146. številka. Ljubljana, sredo 1. julija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija po posti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. i a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. (0 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne patit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. 8 > se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celuvški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". ročnine, reklamacije, oznanila, t. j. rdministrativne reči, je v „Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi hiši. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naroj Prijatelje in naročnike moramo ob prestopu v drugo polletje zopet toplo prositi, da no samo oni svojo naročnino ob pravem času, t. j. precej pošljejo, katerim jo potekla, nego da mej svojimi znanci, svobodomiselnimi Slovenci sploh agitirajo, da so naš list, edini slovenski dnevnik, šo bolj razširi in na čvrstejšo nogo postavi. Ako si vsak prijatelj našega prizadevanja nameni, le še samo enega naročnika pridobiti in ako sc le vsacemu dru-zemu to posreči, — koliko bi nam bilo pomagano ! — Mi smemo brez žaljenja terjatev skromnosti reči, da sc naš dnevnik smo vsacemu listu v naši domovini brez strahu vzporediti, da ima originalnih dopisov in doprineskov dan na dan, kakor še noben drug slovenski list. A dobro čutimo, kako še vso boljše bi znali mi list urediti, ko bi mogli imeti še več vnanjih in vsaj Še enega stalnega, v literaturi in novinarstvu izvrstnega sodelavca, in ko bi mogli dopisnike honorirati, kar nam zdaj materijalno stanje zabranjuje. Ako se število naših naročnikov pomnoži — kar je mogoče, ako posamezni prijatelji naše svobodomiselno stranke hočejo vsak v svojem krogu kaj storiti — moremo list še bolj utrditi in zboljšati, bode torej pridobila stvar, ne mi. Treba jo tembolj, da naših načel prijatelji delajo za našega lista razširjenje, ker naše duho-venstvo po deželi proti nobenemu časopisu tako perfidno in na vse kripljo no rujo kakor proti našemu narodnemu dnevniku, kar se nam vedno od vseh krajev poroča. Zveza Avstrije z Rusijo. Več veHelih znamenj je videti, ki kažejo, da Avstrija počasi pa gotovo prehaja v svoji vnauji politiki na boljša pota. Ker nij (Ivombe, da bode prememba v vnanji politiki za nasledek imela tudi zboljšanje vsega našega notranjega položja in bodoče osode cesarstva, nas mora to jako zanimati. Od lanskega leta sem vidimo namreč vedno večje približevanje Rusije k Avstriji. 27. t. m. je zopet prišla na dvor našega cesarja ruska deputacija, kateri na čelu je sam ruski veliki knez Konstantin Nikolajevi«', čestitat cesarju kot 251etnemu soudu ruskega sv. jurijskega ordna. V ruskem pismu, katero je še pred deputacijo prišlo na Dunaj, pravi in naglasa se naravnost, da deputacija pride čestitat nna spomin zveze med avstrijsko in rusko armado leta 1849." Prav vzpored te uovice se razglaša tudi ta, da je šel nadvojvoda Albreht, zdaj najvišji nadzornik naše vojske, v Varšavo k ruskemu carju Aleksandru in bode potem pričujoč pri velicih vojaških vajah v Peterburgu. Kakor pa mora to približevanje k slovanski Rusiji nas avstrijske Slovane veseliti, tako je gotovo, da nij nikakor po volji Prusom in našim Prusakom. Naši nemško-naci-jonalci bo se uže navadili misliti in na to merili, kako bi se Cislejtauija počasi spreminjala ali pripravljala za bodočo nemško provincijo. Zatorej so tudi, več kot je treba bilo, naglašali potrebo prijateljstva z Nemčijo, katero prijateljstvo so tako razumevali, da bi Avstrija bila vazal Nemčiji, dokler morda nemško vprašanje tako ne dozori, da sc Cislejtauija kar s sveta izbriše, kar se je na elsasko-pruskih šolskih zemljevidih uže zgodilo. Ti nemški življi bodo iz Berlina in od drugod gotovo intrigirali in vsako zvezo podirali, katera bi količkaj re-na postajala in nemškim nakanom ne hodila v priklad. Upati je, da sigurna nemška rovanja no bodo imela vspeha, ker kakor pri nas baš oni krogi, v katerih ima nadvojvoda Albreht odločilno besedo, izpoznavajo nemške poslednje cilje, tako tudi ruski višji krogi kljubu carievi osobni simpatiji, ne morejo pustiti, da bi nemško drevje kar preveč visoko