poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. domžale. 7. 9. 1984, leto xxiii, št. ii Na svečanosti ob 40-letnici požiga Spodnje Javorščice in otvoritvi dela prenovljene ceste je govoril predsednik SO Domžale Karel Kušar. Svečane prireditve se je udeležil tudi član CK Zk.l Mitja Ribičič. Osrednja proslava ob 40 letnici osvoboditve Moravske doline in požiga Spodnje Javorščice: Spomin na najtežje dni V Krajevni skupnosti Vrhpolje—Zalog so tradicije NOB zelo žive, saj te tradicije skrbno ohranjajo. Pred dnevi so z osrednjo proslavo na Spodnji Javorščici počastili spomin na 40 letnico osvoboditve Moravske doline ter požiga te vasi. Trojici začel z germanizacijo, policij- Osrednja prireditev, ki ji je posebej svečano obeležje dala otvoritev dela nove preurejene ceste od Vrhpolja na Spodnjo Javorščico, je bila prav tam. Udeležili so seje tudi številni nekdanji borci, med njimi Franc Poglajen in Mitja Ribičič. Uvodoma je spregovoril predstavnik krajevne skupnosti Vinko Kepic ter navzočim predstavil prizadevanje in delo 770 občanov, kolikor jih šteje KS Vrhpolje -Zalog. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Sob Domžale Karel Kušar, ki se je uvodoma dotaknil tistih, ki kritizirajo te in take prireditve: Veličina naših slovesnosti ni — kot nekateri mislijo — v poveličevanju oseb in dogodkov, ampak v resničnosti in doslednosti, v vsebini, v kateri pa zunanji blišč ne more in ne sme ničesar dodajati. In če se zavedamo tega, potem nam spominske slo- z germanizacijo, skim nasiljem in preseljevanjem naprednih ljudi iz Moravske doline. Vstaja 27. julija 1941 v Radomljah je tesno povezala Moravsko dolino, kjer je prihajalo do sabotažnih akcij, do pomoči Mengeško-moravški četi, ki se je zadrževala na Murovici, Ciciju, Konfinu in Mohorju. Spopadi z Nemci so imeli za posledico zapiranje prebivalcev in streljanje talcev. Vendar pa vse početje okupatorja ni noelo ^atic',; NOG, saj ie bil 7.2.1942 v Tustanju ustanovljen NOO za Moravsko dolino, v drugi polovici istega leta pa okoli 30 vaških odborov OF. (Nadaljevanje na 3. strani) Pozdrav gostom in dobrodošlico je i/rekel predsednik sveta KS Vinko Kepic, mucini pa so ob tej priložnosti sami pripravili bogat kulturni program (!o- Po 13. seji CK ZKJ - aktivnosti v OK ZKS Domžale: Okrepiti vodilno vlogo v naši družbi Tudi Predsedstvo O K ZKS Domžale je sprejelo akcijski načrt, s katerim želijo vzpodbuditi člane ZK in tudi druge dejavne družbenopolitične delavce k javni razpravi. Člani zveze komunistov, pa tudi najširša jugoslovanska javnost so sredi junija z izjemnim zanimanjem spremljali dvodnevno 13. sejo CK ZKJ, na kateri je bila osrednja tema uresničevanje vodilne vloge ZKJ in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti. Se je razpoloženje, o katerem je CK KPJ sklenil, da „mora zveza komunistov z odločno, učinkovito in enotno dejavnostjo napraviti odločilen preobrat v svojem delu in reševanju družbenih problemov", ohranilo tudi po poletnih dopustih, ki se vglavnem iztekajo te dni? Odgovor na to vprašanje bo dobil celovitejšo podobo sredi oktobra, ko bi morale vse osnovne organizacije ZK končati razpravo o predlogu sklepov 13. seje. Doslej se še ni zgodilo, da CK ZKJ ne bi speljali svoje seje do samega konca — do sprejema zavezujočih sklepov. Trinajsta seja je bila torej nekaj posebnega, saj so se tedaj odločili pripraviti le predlog sklepov, o katerih naj bi končno sodbo izreklo najširše članstvo. V tem primeru je prišlo v skorajda že uzakonjeni shemi odločanja v ZKJ do delne, a najbrž pomembne spremembe za nadaljnji razvoj notranjih partijskih odnosov in za idejnopolitično delovanje ZK v družbi. Namesto klasične — bolj ali manj široke in demokratične razprave, ki je tekla vglavnem v republiških in pokrajinskih organih ZK, po kateri je potem CK ZKJ sprejel zavezujoče sklepe, je centralni komite tokrat ponudil „samo"predlog sklepov. Resda bo imel ta organ tudi tokrat zadnjo besedo, toda če bo vse teklo po načrtih, bo v zavezujočih sklepih bolj kot običajno in neposredneje izražena volja 2,2 milijonskega članstva ZKJ. Neposredna