Dopisi in novice. Iz Gorenjskega. — Prebravšim g. F. Stegnar-jev »Odgovor Schlztg.-i« v zadnjem listu »Tovariš-a« prišel nam je nehotoma v spomin dobro znani pregovur: »En norec ve več vprašati, kakor mu sto modrih more odgovoriti«. Enak je namreč ta pregovor na las unemu, ki se glasi: »Zabavljati je lahko, bolje narediti pa težko.c Kdor djanje in nehanje ljubljanske »Schlztg.-e« koljčkaj hoče prevdarjati, pride k spoznanju, da kakor ima slaboglasna »Presse« lažnjivi >Motto«: »Gleiches Eecht fiir Alle«, enako tako si bi smela »Schlztg.-a napisati na čelo napis; »Mi smo mi, a vi (narodni učitelji) ste naše smeti«. To da, v resnici ta »mi« zastoji le v psovanju, zabavljanju in druzih enacih junaških činih; da bi pa učenjaki imenovanega »lista« pokazali tudi kaj djanjskega, kar bi nažemu šolstvu v resnici moglo koristiti, tega bomo zastonj pričakovali menda do sodnega dneva. — Gospod Stegnar ni nikdar razglaševal svojega zemljovida kot nedosegljivo in neprekosljivo delo; boljše je bil pa vender, kot oni, katerega nemškutarski učitelji izdali — niso. Za uk zemljepisja v pričetnih ljudskih šolah nam tudi posebno na tančno sostavljenega zemljevida treba ni, in ko bi bil g. Stegnar narisal v svojo karto še gorovje in kantonske ceste, bi zadostovalo njegovo delo, ponovim odločno, pričetnim ljudskim šolam, ki niso »univerze« niti »gimnazije« popolnoma. Kar pa na Stegnarjevem začasnem zemljevidu manjka, to doda po večjem menda vsak učitelj laliko sam; zakaj, ne mislite vi ljubljanski mogočniki! da smo učitelji zunaj po deželi tako zelo nevedni in zabiti, da bi otrokom ne vedili na zemljovidu pokazati, kje stoje n. p. Triglav, Koroško-štajarski mejniki, Černa perst, Porezen; notranjski Snežnik, dolenski Gorjanci i. t. d. Staviti bi pa tudi hotli stotak na sold, da, ko bi bil izdal kdo izmed ljubljanskih velemožev in njih veroizpovedanja omenjeni zemljevid, nihče bi se ga ne bil smel s kritiko dotakniti, marveč v časti ga bili morali imeti vsi kranjski učitelji, kakor ima Turčin svoj »koran«. To da, — g. Stegnar, kateremu zmožnosti nemore odrekati nikdo, ako ne gleda skozi nemčurske nadčnike, g. Stegnar prederzne se biti vkljub temu, da je c. k. okrajni šolski nadzornik, še vendar narodnjak, in v tem tiči njegova pregreha, toraj: — v blato z njegovim izdelkom! Bog nas varuj! vsi slovenski učitelji nismo mogli biti rojeni dol v kočevskih hribih; — če spoštujemo toraj svojo narodnost in se ne sramujemo milega maternega jezika, pustite nas zarad tega na miru. Mi hočemo ostati zvesti narodski poštenjaki; vi pa bodite magari še desetkrat večji veternjaki, in s tem: mirna Bosna! — ... vič. — Prist. V taistem času, ko še ni bilo »Schlztg.-e«, da bi bila javno mnenje kazila, niti vredniknv in vredničičev temu listu, ki bi bili terorizirali narodne učitelje, je g. Stegnar narisal tudi sestavo metrične mere, kar je bilo tačas silo potreba, ker nismo imeli takih pripomočkov v slovenskem jeziku. — Ko je pa prišla Guenetova meterska mera prestavljena v slovenskem jeziku, je priporočal g. Stegnar sam te table, rekoč, da so boljše od njegovih. Iz tega se vidi, kaj vodi g. Stegnarja pri njegovim delovanji. — Vendar pa mora vsak nčitelj, ki pozna Steg. sestavo metrične mere, spoznati, ako hoče resnico govoriti, da se pri mladini lože podučuje po Steg. sestavi, kakor po Guenetovi, posebno, kar se tiče tako potrebnega primerjanja stare mere z novo. — Kar pa se tiče Stegnarjevega zemljevida, zadostuje po vsem temu, kar tirja 148. ber. vaja II. berila. Na drugačno berilo se pa g. Stegnar ni mogel ozirati, ker ga tačas nismo imeli, niti ga še sedaj nimamo. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 21. januarija 1875. Perovodja prebere rešene vloge. — Eavnatelju c. k. realne gimnazije v Eudolfovem se prizna četerta petletna doklada. — Sporočilo c. k. k. dež. šl. nadzornika v nadzorovanji šol v Šentvidu pri Berdu, na Berdu in v Katečah se vzame v vednost. -— Začasni učitelj v Krašnji postane učitelj (zač.) v Žužemberku in konec februarja 1875. 1. popusti sedanjo službo, kar se je vzelo na znanje. — Dva učenca in 4 učenke na vadnici oproste se šolnine. — C. k. deželni vladi se naznanijo lj. šole v Cerknici in Vodicah, da dobe Laherjev tablo čebeloreje. — Deržavno štipendijo 50 gl. dobi kandidatinja I. razreda H. I. po smerti neke druge. — Učiteljskemu kandidatu se ustavi obrok derž. štipendije, izplačiven konec januarija, ako se poboljša, ima naprej vživati štipendijo. — C. k. okrajni šl. svet v Kočevji predlaga svoje pozvedbe zastran farovža v Koprivniku za šolo s tem, da se Verderberjeva zapuščnina prepušča farovžu, predlaga pa tudi prošnjo občiue, da ji ostane deržavna podpora 1200 gl., privoljena za zidanje šole, tudi v tem slučaji, ako se načert prenaredi; predložilo se bode sl. miništerstvu. — Nek učitelj na bivši c. k. normalni šoli, ki je že od svoje plače 420 gl. odrajtal službeno takso, plačal bode v pokojninski zavod le toliko, kolikor njegova sedanja plača s petletnimi dokladami vred, presega ono pervotno svoto. — Prošnja nekega učitelja na realki, da bi se njemu, enoletnemu prostovoljcu, spregledala vojaška služba, predlaga se deržavnemu vojnemu minist. — C. k. okr. šl. svet v Eadovljici nasvetuje, da bi se namestna učitelja postavila na dvorazredni šoli v Eadovljici in v Zaspeh. — Odobri se, in namestovalca bota imela nagrado iz prihodkov spraznjenih služeb. — Šola v Suhorjem bode dobila iz normalne šolske zaloge 600 gl. pripomoči, da popolnoma dodela šolsko poslopje. — Na dopis kranjskega deželnega odbora, v katerem se obznani sklep deželnega zbora zastran troškenega prevdarka 4razredne ljudske šole v Toplicah pri Zagorji, odgovori se v smislu §. 60. derž. p. 14. maja 1. 1869 št. 62. derž. zak., ko se ob enem naznani izid o preskuševanji troškinega prevdarka. — C. k. okraj. šl. svetu se tudi vkaže, da naj se v porazumljenji z rudnikom šolsko poslopje za stalni namen ljudskega podučevanja šolske občine vknjiži. — Eavnateljstvo ljubljauske gimnazije predlaga prošnjo »Sokola«, v kateri zahteva odškodnine za izdajke pri podučevanji gimnazialnih učencev 1. 1871/72. — Na to se tako odgovori, da se je za vse troške pri podučevanji, za kurjavo i. t. d. odškodnina že odmerila in splačala, dež. šol. svet nemore privoliti še posebne odškodnine. — Prošnja nekega upokojenega lj. učitelja za zvišanje penzije, odda se deželnemu odboru, da naj priterdi, da se temu učitelju izvanredno k letnemu donesku doda še nekaj iz kraj pokoj. zavoda. Dne 4. svečana 1875. Predsednik, vodja c. k. deželne vlade, vitez Vidman obžaluje smert uda dež. šl. sveta, g. dr. Etbina Coste. — Prebero se rešene vloge. — Sporočilo derž. šl. nadzornika za humanistično stroko o nadzorovanji c. k. realne gimnazije v K. m. januarija 1.1. se je vzelo v znanje in predložilo sl. ministerstvu. — ¦ Zapisek učil za prosto risanje na c. k. gimnaziji v Ljubljani potrebnih, se je predlagal ministerstvu z nasvetom, da se odobri. — Sl. ministerstvu se je predložilo poročilo ravnateljstva višje deržavne realke o obertnijski šoli, ter ob enem prosilo za deržavno podporo (subvencijo) 2000 gl. za 1. 