prerastalo. Zanimivo, ker podučno za nas avstrijske Slovane je pak še, kako se tem rečem nasproti obnaša „pravna stranka", katera si boče posebno pri nas Slovencih naredno vodstvo uzurpirati in kateri so se naši klerikalci in staroslovenci z dlako in kožo zapisali. Organ te strauke, „Vaterland", ki jo uže ob času prihoda ruskega carja na Dunaj Rusijo insultiral, tudi zdaj govori o „russi-sche zudringlichkeiten" ln hoče Magjare nekako naščuvati proti Rusiji! Zakaj? Druzega uzroka nij, kakor da je zopet novo dokazana istina, da „pravna stranka" Slovane sovraži isto tako, kakor ustavoverna. Ako jim zdaj okolo brade hodi, dela to samo iz egoizma, da bi namreč po njih do vladanja prišla — kar pač ne bode, hvala bogul Politični razgled. Motruiajf iležefc V LJTlbljani 30. junija. Ituski veliki knez Konstantin Nikolaje v ič se je 27. junija z rusko deputacijo na Dunaj pripeljal, kjer je bd na kolodvoru od cesarja in nadvojvodov srčno sprejet. Vojaška godba je igrala rusko himno; potem so se visoki gostje odpeljali v Schonbrun. (Glej uvodni članek.) Za Mnorttvskctja deželnega načelnika je imenovan Possinger, sekcij slu Šef v kmetijskem ministerstvu, bivši vodja ga- lastek« Primere začetku in razvoju jezikov in specij. Ker se uže tudi po slovenskem svetu čuje mnogokrat ime angleškega učenjaka Darsvin-a, in se tudi tu pa tam o njegovi za celo prirodoslovje pomenljivi in važni teoriji „za" ali „proti" govori, naj sledeči spis en del njegove teorije, namreč spreminjanje živečih organizmov primerjeno s6 spreminjanjem jezikov razvija, v poduk enim, ki se 8 prirodo8lovjem veliko pečati ne morejo. V davnem in neznanem času jezik, ki ga navadno ar i j s k ega imenujemo, je bil v zadnjih letih naj ljubši predmet jezikoslovcem, in prof. Maks Mlliler jo nedavno to teorijo zboljšal in z raznimi dokazi potrdil. On pravi, da, ako bi tudi ničesar o bitnosti latinščine ne vedeli; ako bi se bili vsi zgodovinski spomeniki iz časov pred 15. stoletjem izgubili; ako bi nam nič o bitnosti rimske vesvoljne države znano ne bilo, bilo bi nam vendar moči, s primerjanjem italijanskega, španjskega, portugiškega, vlaškega in reti-škega narečja reči, da je neki čas jeden jezik moral biti, iz katerega ta moderna narečja Bvoj občni začetek izpeljavajo. Brez te domene bi bilo nemogoče njih sestavljenjc razkladati, kakor n. pr. oblike pon-ožnega glagola „biti", ki 80 vse gotovo le razne vejice jednega skupnega uzora, med tem ko je ravno tako jasno, da nema ne jedno od vseh šestih prvotne oblike, iz katere bi druge izpeljavati mogli. Tako tudi ne najdemo v nobenem teh šest jezikov prvotnih osnovnih delov, ki bi te besedne in druge oblike sestavljati mogli; one morajo kot ostanki prejšnjega časa in v kakem drugem prejšnjem jeziku biti, ki je bil, kakor znano, latinski. In po enakem načinu nadaljuje M. MUller, da bi pokazal, da je latinski jezik sam, kakor tudi grški, sanskrit, zend, litovski, staroslovenski, gotiški in armenski, ravno tako vejica skupnega iu še starejšega jezika, in da nobeden od njih dragim oča biti ne more. Ti jeziki so si tako drug drugemu podobni, da njih podobnost še na starejši jezik, arijski, kaže, ki jo bil za nje isto, kar latinski za onih šest romanskih. Ljudstvo, ki je oni neznani materini jezik govorilo, iz katerega je toliko drugih starih jezikov pro-klilo, moralo je v jako davnem času na zelo razne strani starega sveta, kakor v severno Azijo, Evropo in Indijo potovati in seliti se. O resničnosti te arijske hipotezo je nedavno dr. Bravvfurt dvomil, in sicer zaradi tega, ker so po njegovem mnenji Ilindi, Perzijani, Turki, Skandinavci in druga ljudstva, ki neke besede in slovuiške oblike iz arijskega vira imajo, vsako posebno pleme (race); in ker so vsa ta plemena, kakor dalje pravi, svoje posebne značaje nespremenjene od prvega zora zgodovine in poročila obdržala. Ako tedaj nij bilo nobene znatne premembe v treh- ali četiri tisoč letih, liffke namcstnije pod meščanskim minister-Htvom. Sekcijski Bveto?alec P oz z i pride kot dvorni Bvetovalec k dalmatinski namestniji. Dvorni Bvetovalec* Jenny t Trstn je v pokoj dejan. V *rfe.