udeležba članov pri oblikovanju sklepov pa bi morala zagotoviti tudi njihovo večjo vnemo in zavzetost pri uresničevanju sklepov. Tudi predsedstvo OK ZKS Domžale je v posebnem operativnem načrtu predvidelo aktivnosti in razprave, ki ponekod že potekajo. Želja je, da bi tokrat pritegnili v razprave ne le člane ZK, temveč tudi vse, ki delujejo v političnem sistemu in skušajo tvorno prispevati k razvoju samoupravnih odnosov. V začetku septembra bodo tako v domžalski občini pripravili razgovor z vsemi nosilci razprav, razgovor, ki naj prispeva k bolj poglobljeni, vsebinski pripravi za izdelavo sklepov in predlogov. Pričakujejo, da bodo le ti tako lahko v večji meri konkretni in ustvarjalni. Ob tem so na predsedstvu OK ZKS Domžale tudi terminsko predvideli potek acije, da se bo dograjevala tudi vsebina skozi celoten potek akcije. B. ške republike vasi v bistvu pomenijo bogate Zgodovine, katerim smo dolžni posve titi del našega časa tudi zaradi tega, ker nas lahko ponovno prepričajo o tem, da smo združeni vedno zmagovali. O ljudski revoluciji in NOB na Moravškem je Karel Kušar povedal: Čeprav je bil ta predel pretežno kmetijski z razvitim obrtništvom, pa ne smemo zanemariti vplivov delavskega gibanja iz Zasavja in ne tistega, ki se je manifestiralo v številnih delavskih stavkah na domžalsko-kamni-šTcem področju in preko ljudskofront-nih shodov, med katere spada tudi leta 1937 organiziran na Limbarski gori. Takšne manifestacije je bilo mogoče organizirati samo tam, kjer so delovala napredna kulturna društva, kjer je bila prisotna buditeljska misel, ki jo je širila Komunistična partija. To Pa pomeni, da množična manifestacija 27. marca 1941 v Moravčah proti Pristopu Jugoslavije, k nacističnemu i številnih || ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1984/85 ^ agate ure §S-- §X žni no sve- Otroci in njihova prometna varnost " in ob požigih številnih «SSJ ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1984/85 tate ure >^> -—"- I « 1 1 1 Paktu ni bila le slučajna, temveč je že nakazovala začetek boja proti okupa- ^ torju, ki je takoj po zasedbi iz svojih Policijskih in žandarmerijskih postaj v Moravčah, Pečah, na Vrhpolju in na Zopet je zazvonil šolski zvonec in naznanil, da je minil čas brezskrbnih počitnic in da se je začelo novo šolsko leto. Za otroke se prične čas učenja, za starše in nenazadnje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako obvarovati dragocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v šoli in iz šole, temveč tudi pri igri grozi vsakodnevni utrip prometa. Tako kot vsako leto se starejšim šolarjem oz. učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolcev, katerih prvi samostojni koraki v prometu so še dokaj negotovi. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da starši te otroke samo nekaj dni spremljajo v šolo in domov in končno prepustijo skrbi šole, pa čeprav se lahko najde kratkih 10 min. da pospremimo otroka v šolo in iz šole in mu med potjo pripovedujemo, kako se mora vesti na cesti oz. po/očniku ter kaj sme in česa ne sme kot samostojni udeleženec v prometu. Vse prepogosto pozabljamo, da je otrok najbolj dovzeten za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim vzgledom vzgajati v zavestne udeležence v prometu. Tudi tu vam bo šola v pomoč, saj ima vsaka šola izdelan načrt varnih poti, po katerih naj bi otroci hodi/i v šolo in domov. Dolžnost vsake šole je tudi, da učence seznani z načrti varnih poti. Prav bi bilo, da se tudi starši seznanite s temi načrti. Vaše pripombe in predloge bodo v šoli z veseljem upošteva/i in tako bo vez med vami in šolo tudi v tej smeri poplačana. Opozarjamo vse voznike oz. druge udeležence v prometu, da še posebno pazljivo vozijo mimo šol oz. posebno pozornost posvetijo prehodom preko cest v bližini šol. Da je stanje na naših cestah še kako nevarno za otroka, lahko zasledimo v dnevnem časopisju, v katerem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Žal tega tudi na območju naše občine ni malo, zato moramo storiti vse, da bi preprečili, da ne bi ugasnila komaj začeta življenja na naših cestah. