kidrič in najde pri Metki novo, do tedaj še neznano ime tretje hčerke, Antonija-Tončka: ta da bi bila »utegnila« biti iskana deklica. In Kidrič je do zadnjega omahoval, z njim pa še nekateri, ali očitno se nagibajoč k Jerici. Slodnjak pa je prenehal s takim negotovim ravnanjem in se nedvomno odločil za — Jerico (SBL, Pre šernovo življenje 1974). Kaj pravzaprav govori zanjo? Edino to, kar pripoveduje Ernestina, vse drugo so zgolj take okoliščine, ki se dado prav tako aplicirati tudi na novinko Tončko: da je pesnik mnogo zahajal v gostilno njene matere, da se je rad »sukal« okrog hčerk in podobno- Proti domnevi Prešeren—Jerica pa stoje jasno in nedvoumno besede Franca Drenika, pranečaka Koglove, ki je 23 let stanoval v njeni hiši in jo velikokrat slišal kramljati o pesniku: »Med nami (tj. Podbojkinimi hčerkami, Koglovo in še dvema neomože- nima) odlikoval je Prešeren očitno sestro Marijo, rekoč: ,Ta je gosposka, ker je bleda, vitka in mila. Ve ste pa Gorenjke'. Bela ko mleko, rudeča ko kri, Zaljubljeno gleda, na smeh se drži.« In še: »Pesem Da ne smem, si ukazala itd. je Prešeren sestri Mariji po svetil. Tako vsaj se je sodilo splošno.« (Pismo 30. 5. 1900.) Sestra (Koglove) — Marija? Potemtakem še ena, peta Metkina hči? Marija, Bettv, Antonija, Jerica, Marija? Literarna zgodovina meni na to, da je Drenik »vse pobrkal«, zlasti ko imenuj o svojo taščo Marijo. Ali prav to nas sili biti previden. 95 Drenik pripoveduje, da se je poročila z Večem, da je bila Marija, njegova žena, roj. Več, edina hči te naše Marije roj. Podboj, kar je res, ker so ji, Večevi, vsi drugi otroci zgodaj pomrli: da je bila Koglova »prava teta« nje gove žene, kar je tudi res; in še vse druge okoliščine se pri njem ujemajo z znano resničnostjo — kaj naj bi torej bil »pobrkal«? »Sestro (Bettvno) Marijo«, svojo taščo, ki da ji ni bilo ime Marija, ampak Antonija (Tončka). To pa ravno ni res. Ta »sestra« se je v resnici imenovala Marija Antonija (Antoinette). Ker pa je bila v družini že ena Marija, naj starejša hčerka, roj. 1815, so to drugo z določilom Antoinette, roj. 1822, kli cali za Tončko. Cerkveno pa je bila tudi ta še vedno Marija in se je kot Marija tudi poročila; zato Drenik iudi nič ne »brka«, če jo Marija imenuje, saj tedaj, ko se je poročil, njegova tašča ni bila več otrok Tončka. Naša Marija, recimo ji št. 2, in Antonija Podboj sta torej ena oseba. In ker Jerica kot zadnja »Lavra« ne pride več v premislek, ostane samo še ona. Njej torej je namenjena tista lirika iz začetka štiridesetih let, zlasti šopek Ukazi, K slovesu, Sila spomina, ki strnjen in faktografsko razvrščen stoji v Poezijah: — Marija ukazuje pesniku, da »jo mora pozabit'«, — Marija obrača od njega »obraz mili«, —• Marija ga bo »pomnila do zadnjega dne«. Priloga Metka Podboj mati hčerke: Marija Betty Marija Antoinetta Jerica r. 1815 r. 1817 r. 1822, por. Več r. 1824 = Marija 1 = Tončka = Marija 2 hči: Marija r. 1851, por. Drenik sin: Franc Skica rodovnika Podbojevih, iz katere je razviden rod »Tončke« in Franca Drenika. —• Dosedanja nejasnost v tem rodovniku je tudi mene zapeljala, da sem tisto, kar velja za Marijo 2, nekoč apliciral za Marijo 1, da sem se torej »urezal« za kakih deset let. Tisti 11. odstavek v Loških razgledih XXI, 152 je zdaj treba črtati! — Zaradi jasnosti naj dodam še to, da sta pesnika v Kranju obiskali Betty in Jerica, ne pa naša Marija 2. Zusammenfassung PRANZ PRESERENS »SONETTENKRANZ« II Die Struktur des »Sonettenkranzes« wurde bisher als dreiteilige, streng mathe- matisch-symmetrische Komposition mit dem Hohepunkt in der mittleren 8. Strophe und den entsprechenden Koronalen 1—7 vor und 9—15 nach ihr erklart — also linear dargestellt 7+1 + 7. Doch ist die 8. Strophe inhaltlich keineswegs die Mitte bzw. der Hohepunkt des »Kranzes«, sondern ist das die 9. Strophe, vvomit sich das numerische Bild sehr verandert, und zwar auf 8 + 1 (Hohepunkt) + 5+1 (Magi strate). Der »Kranz« umfaBt demnach 13 Koronale (8 + 5), 1 Hohepunkt und 1 Magi strate. Die Zahlen, zu denen man derart gelangt, 1, 5, 8, 13, sind scheinbar eigen- willig, in der Mathematik jedoch als Fibonaccis Kaninchenreihe bekannt, in welcher der Quotient zweier aufeinanderfolgender Zahlen (5:8, 8 :13 usw.) immer derselbe 96 ist, 0,62. Das entspricht nun den Erfordernissen des Goldenen Schnitts, dafi namlich das Verhaltnis des kleineren Teils einer Einheit zu ihrem groCeren Teil dem Ver haltnis des groBeren zum Ganzen gleich ist, somit fiir den »Kranz« 5 :8 = 8 :13. III DaB diese Erklarung nich eigenwillig ist, zeigt auch die Strukturanalyse einiger anderer Gedichte Prešerens, besonders der »Taufe an der Savica« (Krst pri Savici), das man bisher analog der friiheren Analvse des »Sonettenkranzes« mit einer langen, kaum faBbaren Zahlenreihe darstellte: »Uvod« (Einleitung) »Krst« (Die Taufe) 2 / / 1 /222 / / 1 / 222 /1 / / 222 / 1 / / 2 3 / / 313 / 3 / 313 / / 313 / 1 / 313 / / 313 / 1 / 313 / / 3 wahrend eine solche Reihe dem Goldenen Schnitt nach bzw. nach Fibonacci einfach und iibersichtlich ist: 13 + 13 3 + 13 -1- 13 + 13 4- 1 oder ins einzelne gehend: (5 + 8) + (8 + 5) (5 + 8) + (8 + 5) + (8 + 5) + (5 + 8) + 1) Das grundlegende Zahlenelement ist also dasselbe wie im »Sonettenkranz«, 13, und auch die Verhaltnisse entsprechen dem Goldenen Schnitt, 5 : 8 = 8 :13. Besonders ist auch zu unterstreichen, daB wir unseren Aufbau aus dem I n h a 11 der Dichtung herleiten, wahrend das beim oben erwahnten Aufbau bezweifelt wer- den kann. REGESTA PREŠERENIANA 1 Um den gesetzlichen Folgen seiner bevorstehenden Zahlungsunfahigkeit aus- zuweichen, floh Prešerens Freund Andrej Smole in den letzten Tagen des Juni 1827 ins Ausland. In Ljubljana wurde allgemein gemunkelt, daB er iiber Triest geflohen sei. Das war jedoch nur liigenhaftes Gerede, das seine Nachsten verbreiteten, um die Spuren zu verwischen und ihn so vor der Verhaftung zu bevvahren. Die bisher unbeachteten amtlichen Dokumente aus dieser Zeit bezeugen namlich, daB er den Weg nach Norden eingeschlagen hatte, nach Linz an der Donau und von hier iiber Suddeutschland und durch Frankreich nach England. Nach knapp vier Jahren kehrte Andrej nach Aufhebung des Konkurses im Friihling 1831 iiber Frankreich, die Schweiz und Oberitalien (Milano) in die Heimat zuriick. 2 Um die Identifikation von Prešerens letzter Laura zu Beginn der vierziger Jahre des friiheren Jahrhunderts wurde lange gestritten. Es handelt sich um eine der ledigen Tochter der Metka Podboj. Deren gab es angeblich zwei, Antonija und Jerica. SchlieBlich entschieden sich die Literarhistoriker (Slodnjak, Paternu) fiir Jerica. Die Familientradition der Erwahnten kennt aber noch eine Tochter der ge- nannten Gastwirtin, Marija mit Namen, und diese soli dieser Quelle nach das ge- suchte Madchen sein. So verwickelt sich die Frage noch mehr: Antonija, Jerica oder Marija? Das Ratsel ist jedoch losbar, man braucht nur den entsprechenden Stammbaum ein- zusehen. Dieser kennt nur zwei »Kandidatinnen«, Jerica und Marija. Von einer Antonija steht nichts darin! Antonija, im Hausgebrauch Tončka (Tony), ist nur der zweite Taufname Marij as, das heiBt Antonija und Marija sind eine und die se 1 b e Person. Weil nun die Familientradition Marija ausdrucklich als Prešerens Liebe be- zeichnet, muB das angenommen werden, Jerica dagegen aus dem Dilemma entfallen. Unsere Marija ist demnach die zweite Marija in Prešerens Liebeserlebnissen; die erste war jene aus den Jahren 1831 und 1832, von der in der Abhandlung iiber den »Sonettenkranz« I die Rede war. 7 Loški razgledi 97