*Jfei cerkveni kongres bo izvoljeni večjidel srbsko narodno-liberalni zastopniki, samo nekoliko je nazadnjaških ali klerikalnih. Vladni kandidat za mesto srb skega patriarha je škof Gruič, narodni kan didat je Stojkovič. Na Ogerskem se od nekdaj davki tako neredno plačujejo, da bo vsled tega državne ogerske kase vedno prazne in je vsako leto treba državna posojila najemati V seji državnega zbora 26. junija pak je prosilo mesto Szathmar, naj se ustavijo ekse kuci je zarad davka. Finančni minister pravi da se to ne more zgoditi, ker bi potem tudi ustavljen bil celi upravni aparat. A obzir se bode jemal na kmetske davkoplačevalce vsaj do žetve. — V isti seji poslanec Nagy utemeljuje predlog o uvedenji postave zoper odrtijo. Minister dokazuje, da take postave kjer so uvedene, prav nič ne pomagajo ; zbor niča tedaj ovrže predlog. Poslanska zbornica se ne sklene, predno nij sprejet novi volilni red za državni zbor. Tnanji1 države. Fmncoska budgetna komisija je s 14 proti 8 glasom ovrgla predloge finančnega ministra Magne-ja zarad novih davkov. — Vlada začenja proti b on a p artistom ostreje postopati, a menda samo na videz, da za dostuje javnemu mnenju, katero je zelo raz burjeno zavoljo bonapartističnih rovanj. Pri znanih bonapartistih so bile hišne preiskave policijski prefekt pariški je izjavil, da je treba energično postopati. Pri Mansardu in Julcs Amigues, ki sta ravnatelja centralnega komiteja za „oklic na ljudstvo" se je našel imenik delavcev, kateri so plačani za bona partistične namene. Pri nekem Pietriju, podpolkovniku brez službe so se našla pisma, katera kažejo kažnjivo sporazumijenje z mnogimi višjimi oficirji v armadi. Pri založniku bonapartističnih brošur MorangeBi je bil najden celi program bonapartistične stranke. V odboru trideseterih se nadaljuje debata o ustavnih predlogih; do sklepa še nij prišlo. Talon predlaga, naj se Mac-Ma-honovo predsedništvo na deset let podaljša. Dufaure je govoril proti temu predlogu. V prihodnji seji se ima voliti poročevalec. Narodna skupščina je sprejela postavo po kateri se imajo odškodovati osobe ki so v poslednji vojski škodo trpele po razdjanji svojih posestev v prid narodne obrambe. Opatijski republikanci napredujejo proti k ari istom. Pri Chelvi je bilo 10.000 karlistov od 5000 republikancev tepenih. Železnica med Španjsko in Francozko se utegne kmalu zopet odpreti. Po najnovejših poročilih je bila 28. junija zopet bitka pri Ertellij, kjer je ubit maršal Concha. Bitka je morala tedaj huda biti, izid nij znan. Zabala je imenovan za komandanta severne armade, general Cotto-ner za vojnega ministra in Sagasta za mi-nisterskega predsednika. Rimski kardinal Antonelli pripravlja okrožnico do oblasti glede demonstracij, ki so se nedavno zgodile proti papalinom v Rimu. Antonelli hoče baje dokazati, da so te demonstracije zdravju papeževemu nevarne T*rttski škofje v Fuldi zbrani drže tajna svoja posvetovanja, 26. junija se je ta škofovski zbor sklenil in škofje bodo zdaj izdali pastirske liste. Nered v Turčiji je v vsakem oziru velikansk. Začele so se zdaj razprave mej velevlasti, da bi se revidovale turške kupske pogodbe zlasti z ozirom na polažaj turških vasalnih držav. Dopisi. Ie Kamnika 26. jun. [Izv. dop.] Kamnik zaspan" poje narodna pesen, in kljubu vsemu dramljenju Kamnik dremlje še vedno, akopram se je tudi uže vzbudil ene-krati in pokazal, da ima moči v sebi, — moči, ki bi mu podajale lehko večjo veljavo. Žalostno je priznavati slabosti domačega kraja, a greh je prikrivati jih, da se pod krilom širijo dalje, kakor skrivna rana na telesu; treba je z ostro roko izrezati rano in izei-miti slabe snove, da se zaceli. Tudi naš Kamnik ima rane, in te zaceliti bi moral skrbeti vsak domoljubni soseščan kamniški. Pogoje k razvitku ima mesto in okolica, skoro bi rekel prav dobre, edino le duha manjka uporabiti jih. Lepa lega mesta, zdrav čist zrak, dosti dobre vode, v obližji mnogo lesa, ne predaleč oddaljeno od železnic — vse to človeka tako rekoč vzbuja k veselju do obrtnije — a žalibože, ta gre pri nas rakov pot. Za časov Valvazorja in pred njim bil je Kamnik imeniten zarad žive obrtnije: mestnjani bili so vsi pridni obrtniki iu premožni kupČevalci. Usnje, žreb-lje in špijce so izdelovali v obilnosti ter jih prodajali