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Praznik domžalskih krajevnih skupnosti Ob krajevnem prazniku Domžal -14, septembru: Bogato delo treh krajevnih skupnosti V treh domžalskih mestnih krajevnih skupnostih: Slavka Šlandra, Venclja Perka, Simona Jenka so v minulem letu opravili široko delo tako na samoupravnem področju, kot tudi pri uresničevanju za občane pomembnih komunalnih nalog, ki so bile vključene v srednjeročni program krajevnih skupnosti 1981-1985. Izteka se srednjeročno obdobje, ki je v programu postavilo pred našo družbenopolitično skupnost obilico težkih in zahtevnih nalog na različnih področjih. O potrebnosti teh nalog so v preteklosti temeljito spregovorili v krajevnih skupnostih ter kasneje odločali še na občinski skupščini, zato smemo trditi, da so bile vse v največji meri nujne. Vendar pa so zaostreni pogoji gospodarjenja narekovali, da uresničitev nekaterih programov prenašamo v naslednje srednjeročno obdobje. Tako bomo morali na določene stvari še počakati, vendar je uresničitev teh nalog slej ko prej nujna. Tako jc neobhoden prehod pod železnico od Kolodvorske ulice do Roške ceste, njena ureditev, avtobusna postajališča v Centru in pomožna avtobusna postajališča - vhod iz celjske smeri na ljubljansko, v Studi in v Stobu. Prav tako bo treba urediti še domžalsko tržnico, katere namestitev je predvidena že dalj časa in za katero imamo tudi v občini primerno tržno zaledje. Postavili jo bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, kljub temu, da je bila predvidena v tem. Prav tako načrtujemo tudi ureditev križišča Majhenič v sodelovanju s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo. Vendar pa je bilo kljub temu obilo storjenega na področju samouprave, različnih izboljšav in tudi novogradenj. Mimo vseh teh pridobitev ob pregledu stanja, ki ga praznik narekuje, nikakor ne moremo. Z veliko pomočjo občanov, njihovo pripravljenostjo delati v samoupravnih organih, pomočjo strokovnih služb občine (Komite za urbanizem, IS, zlasti pa SKlS-a občine), nam je uspelo, da je pogled na opravljeno delo zelo vzpodbuden, uspehi pa veliki. Poglejmo: Na samoupravnem področju smo uspešno izvedli zahtevno nalogo volitev v organe krajevnih skupnosti, uspešno smo bili vključeni v akcije ob izvedbi referenduma za IV. samoprispevek, hkrati pa smo bili uspešni tudi pri izvedbi referenduma in kasneje gradnje ceste Simona Jenka in Kajuhovc ulice. Ti uspehi kažejo na dobro razvitost samoupravnih odnosov, saj bi sicer težko v današnjih časih izvedli tako zahtevne naloge. To našo uspešnost in pripravljenost so izkazali in bili pripravljeni delovati na mnogih področjih, tudi ob obiskih visokih zveznih vojaških funkcionarjev. Dolga leta so se kazale potrebe po ureditvah železniške infrastrukture in letošnje leto je prineslo dokončno ureditev. Zgrajene so bile zapornice na Ljubljanski cesti z vso avtomatiko, umaknjen tovorni promet na novo lokacijo v Jaršah, uredili so peron, ob tem pa velja poudariti tudi dolgoletno željo, ki se je. letos uresničila, da se umaknejo iz centra različni tovornjaki. Zgrajeno in urejeno ter semaforsko opremljeno je bilo tudi križišče ob Toku, za katerega smo dobili denar od Republiške skupnosti za ceste. Med javnimi objekti na prvem mestu omenjamo novo osnovno šolo Olge Avbelj, zgrajeno s sredstvi samoprispevka, vrtec v SPB 2 za 80 otrok, odprli smo ribarnico v centru, ki je bila zelo potrebna in se je občani zelo poslužujejo, trenutno poteka adaptacija trgovine Mercator, položen je glavni vod kanalizacije po Kovičevi, koder je potrebno do jeseni še urediti cesto, teče akcija 1000 telefonov, ob koncu ceste Voljka Vlahoviča (na Rojski) že urejujemo park, izvršena je bila že groba ureditev in odvoz gramoza. Sledi hortikttlturna ureditev, ki jo bo opravil Arboretum Volčji potok; urejujemo zlasti ob pomoči in delu NK Domžale pomožno nogometno igrišče. Že dolgo je na mostu čez Kamniško Bistrico potrebna razsvetljava. Položen je kabel, predvidevamo pa, da bo do zime zasvetilo tudi na tem mestu. Posebej pa jc za vse