1874/5. — Na realki ima jenjati pervo polletje s koncem m. februarija. — Slav. ministerstvu se predlaga: prošnja bivšega učenca na c. k. učiteljišču, da nadaljuje svoje študije; potem prošnja, za privoljenje, podvreči se učiteljskemu spraševanju za meščanske šole, da bi se pregledala zrelostna skušnja in dveletna praksa pri šolstvu. — Posvetovalo se je o ukaznem načertu sl. c. k. ministerstva zastran določeb, kako imajo vredjena biti šolska poslopja za javne ljudske in meščanske šole in o skerbi za zdravje po teb šolah; nasvetuje se nekaj prememb in tako se predlaga sl. ministerstvu. — C. k. okraj. šl. svetu v Černomlju so se nazaj poslala pisma, v katerih se je obravnovalo za meščansko šolo v tem okraji. Naročilo se je, da naj se dalje obravnava, in tudi se je ukazalo, naj se razširjujejo ljudske šole. — Slavno c. k. ministerstvo se je vnovič prosilo, naj privoli, da se napravi poslopje za možko in žensko c. k. učiteljišče; vhodi naj bodo ločeni, stavili so se nasveti, kako dobiti pripravni prostor za poslopje, a še poprej se bode načert predložil zdravstvenemu svetu v odobrenje. — Krajnemu šolskemu svetu v Šmartnem pri Litiji se je privolilo 1000 gl. deržavne podpore v pripomoč pri šolskem zidanji, prošnja pa za pripomoč iz kranjskega šolskega zavoda se predlaga kranjskerau deželnemu odboru, da postavi v proračun doplatež tega, kar se bode še 1. 1875 potrebovalo. C. k. okr. poglavarstvu v Litiji se je odgovorilo, da ni ga zaderžka, da bi se ne predpisala in pobirala 50 °/g doklada za šolo v Šmartnem, ker je pričakovati, da bode tudi deželni zbor to pobiranje odobril, kar bode predlagal deželni odbor; šolska občina je tako dolžna vkladati za šolsko zidanje, ker je to že poterjeno in je neogibljivo potrebno, da se šola postavi. — Neki c. k. okraj. šolski svet je vprašal, kako ima ravnati z zanikernimi kraj. šolskimi sveti. Napotil se je na §. 23. šolsk. nadzorstva št. 11. in pristavilo se je, da ima okrajni šolski svet že sam po sebi oblast do podredjenih oblasti, in je tudi odgovoren za spolnovanje postav. — Sporočilo ravnateljstva deržavne gimnazije v Kočevji, da se mu privoli denar za napravo telovadnega orodja, predlaga se slavnemu minister- stvu. — Nekemu lj. učitelju se je odreklo izplačilo plače za 3 mesce naprej. — Od 1. 1876 bode plača lj. učitelju Preddvorom (okr. Kranjskega) po 500 g\. na leto. — Srenja v Kropu za 1. 1873/74, v katerem ni bilo učitelja, ne bode plačevala šolnine, a druge davščine ostanejo, ker vsled postave 29. aprila 1873 št. 22. se drugi prihodki vplačujejo v učit. pokojninski zavod. fz Ljubljane. Hranilnica Ljubljanska je v poslednjem svojem občnem zboru razdelila te-le darove: Ubožnici Ljubljanski 2500 gld., — zavodu malih otrok 200 gld., — katoli>kema društvu za zimsko obleko ubozih otrok 100 gld., — ginmaziji Ljubljanski 200 gld., Novomeški 100 gld., Kranjski 100 gld. in Kočevski 100 gld., — Ljubljanski realki 200 gld, učiteljski pripravnici 100 gld., obema mestnima šolama v Ljubljani po 150 gld., — »Scliulpfennig-u« 100 gld., »Narodni šoli« 100 gld., — nunski dekliški šoli v Ljubljani 300 gld., — nunski dekliški šoli v Škofji Loki 100 gld., — ljudski šoli v Novem mestu 100 gld., — protestantiški ljudski šoli v Ljubljani 200 gl., — muzični šoli Ljubjjanski 200 gld., — družbi bolnikov v Ljubljani 100 gld., požarni družbi v Ljubljani 200 gld., — bolnišnici otroški v Ljubljani 200 gld., — bolnišnici deželni za Ljubljanske bolnike 200 gld., — za kosilo Kranjskih ubozih dijakov v Gradcu 150 gld., — družbi diurnistov 100 gld., — za podporo nemškemu gledališču 300 gld., — zgodovinskemu društvu v Ljubljani 100 gld., — mestui godbi 100 gld., — družbi rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 50 gld. — V tem zbonl je bil tudi račun stroškov za zidanje nove realke naznanjen, ki znašajo čez 480.000 gld. — Ob štajarski Savi šolstvo verlo napreduje. Na Blanci se je letos otvorila lrazredna ljudska šola. V Sevnici je bila pred 3 leti v starem poslopji 1 razredna šola, zdaj pak je uže 3 razredna v lepem, čisto noveni, kaki grajščini podobnem poslopji. Tudi Eajhenburg je imel pred 4 leti le lrazredno šolo, koja je zdaj že