celo v daljne kraje. Z žrebljarijo pečalo se je celo predmestje in tisoče so dobivali zanje; ravno tako so slovele špijce (ali čipke) zraven Idrijskih najbolj, in daleč ▼ tuje kraje prodajale so se * velikim dobičkom, tako da so bili prebivalci starega Kamnika tako premožni, da so imeli pri svojih hišah železne duri in vnanja okna. Zdaj pa je obrtnija v teh dveh rečeh tako ponehala, da nij skoro imena vredno , kar se še izdeluje. Usnja, čeravno se ga izdeluje še mnogo, bi se ga vendar veliko več lehko; posebno tako imenovani „funtleder", ki je tako visoko v ceni, bi prinašal našim usnarjem veliko glavnico, katere posamezni ne bi mogel vložiti v taka podvzetja, zato naj bi se pa zedinili in bi sč zedinjenimi močmi poprijeti se izdelovanja onega usnja, in gotovo bi marsikomu prinašalo več dobička, kakor ga on more doseči s svojim malim kapitalom, če deluje ž njim v drugej reči. Toda podvzetnega duha zopet manjka tu; tako tudi pri žrebljariji, ki bi se tudi kljubu žrebljem, ki jih izdelujejo stroji, prodali še vedno prav lehko. Združite moči in delajte v večjem obsegu, da si pridobite ime. S špicami je še slabše. Delajo jih tu pa tam po kmetih še kake ženice, ali kakšne so te špijce? Ko bi kdo imel veselje do tega in bi podpiral to pletenje, da bi morda celo fabriko ustanovil, koliko bi se dalo izboljšati tu. Naj bi se jemale potem tudi mlada dekleta, da bi se učila čedalje lepših spije iz-deljevati, da bi se potem mogle skušati tudi s tujimi. Tu zopet le duha manjka. Marsikdo poreče, da bi to ne prinašalo dobička, da bi se ne izplačeval trud, toda to nij istina; ne le podvzetnik marveč cela okolica bi imela dobiček od tega, deloma ker veliko denarja pride v tak kraj in zaslužek ter življenje zagotovljuje nižjim stanovom. Tudi za druga podvzetja, za fabrike, malne in Žage je tu pripravno, ker Bistrica ima mnogo gonilne moči; le žalibože, da je kapital pri nas v takih rokah, ki ne znajo z njim obračati, ali jim pa nij mar povzdigniti domačo obrtnijo in z njo blagostanje cele okolice. Enim nij mar za druzega nego za piti in jesti, drugi najrajši sedi v miru na svojem kupu, tretji je premrzel in tisti, ki bi imeli kaj podvzetnega duha, jim pa snova manjka. Tujcem zopet, ki bi radi kaj korist- primorani smo še veliko davnejši čas vzeti za prvo odločen je takih plemen od skupnega debla, kakor omenjeno perijodo arijskega seljevan a in razkropijenje tega jezika po mnogih in drug od drugega ločenih krajih. Pa llra\vfurt, mislim, nam je sam pomagal, te neugodnosti odstraniti pritrdivši, da je ljudstvo, ki je sanskritu sorodni jezik govorilo , nekdaj najbrž v severozatočni pokrajini od Indije prebivalo, ki je v zgodovinskem času so svojimi zmagovalnimi in osvojevalnimi Četami velik del zatočne Azije in vztočne Evrope poplavilo. To ljudstvo, pravi, je morebiti isto nalogo igralo o Času dolge in temne noči, ki je bila pred svitom zgodovinskega poročila. Te čete so morebiti po številu majhene bile v primeru s prebivalci, katere so podjarmili. V takih slučajih bi novi naseljenci, če jih je tudi nad tisoče bilo, v malo stoletjih z milijoni od njih nadvladanih podložnikov se stopili. Pripoznana istina je, da se barva in črte obraza zamorcev in Evropcev v Četrtem pokolenji čisto izgube, ako vzamemo, da se od nobene strani kako pleme nij pomnožilo. Ločivno iizikalično obraženje arijskih zmagovalcev se je tedaj kmalu v obraženji premaganih narodov izgubilo; vendar pa so se nekatere besede, in kar je še važniše, nekatere njih slovniških oblik pri ljudstvu, katerega so stotine let nadvladali, obdržale in udomačile, med tem ko so mase ljudstva same nadaljevale isto plemenno obraženje ohraniti ki jih je dolgo pred arijsko vselitvijo ločilo. Ne more se vprašati, da, ako bi nam bilo mogoče naj bo kateri uže vrsti zdaj živečih in sorodnih jezikov do znanega začetka slediti, — da bi oni jeziki prej kot živeča človeška plemena v kakem času prošlosti seŠli se; ali z drugimi besedami, plemena se veliko bolj počasi razvijajo in spreminjajo kakor jeziki. Pa po teorij izpre-minjanja bi stvarjenje nove specije neprispo-dobljivo veliko daljši čas potrebovalo, nego stvarjenje novega plemena. Kakor se kaže, ne traje