občane, zlasti za športnike, pomembna pridobitev (levji delež so prispevali TKS in tri krajevne skupnosti) skupen objekt sanitarij, garderob in poslovnih prostorov športnikov. Objekt stoji ob restavraciji POZD Rcpovž, v zvezi z njim pa je treba reči, da je potreben denar še za zunanjo ureditev. Vse to, kar smo omenili, ter še druge manjše opravljene naloge, storitve, izboljšave, usluge občanom ter ostalo vzbujajo prepričanje v izjemno dobro opravljeno delo ter zaupanje, da bo z enako prizadevnostjo in uspešnostjo moč reševati, kljub težkim časom za občane potrebne naloge tudi v prihodnje. Ob krajevnem prazniku domžalskih krajevnih skupnosti: V Domžalah že več let potekajo prizadevanja, da bi trem padlim kurirjem postavili spominsko obeležje. Tone Prašni kar — Bobi, Franc Kržan — Bratec in Anton Nemec — Dinar so izgubili svoja mlada življenja na območju sedanjih domžalskih krajevnih skupnosti, zato je prav, da tod postavijo spomin nanje. Po dveh letih priprav je bilo sklenjeno, da bo to obeležje postavljeno ob letošnjem krajevnem prazniku domžalskih krajevnih skupnosti. Ustanovljen je bil tudi pripravljalni odbor. Slovesna prireditev ob odkritju obeležja bo v soboto, 15. septembra 1984 ob 10. uri v „Parku 88 dreves v Domžalah". Vse tri krajevne skupnosti, ki to proslavo organizirajo, bodo poskrbele za množično udeležbo občanov. KDO SO BILI MLADI JUNAKI -KURIRJI, KI JIM BO POSTAVLJENO SPOMINSKO OBELEŽJE? ' FRANC KERŽAN - BRATEC Pri srečanju s sovražno žandar-merijsko patruljo je pri opravljanju kurirske dolžnosti 9.3.1944 v opoldanskem času izgubil življenje 25-let-ni partizan Franc Keržan - Bratec. Domaje bil iz Doba, stanoval pa je v Domžalah, kjer je z družino živel na Ljubljanski cesti (danes stolpnice nasproti Majheniča). Zadeli so ga streli puške; obležal-je mrtev tam, kjer je danes vhod v „Park 88 dreves". To je prav tam na koncu Kraigherjeve ulice pri h.št. 11 na eni, ter Sejmiške ulice št. 8 na drugi strani. Tam stoji prometni znak in prav na tistem mestu je takrat izgubil mlado življenje partizan „Bratec" ANTON PRAŠNIKAR - BEBI Na starem lesenem Bistriškem mostu glavne ceste, ki vodi proti Viru, je 21.6.1944 v večernih urah padel v zasedo kurir, 28-letni Anton Prašnikar — Bebi, doma iz Vidma 7 pri Lukovici. Tisto noč je šel „Bebi" na kurirsko zvezo iz stalne javke pod vasjo Zalog pod Trojico na javko v bližini Topol pri Mengšu, od koder bi se moral v jutranjih urah preko Želod-nika vrniti naslednjega dne na izhodiščni položaj. Divje narasla neregulirana Kamniška Bistrica je kurirju „Bebiju" omogočala prehod le preko Virskega mosta. Tam pa je padel v zasedo; ob tem je preskočil ograjo mostu, vendar ga je zadel rafal brzostrelke. Nemci so rm pod mostom končali njegovo mlado življenjsko pot. ANTON NEMEC - DINAR Ob osnovni šoli „Šlandrove brigade" je na Kozinovem vrtu tik ob znamenju ob Bistriški ulici, komaj dobrih 50 metrov od nove šole Šlandrove brigade, ugasnilo mlado življenje še ne 19-letnega borca - partizana Antona Nemca — Dinarja. Skupina štirih borcev je hotela na velikonočno nedeljo 25.4.1943. leta v nočnih urah opraviti v Domžalah kaznovalno akcijo. Toda, na križišču Rojske z Bistriško ulico, jih je ob živi meji Kozinove hiše, kjer so bili skriti, iznenadila nemška žandarmerijska zaseda. Trije borci so se ob napadu umaknili vsak na svojo stran, le „Dinar" je ranjen pritekel okoli hiše mimo drvarnice samo do znamenja, kjer so ga dokončno pobile še okupatorjeve krogle. VABILO OBČANOM Vabimo vse občane vseh treh domžalskih krajevnih skupnosti, da ob priliki krajevnega praznika okrasijo svoje domove, izobesijo zastave ter da si ogledajo prireditve, ki jih krajevne skupnosti ob tej priložnosti pripravljamo. KS SLAVKA ŠLANDRA, VENCLJA PERKA in SIMONA JENKA Novi Trzin, katerega potrošniške potrebe bo pokrivala nova Mercatorje trgovina. Mercatorje va trgovina v Trzinu Pred dnevi so v Trzinu svečano odprli novo trgovino Merca-torja, ki jo namenjajo predvsem oskrbi prebivalcev v naselju Trzin - Mlaka. Investitor trgovine je DO Mercator Rožnik TOZD Grmada, ki je ob pomoči združenih