trirazredna. — Brežkej 4razrednej deški šoli sta prirastla še dva razreda dekliške šole. Tndi Videm hrani v svojej sredi hvalevrednih prijateljev šolskega napredka, kojim je vedno najnujnejša skerb, da kupijo pripravnega prostora in prcj, ko prej zidajo novo šolo. Staro ondošno šolsko poslopje svojim naraenora pač ne more več zadostovati. Besede mikajo, zgledi pa premaknejo. Sosednjega Krškcga mestica jelo je sram biti, da ima samo lrazredno šolo, a kako si poraagati k več razrednej. Dobrodejno se vsmili v tej zadevi hvalevredni g. Hočevar, ter jim obljubi, ka hoče zidati ne le 4razredno lj. šolo, temuč tudi eno srednjo šulo, za kar že pripravljajo. — Na ta način naj se stanje ljudstva zboljšuje! »Neumnost je naj dražja stvar na svetu.« V. J. Iz c. k. zalozbe šolskih bukev pride na Kranjsko po številu šolskih otrok 1919 gl. 43 kr. Eazdeljuje se to po okrajih tako-le: Kerško dobiva 231 gl. 77 kr.; Postojna 208 gl. 70 kr., Kočevje 200 gl. 95 kr., okolica ljubljanska 188 gl. 56 kr., Kamnik 188 gl. 56 kr.; Kranj 183 gl. 90 kr., KudolfoTO 148 gl. 45 kr., Planina 139 gl. 12 kr., Černomelj 126 gl. 74 kr., Eadovljica 112 g\. 77 kr., Litija 97 gl. 28 kr., mesto Ljubljana z vadnico 92 gl. 63 kr. Vloge, v katerim se prosi za bukve, se predlagajo naj dalje do konca marcija pri c. k. dež. šl. svetu. (Sknšnje nakmdij. šoli v Gorici.) Kakor je »Gosp. list« naznanil v 2. štev. bile so 4. in 5. p. in. preskušnje za pervo šolsko polletje zjutraj od 9 — 12, popoludne od 2 — 5. Izpraševalo se je iz sledečih predmetov: Iz trtoreje, iz poljedelstva oddelek »obdelovanje travnikov in pašnikov, gozdarstvo, gospodaroslovje, živalstvo, anatomija. — Iz seje deželnega odbora 5. marca. Zarad stalne osnove in vredbo nadaljevalne šole za obertnjiske učence v Novem mestu se je deželni odbor obrnil na c. k. deželni šolski svet ter je naročil Novomeškemu županstvu, da v porazumljenji z vodstvom Novomeške gimnazije poroča o vseh potrebščinah te šole, namreč o potrebnih šolskih prostorih, o stroških za kurjavo in svečavo, o učnih pripomočkih, o nagradah za uoitelje itd., kakor tudi o tem, koliko dotičnih stroškov prevzame mestna občina. — Za nakup deželne kmetijske šole na Dolenjskem je presvitli cesar potrdil sklep lanskega deželnega zbora, da sme deželni odbor do 80.000 gold. svojih obligacij prodati. — Od kod ime »Fibel«. — Abecednico je pervi spisal Gotthelf Fibel. Ko je prišla ta knjižica na svitlo, so veliko od nje govorili in pisali o »Bienrodische Fibel.« Take knjižice so imenovali Fibel, ker lastno ime je postalo splošno ime. — Odbor društva sv. Mohorja je letos obdaroval naslednje rokopise: 1. »Največi revež« — obraz iz vsakdanjega življenja, spisal J. Ogrinec; 2. »Hranilnice in posojilnice na kmetih,« sp. dr. Jože Vošnjak in 3. »Menjice in menjične pravice« sp. J. Tonejec. Povesti: »Zlatovlaska« in »Možu oralo, ženi kuhlja«, ste sprejeti v porabo; vsi drugi rokopisi so bili pošiljalcem zopet izročeni. — -j- Umerl je 4. marcija g. Valentin Krek, učitelj v Komendi pri Kamniku. Ranjki je bil rojen v Selcah na Gorenjskem 1. 1837; svoje dni je bil prav spreten in marljiv učitelj. Bolehal je dalj časa, nesrečna operacija po nekem mazaču je bila baje bližnji vzrok njegovi smerti. — V Šentjanži, soštanj. okraji, Josip Veljak, učit. — V Šoštanji na slov. Štajarskem tamošnji učitelj g. Pet?r Musi nagle smerti. Odlikovan je bil s zlatim križcem, in je bil že eno leto v pokoju. Bil je narodnjak in svoje dni tudi dopisovalec »Tov.« N. v m. p. I — Učiteljska spraševanja v Ljubljani bodo 19. aprila t. 1. Skrajni čas za razglašenje je do 12. aprila. Na poznejše vloge se ne bode ozir jemalo. Spraševanci naj se kar 19. aprila ob 8. uri dopoldne oglase na c. k. učiteljišču, da se začne pismeno spraševanje.