nikdar nobeden jezik dalje kot tisoč let, med tem ko mnogo vrst tisoče let tra-jejo. Jezikoslovec tedaj, ki trdi, da so vsi živeči jeziki izpeljani in ne prvotni, ima veliko prednost pred prirodoslovcem, ki si prizadeva enako teorijo glede vrst razširiti. Ne bilo bi nepodučno, ko bi bilo moči neizrekljivo težkočo naloge tistih, ki epre-minjavanje v prirodoslovji zagovarjajo, pretehtati, ako se pomisli, kako težko bi bilo celo za jezikoslovca do cilja priti, ako bi hotel poskusiti, skupščino razumnih, pa ne-učenih osob prepričati, da je jezik, katerega govore, kakor vsi jeziki od sovremennih ljudstev govorjeni, moderna iznajdba, in še več, da se iste jezikovne oblike vedno spremio javajo, in da nij njih nobena večno trajna. Hočemo si misliti, on začne s tem svoje prepričanje utemeljevati, da živeči jeziki počasi od drugih sedaj izmrlih izvirajo, ki jih je ljudstvo govorilo, ko jc v času ravno pred oiriui Živelo, in da so ti zopet jezikovne oblike imeli, ki še od starejših izhajajo. Oni bi se ve da rekli: „Kako čudno je to da Vi Bpomenike na množino neživečih jezikov najdete; da bi bil jeden del človeškega nega napravili, se delajo zapreke in naš spiessbllrgerski" odbor se prcc po mame-luško protivi vsem dobrim naredbam. Dokaz — podrti mali grad, ki bi bil lehko lep gradič in sedaj nže lastnina mesta. Mesto da bi se tn,ci privabljevali v naš kraj, da bi vsaj nekateri imeli dobiček, ae pa nepo-srednje odganjajo. Saj ne more imeti nihče veselja prihajati sem, ker je vse tako neredno. Prvič so nže ceste posebno v Kamniku strašno grde. Tujec, ki nij vajen po brodu hoditi, saj mu nij mogoče iti po našem mestnem tlakn, posebno če bi imel še kurja očesa in kaj še potem občutljive dame! V grdem vremenu nezgod Še ne omenjam in debelih kamenj, ki leže na sredi pota, da bi človek lehko sredi ceste padel po dolgem. Za potrebe, ki se morajo imenovati žive potrebe, nema naš občinski odbor duba. Kako potrebujemo vodnjakov! V trgu Mengšu so trije občinski vodnjaki, in v mestu Kamniku le — eden, reci eden — in še tako skrit, da še vsak domačin zanj ne ve, še manj kak potni rokodelski pomagač, ki bi si rad žejo ugasil; in zraven je še skoro vedno potrt. Nij to sramota? Saj je gotovo uže vsak odbornikov videl v Mengšu vodnjake, pa še niti enemu ne pride v misel predlagati kopanje vodnjakov vsaj dveh, ali vendar vsaj enega, toda naši mameluki, na Čelu župan z zaslužnim križcem in spe, nemajo za take žive potrebe ušes. Iz \<>l riiiii*l4«*j;*» 28> Jun- IIzv-dop.j Nekdo iz Notranjskega nasvetuje, da bi se 2. julija pri učiteljskem zboru v Postojni sestavil načrt, kako bi se učitelji v prihodnje od zraka živili, ker na Kranjskem nobene plače ne dobivajo. Ker pa ta dober nasvet učitelji gotovo ne bodemo mogli izvesti, zato bi pa jaz nas veto val, da bi se, in ne le v Postojni, ampak tudi v drugih okrajih pri učiteljskih zborih predlog stavil, da naj bi se šolsko podučevanje na Kranjskem tako dolgo, da bi se učiteljem plača uredila, prenehalo, da bi potem nekateri učitelji šli k svojim sorodnikom in drugi bi vsaj za vsakdanji živež kmetom pomagali kmetijska dela opravljati. Ako bi pa ta predlog ne obveljal, naj se pa naredi prošnja na si. c. kr. vlado, da bi učitelji, kakor vojaki na vsak dan hlebec kruha (komisa) dobivali tako dolgo, da se najde tista blagajnica, gospodarstva, ki je v našem času tako opomina vreden radi svoje stalnosti, tako nestalen v prošlih Časih! Mi govorimo vsi ko-kor so naši starši in dedi pred nami govorili, in ravno tako, pravijo, delajo Nemci in Francozi. Kje je tu dokaz za tako vedno spreminjavo v davnih časih ! in, če je tudi res, zakaj bi si ne mislili, da je, ako se je kateri jezik izgubil, drugi hipoma in čezna-ravno kot dar jezikov ali kot njih zmešnjava, kakor pri zidanji stolpa v Babilonu, ustvarjen bil? Kje so spominki vseh onih med-nareČij, ki so gotovo morali biti, ako je nauk vednega gibanja in spreminjanja istini-ten? In kako je to, da sedaj govorjeni jeziki po neznatnem spreminjanji ne preidejo v drug drugega in v ravno pred njimi bivše uživeče jezike?" — Slednjič, ako je teorija brezkončne spreminjevalne možnosti resnična, kako smisel more potem izraz „jezik" imeti, in