sredstev SOZD Mercator uspela kljub težkim pogojem gospodarjenja izpeljati novo zahtevno investicijo. Na otvoritveni svečanosti, ki so ji prisostvovali številni predstavniki družbenopolitične skupnosti kraja in občine, je spregovoril Edvard Gabrovšek. Poudaril je veliko pridobitev, ki ogromno pomeni za kraj, pa tudi za Mercator. Ta trgovina se pridružuje 75 Mercatorjevimi podružnim enotam, ki se nahajajo v 40 krajevnih skupnostih četvero slovenskih občin. Poudaril je pomen prisotnosti Mercatorja na področju domžalske občine ter pomoč, ki so jo investitorji in graditelji našli pri Skupščini občine, strokovnih službah (urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja) ter v krajevni skupnosti. Predsednik Skupščine občine Karel Kušar je poudaril pomen izboljšanja oskrbe prebivalstva, pridobitev kot tako ter vse to povezal s potrebo, da čimprej zgradimo tudi novo šolo, za katero so občani Trzina ob referendumu za samoprispevek glasovali v največjem odstotku. Poudaril je tudi, da je pridobitev nov vzgib za še bolj dinamično življenje v kraju. Nova sodobna trgovina bo zadostila - kot je povedal predstavnik KS Trzin tov. Novak - potrebam kakim 1500 občanov, zgradile in opremile pa so jo delovne organizacije SGP Gorica, Marles, LTH Škofja Loka, Investicijski biro Mercatorja ter mnogi drugi strokovnjaki. B. Naselje vrstnih hiš v Trzinu je bilo prvo v sedaj že številen i koloniji novih ol> čanov naše občine. Otvoritvi Mercatorjeve trgovine je prisostvovala množica občanov Nova Mercatorjeva trgovina je velika pridobitev za preskrbo. Na sliki tren«' tek po otvoritvi. (Nadaljevanje s 1. sirani) Spomin na najtežje dni... To je bil tisti prehod, preko katerega so prehajali politični delavci in aktivisti, partizanske.enote celotne IV. operativne cone, to je bilo območje, kjer so bili organizirani politični, partijski, vojaški tečaji in posvetovanja. Pomembni dogodki so se zvrstili v štirih letih boja na tem območju, vendar bi želel poudariti le nekatere. Dogodki 19. marca 1944, ko-so borci Tomšičeve in Slandrove brigade osvobodili Moravsko dolino, so dali vedeti okupatorju, da je za devet mesecev izgubil to pomembno področje, kar se dobro razbere tudi iz poročila šefa civilne uprave iz Kamnika, ki ga je ta poslal 24.4.1944 v Celovec. V tem poročilu piše: „Izdali smo prepoved za izdajo živilskih kart in raznih nakazil za oblačila in drugo za občino Moravče. Vodje banditov so ozemlje Moravske doline razglasili za prosto Sovjetsko republiko,, nam prepovedali razna naročila ter uvedli neke vrste propust-nice za to ozemlje." V osvobodjeni Moravski dolini je prišlo do mnogih sprememb v politični organiziranosti, med katere spada tudi ustanovitev okrajnega odbora OF za Moravsko dolino. Meu številnimi nalogami naj omenim samo nekatere: reševanje gospodarskih težav, socialnih primerov, preskrba prebivalstva, skrb za okrevance, kul-turno-prosvetna dejavnost, področje šolstva. Sredi leta so delovale šole v Drtiji, Dešnu, Zg. Prekru, na Gori, v Moravčah, na Vrhpolju in Zg. Javorščici. Poleg tega so zelo uspešno delovale tudi politične organizacije, in sicer je bilo v začetku septembra 1944 razen 24 krajevnih odborov OF še 16 odborov ZSM in 7 odborov SPZŽ, okrajni odbor SPZŽ, okrajna GK, poleg okrajnega komiteja KPS pa so delovale tudi tri partijske celice. Toda okupator ni miroval in je skupaj z belogardističnimi enotami stalno vpadal na osvobojeno ozemlje, s hajkami strahoval in ropal prebivalstvo, požigal in dal vedeti, da se bo krčevito prizadeval, da uniči osvobojeno ozemlje. Drugo, kar kaže na veliko pripadnost k NOG na Moravškem, so bili okupatorjevi ukrepi proti prebivalcem. Več kot 200 prebivalcev je bilo v partizanskih enotah, preko 250 jih je izseljenih, požgane so bile vasi Hrastnik, Lim barska gora, Grmače, Javorščica, Trojica in še drugi zasellfi in posamezne hiše. Poleg tega je gnezdo. Gostilna Lovenjak slovi kot ena najboljših - prekmurskih. Birt je bil direktor v Murski Soboti, celo pri dveh podjetjih, toda potem se je skupaj z ženo lotil gostilne. Slovenci, ki smo prišli iz tujine, smo seveda pošteno lačni... Toda skupni račun je bil silno pošten, to je bilo videti že na oko. Gostilničar nas počaka pred vrati, dokler se vsi ne skobacamo v službeni kombi, potem skoraj vsakemu še posebej pomaha. Ima torej poseben občutek za goste in okus za stike z javnostjo. Med nevihto na poti domov se pogovarjamo o porabskih Slovencih. Prav oni so najmanj razviti in zavedni 0 i vseh treh manjšin v sosednjih državah. Čeprav so madžarske oblasti do njih prijazne, jih vendarle nimajo za kaj več kot folklorno skupino z njihovimi pesmimi, plesi, narečjem. Stiki z matico so več kot skromni. Živijo v gospodarsko pasivnih krajih, ki pa težijo k razvitejšim, ki pa so v glavnem madžarski. Najbolj vzhodne Slovence bi lahko primerjali le še z najbolj zahodnimi, tistimi v Kanalski dolini in Reziji. Nekako ostajajo, toda 1 nihče ne more reči, koliko časa bo ta del narodovega telesa še živel. DIMNIKARSKA SLUŽBA NA PODROČJU OBČINE DOMŽALE: Obetajo, da letos ne bo več dimilo. KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela Posreduje O dejavnosti dimnikarjev, ki delujejo na domžalskem območju, je bilo v zadnjih letih mnogo pritožb in razmišljanj, kako to pomembno dejavnost organizirati. Občani se nad dosedanjo organiziranostjo dimnikarjev zelo hudujejo, eno takih razmišljanj prinašamo tudi v tej številki na drugem mestu. Vendar pa dimnikarji, ki delujejo kot TOZD Dimnikar-stvo Ljubljanskega Komunalnega podjetja obetajo, da se bodo njihove storitve izboljšale. Pripravili so tole informacijo. Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD DIMNIKARSTVO Ljubljana, Cesta VIL korpusa 17, opravlja dimnikarske storitve na področju Domžal že od leta 1962. Zakon o dimnikarski službi ter v zvezi z zakonom pravilnik o dimnikarski službi, zakon o varstvu zraka ter zakon o požarni varnosti nalagajo dimnikarskim delavcem veliko odgovornost, da se zgoraj imenovani predpisi tudi uresničujejo v praksi. Poudariti moramo, da smo do leta IjffM še lahko zadovoljili predpisom in "zahtevam uporabnikov kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav, po letu 1974 pa so se začeli pojavljati glede opravljanja dimnikarskih storitev problemi, predvsem zaradi pomanjkanja dimnikarskih delavcev, nadalje povečanja števila kurilnih in dimnovodnih naprav z graditvijo novih naselij oziroma intezitete individualne in blokovne gradnje. Zavedamo se, da je bila problematika opravljanja dimnikarskih storitev iz leta v leto večja predvsem zaradi odhajanja dimnikarskih delavcev v drugo dejavnost, kjer so si ustvarili boljše materialne pogoje, predvsem pa bojše delovne pof-jc Ta tiend odhajanja dimnikarjev je še zmeraj prisoten, zato je potrebno takoj urediti vse, da se obstoječi dimnikarski delavci obdržijo, da se tisti, ki so odšli v drugo dejavnost vrnejo in da se zainteresira mlade za priučitev- Glede na zgoraj nakazane probleme je bil 8.6.1984 sestanek na IS Skupščine občine Domžale. Sestanka so se udeležili: predsednik skupščine občine, predsednik IS skupščine, inšpekcijske službe, komite za plan in analize ter TOZD „Dimnikarstvo". Problematika, ki je bila obravnavana, je prisotnim že dalj časa znana, vendar se v taki obliki ne more nadaljevati z ozirom na spremembo načina kurjenja, kjer se uporabniki spet intenzivno vračajo k trdnim gorivom. TOZD „Dimnikarstvo" je do sedaj bilo prisiljeno več ali manj široko potrošnjo opuščati zaradi kadrovskih problemov, vendar je predvsem zahteva široke potrošnje (individualni uporabniki), da se na področju Domžal dimnikarska služba uredi v takšnem obsegu, da bodo pokrita vsa področja. Zaradi neopravljanja dimnikarskih storitev je veliko pritožb na inšpekcijske službe glede načina fakturiranja opravljenih ali neopravljenih storitev in zakaj so določena naselja, ki niso bila že več let obiskana od strani dimnikarja. V Domžalah je trenutno zaposlenih 6 dimnikarjev po oceni bi potrebovali od 18 do 20 dimnikarjev. Glede neopravljanja dimnikarskih storitev je poraba goriva prekomerna, večje onesnaževanje ozračja ter zanemarjena preventivna požarna varnost in seveda nejevolja