kako se da „jezik" od „narečja" ločiti? (Daljo prih.) katera bi kranjske učitelje, kateri od glada hirajo in slabe, iz žalostne osode rešila. Iz nosne 25. jun. [Izv. dop.] Kakor znano, pomohamedanilo se je staro bosniško srbsko plemstvo po osvojenji Bosne po Turkih. To je storilo iz dveh razlogov: prvo zavoljo tega, da reši svoja posestva, katera bi se bila inače med turške vojnike razdelila, in drugo zavoljo tega, da deželno upravo in deželna dostojanstvena mesta v svojih rokah obdrži. Ta dva namena je bosniško plemstvo sprejetjem mohamedanske vere tudi po polnem doseglo. Vsi age, begi, kadije in spahije v Bosni so bili pomohamedanjeni Bošnjaki. Vsa polit, in sodnijska dež. uprava, vsi „mute Šerifi" (občinski zastopi) ostali so v rokah pomohamedanjenih domačinov. Pravi Turki, ali kakor se sploh v Bosni imenujejo „Osmanlije" bili so v Bosni do še pred tridesetimi leti prav redke prikazni. V tem pogledu je bila tedaj Bosna precej avtonomna. Več poskušajev carigradske vlade, bosniško deželno upravo domačinom iz rok izviti, so bosniški mohamedani z javnim uporom in z orožjem v roki odbili. Odkar je pa v novejših časih po vseh evropskih državah uprava centralizovati se začela, se uplivu tega toka tudi turška država odtegniti nij mogla. Sicer so pa tudi turški državniki turško carstvo s tem hoteli v vrsto kulturnih držav vriniti, da so slepo posnemali naprave drugih evropskih držav. Beseda in pojem „centralizacija" postala sta geslo v carigradskih vladnih krogih. Od seh dob pošiljalo se je iz Carigrada Čem dalje več Osmanlijev v Bosno. Deželna dostojanstvena in uradniška mesta, katera so poprej domaČi mohamedani skoro izključljivo v svojih rokah imeli, popolnovati so se začela z ljudmi neposredno iz Carigrada poslanimi in od carigradske vlade odvisnimi. Domačini izrivali so se sistematično iz vseh uplivnejših in važnejših mest. K temu so prišle še druge administrativne naredbe, ki so domače moha-medance v njihovih materijalnih koristih žalile. Nezadovoljstvo in srčba na Osmanlije je rastla od dne do dne. Stvar se je od carigradske vlade tako daleč gnala, da je prišlo do novih javnih uporov. Plemeniti familiji Sokolovičev in Zlatarovičev, kateri ste se po osvojenji Bosne po Turkih prvi po-mohamedanili, stali ste pri vsakem uporu malkontentom na čelu. Familiji Sokolovičev ste za Bosno to, kar so bili Zrinjski in Fran-kopani za Hrvatsko. Zadnja ostaja bosniških mohamedanov proti turškej vladi je bila leta 1851/2. Ustajniki pod begom Sokolovičem so bili nazadnje pri Bihaču po Omer Paši popolnem premagani, in s tem uporni duh zatrt. Omer-Paša je Bosno tako rekoč drugikrat za Turke osvojil. Od tega Časa se Bosna čem dalje bolj s centralističnimi ve-zili na Carigrad veže. Ce bi bili umeli domači mohamedani tudi krščansko rajo za svoje svrhe pridobiti, in v ustajo potegniti, bog ve, Če denes Bosna ne bi bila to, kar je Srbija. Raja je pa celo apatično gledala boj med domačini poturicami, od katerih je bila zmerom tlačena, in Padišahovo vojsko, ter nij imela nobenega uzroka Žaliti, da so domači njeni zulumčari potolČeni bili. Mod domačimi mohamedani vlada denes tiho za-grizneno nezadovoljstvo nasproti Osmanlijem in carigradskoj vladi. Kdor misli, da se bodo bosniški mohamedani proti invaziji katere inostrane vlasti vzdignili in Bosno za cari- gradsko vlado branili, ta krivo sodi. V najslabšem slučaji ostali bodo neutralni gledalci. Če bi pa invazator njih vero in njihova posestva garantiral, ali Če bi jim celo kakšen upliv na deželno vlado obečal, bi se mu takoj priklopili. V tem tedaj, da je prebivalstvo v Bosni nerazmerno bolj pomohame-danjeno nego v katerem koli drugem evropskem turškem vilajetu, v tem ne leži nobeno poroštvo za turško državo, glede oseguranja Bosne, pa tudi nobena poteškoča za inostranoga osvojitelja. Na skorejšnjo vojno pri nas vsak verjame. Raja jo Želi, da se turškega zuluma reši, domači mohamedani jo pa žele, da se Osmanlijev osvobode. Čudno za naše položje je to, da vladina „Bosna" za Srbijo precej prijateljski piše, za Avstro-Ogersko pa nema niti ene dobre besede. Domače stvari. — (Slovenskih profesor jer v Rusiji) je kolikor je nam znano šest in sicer gg.: K1 e m e n č i č, B r e z o v a r, Hebec, Hole, Kramarič in Štifter. Poslednji še nij nastavljen. Razen teh je nekoliko omikanih Slovencev pri trgovini v Rusiji. — (Umrl) je 25. t. m. v Radovljici Fr. Mršol stud. filos. v Gradci. Prijateljem mej kolegi priporočamo blagega mladeniča v vreden spomin. — (Gutenbergov spomin) so slavili v nedeljo ljubljanski tiskarji. D opolu-dne so Šli ogledat si papirno fabriko v Vel-čah ; proti večeru pa so se zbrali na vrta pri Krčonu na tržaški cesti. Vojaška godba je svirala, peli so čitalniški pevci, govorili so se svečanosti primerni govori in kljubu nevihti, katera je celo društvo gnala za nekoliko časa pod streho, končala se je prav animirana veselica še le pozno po noči. — (Ljubljanski „T a g bi a 11") pripoveduje v sobotnem listu, da je iz tukajšnje norišnice zopet en norec ušel, ter kara bolniško oskrbništvo. Kakor se nam iz kompetentnoga vira poroča, na celi tej novici nij nič resnice, ker iz norišnice nij nihče ušel. — (V Mokronogu) na Dolenjskem se je 25. t. m. odprla nova brzojavna postaja. — (V krškem okraji) so — kakor dež. vlada objavlja — ponehale koze in ušci. Umrlo je na ušcih 14 ljudij od 43 zbolelih, na kozah pak (5 od 33 zbolelih. — (I z G o r i c e) se nam piše : Po nesreči ustreljen je bil včeraj 25. t. m. vojak pri streljanji v tarčo v Panjevcu; gledal je črez zid, za katerim navadno sedi oni, ki kaže kam je krogla zadela, krogla mu prileti v čelo in takoj sc je revež mrtev na tla zvrnil. — Pred enim letom se je tu ravno taka nesreča zgodila. Zakaj ne pazijo ! — (Iz Gorice) se nam piše: Tukaj Imamo knjigarja, ki kupcem, želečini kupiti kako slovensko knjigo, začne zabavljati in psovati na slovenski jezik in njegovo literaturo, ter jih odgovarjati, naj no kupujejo knjig, pisanih v ttm jeziku. Tudi Bicer je ta knjigar, dasiravno je še le par let v Gorici, uže sploh znan kot neotesan in aroganten vsevedež. Da je mož doma „aus dem reich der gottesfurcht und frommer sitte" nam menda nij treba dostavljati. Priporočamo ga prav spodobno slovenskemu, knjige kupujočemu občinstvu. — (Iz Vipave) nam piše nai dopisnik: „Popraviti moram , kar se mi je primerilo, da sem po napačnem govorjenji ljndi v 142. štev. „81. N." krivo poročal, in s cer: Nij res, da bi se v Šoli v št. Vidu ukazovalo, da naj zraven kresov tudi streljajo. — (Iz Ljubljane) piše kaplan Klun dunajskemu „Vaterlauduu od sobote, da pr razdelitvi podpore za nesrečne Dolenjce nij nek mož nič dobil, ker je za klerikalnega dr. Šterbenca glasoval, ter da ga je celo deželne vlade tajnik g. Vestenek insultiral Ko bi to res bilo, je vse ostre graje vredno ker podpora je za vse une»"*ečene brez raz ločka ali so klerikalci ali liberalci ali in diferentni. A skoraj bi Bodili, da je ta povest le — poklunjena. — (Faro v šk i list) kateri si prilastuje lepo ime „Slovenec" je v zadnji številki zopet tako nesramen, da v članku pravi: ka mej nami in našim šo nc ustanovljenim „na rodnim društvom" in pa med ljublj. nemškim „konštitucijonalnim društvom" nij nobenega druzega razločka, nego da mi govorimo slo vensko oni pa nemško." S tem, se ve da, hoče klerikalni obrekovalec svoje nevedne verne nalagati ali okljuniti, da smo tudi mi za nemškutarijo ali ka-li? — Mi mu rečemo naj bi le skoraj čas prišel, da bi ona nem ikutarska stranka, ki je zdaj v „konstitu-cijonalnem društvu" našemu narodu toliko na kvar delala, tako govorila za slo ve ust v o in našo narodnost kot mi govorimo. Precčj potem jo bodemo mi in vsak res naroden Slovence kot spreobrneno veselo pozdravili, če se še prav poteguje za slovenske narodne pravice — v nemškem jeziku ako slovenskega ne zna, in Če prav klerikalni klečeplazi, kateri sleparijo, da je nltramontanstvo in slovenstvo vse eno, od svoje smešne srditosti popokajo. PONlllIlO. „Narodni zavoda zvanoj „prvej občnej zavaro valnoj banki Sloveniji" v Ljubljani javljam, da pi sem z naslovom ,,•/«»/#«##« Tansrkrk** ne sprejmem več, ker jej mora iz mojib za čas od decembra 1872 do zdaj več nogo 100 prejetih dopisov znano biti, da se vedno le podpisujem in sem Mi un Vanit'k, zastopuik istu banko. Brežice, 28. junija 1874. JPOMlUIlO. Vsem bolnim moč in zdravje brez iefca in brez stročkov po izvrstni Malesciere in Barry V i ,druičenih in pri otrocih 50krat svojo cono za zdravilu V plehantih puAicah po pol funta 1 gold. 50 fcr. L '.unt 9 gold. 50 kr., 8 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biacuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revalesciore-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tat 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold M kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., sa 288 laa 20 gold., — M 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry J bratje Oboramiuoyr, v i i»-brukn Diechtl * Frank, v Celovol P. Birn-bacuer, v Lomi Ludvtg Miiller, v .Mariboru V. Kol etnik & M. MonO, v Heranu J. B Stockhansen, kakor v vsoh mestih pri dobrih le-karjih in ■peconjgkih trgovcih; tudi razpošilja dauaj-nlia hiša na v*o krajo po pustnih nakaznicah ali poviotjih. Ujm rit v BJiil>Ijunl od 21). do 'J'.), junija. Jera Šubic, dolavka, 48 let st. v civilni bolnišnici za trebušno vodenico. — Pranja Koflor, vdova kondukterjeva, 561. st. v mostu št. 40, za pljučnem krvnem toku. — Marija Bostijančič, hči meščana, 58 I. st, v mestu h. št. 230, za črvnim mortudom. — Jožefa Benčan, otrok konduktorjev, 3 1. Bt. v mostu št. 165 za davico. — Alojzija Ilintorsvoiger, hči črevljarja, 18 1. st. v mestu št. 226 za sušico. — Jera Petrovčič, vdova prevžitkarja, 08. I. st. v Tir-novi št. 82 za starostno slabostjo. — Sandor Roger, otrok trgovca, 14 dni st. na Poljanah št. 91* za pljučno vodenico. — Marija Kalan, kuharica, 30 1. Bt. v civilni bolnišnici za sušico. — Grega Vrbovec, otrok posestnika, 2 mes. st. v civilni bolnišnici, na oslabjenji. — Peter Anžič, otrok tesarja f> ur staro v kurji vasi št, 47 za možjauskim mit udom. Tujci. 27., 28., in 29. junija: Kvrw|m: Pavlin iz Dolenjskega. — Roigcr iz Monakova. — llurtes, geni-obriat, Miiller, Payer, Appurič, Rieger, nadlojtnanti, Gatter, stotnik iz Dunaja. — Kusek, inžener z Ženo iz Karlovca. — Arko iz Zagreba. — Bernavs, z ženo iz Hamburga. — Prešer, Drolc iz Laškega trga. — Plat zor iz Gradca. — Polak iz Divače. — Bartuaek z ženo iz Šlezije. — Arth iz Gradca. — Royer iz Kranja. Pri Slona: Baron Vranycany iz Karlovca. — Fabriotti, Dr. Buštrek, Cernigoj, c. kr. finančne straže pregledatelj, Valman, trgovec, Landhcr z gospo, Laffner z gospo, Statner, trgovec iz Trsta. — Orel iz la.škega Vidma. — Major iz Celovca. — S*rol iz Gorice. — Dolenec iz Vipave. — Jakobovic iz Roichonberga. Pri Mullol: Fabjančič iz Bučke.—Uorwitz, Sihriidor iz Berlina. — gr. Thurn iz Radovljice. — Mali iz Celja. Pri Zamorci: Stritar od Sv. Martina. — G vaje iz Žužunborka. — Gubelj iz Planine. — Priger z gospo iz Ptuja. — Gliavec, Madrian iz Trsta. — Kette iz Vrhnike. Dunajska borza 30. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 _ 75 1860 dri. posojilo.....110 „ — Akcije narodne banke . . 993 „ — Kreditne akcije .... 219 „ 75 London........111 n GO Napol..........8 „ 92 C. k. cekini....... — „ — Srobro.........105 .70 kr. Oznanilo. Za notarstvo v dtornjcnigrudu so vnovič konkurs do konea mesteca Julija t. 1. izpisuje, s dodatkom, da naj se dotično prošnje po postavnem poti tej komori pošiljajo. C. kr. notarska komora v Oclji, 25. junija 1874. (168—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦o Izurjen solicitator, ki je slovenskega in nemškega jezika zmožen, dobi takoj službo v pisarni (1G6—2) Dr. J. Ploj-a v 1'tuji. ^5 11-21« l 1'aZJHlMČ« kllJslj Wo8chnogg-ove trgovine je na glavnem trgu št. 237 popolna razprodaja vsega manufakturnega, belega in perilnega blaga in šivalnih mašin. (164—3) Tudi jo ptuHtaJalnit-it s šo triletnim najemnim kontraktom za oddati Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. V prostorih na strelišči. _ fAf l-t linij I 3Dessort-ov slami nwšatfoMišični mhz* j (filijala) v 2. razredih. Največja zbirka umetelj niskih prispodabljanj iz oblastja telesnega življenja človekovega. I. Razred: > Iiikvizicljći. Galerija orodij, ki so bila v srednjem veku pri sv. inkviziciji za mučenje in siljenje navadno, kazano v življensko-velikili podobah in voščenih preparatih posameznih delov života, II. Razred: Anatomija in narodoslovje. Muzej j«? vnak dan o