samih občanov. TOZD „Dimnikarstvo" je seznanilo prisotne na sestanku, da se že pripravljajo določeni ukrepi za reševanje nakazanih problemov in to: - da se povečajo osebni dohodki KOZERIJA, Kl 2AL TO NI Rad bi se prijel za gumb... pa ga ni — dimnikarja... Poletje je pa res krasna stvar. Zlekneš se na sonce — če seveda ni skrito za oblaki — in uživaš. . . Kakšno olajšanje . . . Polne štiri mesece me ni skrbelo, kdaj bo zagorelo . . . Ne v peči, ampak v dimniku. Baje saje odlično gorijo . . . pa tudi razdejanje pustijo. Morda bo kdo rekel — zakaj pa ne pokličeš dimnikarja, naj ti vendar omete dimnik, saj si verjetno že kdaj slišal za tiste paragrafe o požarni varnosti, pa o tem, kako morajo biti kuri/ne in dimovodne naprave redno očiščene in poa strogim nadzorom. . . Ja, saj bi ga poklical, ampak - oprostite — od nekdaj sem bil vajen, da me je dimnikar vedno obiskal prvo sredo v mesecu in to navsezgodaj zjutraj, še predno sem odšel v službo. Kar naenkrat pa — ck . . . in ne pride več. Vso zimo in tudi vse poletje sem ga čakal, njega pa od nikoder. Malo sem preklinjal peč, zakaj ne vleče, bentil nad dimnikom, sem in tja je prišel na vrsto tudi dimnikarski del komuna/cev. Poklica/ sem jih, pa so rekli, da je dimnikarski poklic pač deficitaren, da je dimnikarje zelo težko dobiti, da enostavno nimajo dovolj delavcev. Obenem pa je slišati, da je v isti sapi zasebnikom onemogočen pristop k črnem dimnikarskem koritu. » Sicer pa . . . kaj vendar sitnariš, saj zunaj še vedno sije toplo septembersko sonce... Že res, meni pa misli kar naprej uhajajo mesec, dva, morda tri naprej, v mrzlo zbirno, ko mi -četudi do zime dimnikarja ne bo naokrog — še tako kvaliteten premog ali briketi iz uvoza ne bodo pomagali k toplejšemu počutju. ' Ampak . . . saj vendar mora priti, a ne? Krajan z neometenega področja za 100 % ali tudi več napram lanskim OD za redni delovni čas (v letu 1983 je za redni delovni čas povprečno OD 17.000,00 din), ' - da se pridobi nazaj delavce, ki so zapustili našo temeljno organizacijo, - da se kratkoročno rešuje kadrovska problematika z priučitvijo novih delavce, - da se povečajo cene, ki bodo izhajale iz ekonomske podlage in to takoj oziroma s 1.7.1984, - da se preide na plačilo po dejansko opravljenem delu in to sproti, - da se uredi problem glede telefona na Prešernovi 7/a glede naročil uporabnikov, - da se postopno preide na opravljanje- dimnikarskih storitev v vseh naseljih, - da se uredi delovni čas tako, da bo zagotavljal storitve tudi pri tistih občanih, ki so v dopoldanskem času v službi, - da se zagotovi lažji in varnejši prihod na delo in iz dela (osebni avto), ' - da se pristopi k realizaciji ukrepov takoj oziroma s 1.9.1984. Občane, ki bi želeli naročiti dimnikarja obveščamo, da imamo poslovno enoto v Domžalah, Prešernova 7/a. Naročajo lahko v pisni obliki. Osebno lahko naročajo v poletnem času med 5.30 in 6.00 uri in med 10. in 11. uro dopoldan, v zimskem času pa ob 5. uri in med 14. in 15. uro popoldan. Apeliramo na občane, ki bi se želeli priučiti v dimnikarski poklic, starost od 18 do 27 let naj se takoj javijo na vodstvo naše temeljne organizacije v Ljubljani, Cesta VIL korpusa 17 glede nadaljnjih informacij. Osebni dohodki za redni delovni čas približno 25.000.- din. Dimnikarske delavce, ki so se zaposlili v drugih dejavnostih pa pozivamo, da se čim preje vrnejo v našo temeljno organizacijo. Za KV dimnikarskega delavca bo osebni dohodek za redni delovni čas med 30 in 35 tisoč din. Uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav obveščamo, da se bo opravljanje dimnikarskih storitev po nakazanih ukrepih izboljšalo. Nagrade izžrebancem ZA NAGRADNO KRIŽANKO „100 LET MENGEŠKE GODBE' Žrebanje nagradne križanke „100 let mengeške godbe" (objavljena je bila v 9. številki Občinskega poročevalca) je bilo dne, 23. avgusta 1984 v prostorih Občinske konference SZDL Domžale. Člani uredniškega odbora Marjan Gorza, Pavle Pevec, Marjan Bolhar, Vera Vojski in Matjaž Brojan so med 63 poslanimi rešitvami izžrebali naslednje nagrajence: VESNA ŠTEMPIHAR, Kasalova 8, Domžale - JANEZ JAMNIK, Vir, Rožna 2 JOŽE ERHATIČ, Ljube Šercerja 4, Domžale -MINKA ORAŽEM, Prešernova 32, Domžale - FRANCKA OSOLNIK; Masljeva l,*Domžale. v Izžrebancem čestitamo, nagrade pa jim bomo v nekaj dneh poslali po pošti. Uredništvo POZIV NOSILCEM KULTURNE AKTIVNOSTI V OBČINI DOMŽALE ZA PRIPRAVO PROGRAMOV ZA LETO 1985 NA PODROČJU GLEDALIŠKE, GLASBENE, LIKOVNE, FOLKLORNE, FILMSKE IN DRUGIH KULTURNOUMETNIŠKIH DEJAVNOSTI TER NA PODROČJU VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela poziva vse nosilce planiranja, da pripravijo predlog svoje aktivnosti na področju posameznih dejavnosti za leto 1985. Odbor bo obravnaval vse prispele predloge in jih na podlagi kriterijev srednjeročnega plana razvoja kulturne dejavnosti v občini Domžale predlagal skupščini v sprejem. Na področju kulturno-umetniške dejavnosti bomo dajali prednost tistim oblikam, ki bodo' dostopne najširši množici delovnih ljudi in občanov ter jih bodo ob tem tudi najkvalitetneje bogatile. Na področju varstva kulturne dediščine pa bomo prednostno obravnavali tista vprašanja, ki so najnujnejša in v skladu s finančnimi možnostmi Kulturne skupnosti. , Svoje predloge pripravijo: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Za vsako od kulturnih dejavnosti (gledališka, glasbena, likovna, folklorna, plesna in filmska) pripravi ločene predloge. KINEMATOGRAFI DOMŽALE Za dejavnost Kinematografov Domžale, ki pomenijo dodatno kulturno ponudbo, delovnim ljudem in občanom. MUZEJ KAMNIK Muzejsko dejavnost na območju občine Domžale izvaja Muzej Kamnik, ki naj predlaga akcije za leto 1984. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ Zavod naj poleg svoje redne dejavnosti predlaga tudi konkretne varstv: ene posege na spomenikih. SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI Vsi samostojni kulturni delavci, ki imajo tak status po Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih, pripravijo predlog programov po posameznih dejavnostih in sicer za vsako storitev posebej, enako kot nosilci pri točki 6. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNE SKUPNOSTI, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA, POSAMEZNI OBČANI Za vsako dejavnost oz. akcijo ali storitev pripravijo predlog ločeno po dejavnostih (likovna, glasbena, folklorna, spomeniško varstvena) in z. utemeljitvijo. S področja založništva naj pošiljajo svoje predloge vsi zainteresirani, posebno pa društva, ki ob pomembnejših jubilejih predvidevajo izdajo brošure. Vsi predlogi morajo vsebovati: — naziv ter natančen naslov nosilca programa — natančen naziv izvajalca programa — kulturno dejavnost, storitev in prireditev, ki jo nosilec planiranja predlaga — obrazložitev predloga programa — vire Financiranja programa, — specifikacijo izdatkov oz. okvirni predračun (avtorski honorarji, najemnina prostorov, prevozni stroški, propaganda, pogodbena dela za določena opravila, amortizacija ...) — kraj in mesto, kjer bo kulturna storitev oz. dejavnost opravljena — druge pripombe in želje predlagateljev. Vse nosilce kulturne aktivnosti v občini Domžale prosimo, da v 10 dneh od objave v Občinskem poročevalcu pošljejo svoje predloge na naslov: Kulturna skupnost občine Domžale, Ljubljanska c. 36. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 721-110 pri tajniku kulturne skupnosti. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela SLOVENŠČINA PA TAKA: „KORISTNIK" „Koristnik" kvečjemu ti kaj koristi, koristen je, dejaven, zgleden, da pojmi in računi bodo čisti, pove napis nam topogleden: /glej v Jaršah pri postaji bere se/ LE ZA KORISTNIKE ŽELEZNICE. DOBRA LETINA Veliko smo pridelali pšenice, nam letos vrabčki čivkajo dol z vej, „obrobljene" so ceste in stezice, „raztresenost" je njihov in naš rej. KJE SO TISTE STEZICE . . . Kapo dol pred pridnimi Mengšani, zadnji čas kar večkrat cedijo. Toda - sprehajalni jim programi tam pod Gobavico - šepajo: spodnjegrajsko senčnato dvorišče si z okolice - rešitev išče. V spomin: Tone Volčini Na mengeškem pokopališču so se pred dnevi poslovili od znanega trzinskega amaterskega kulturnega delavca - igralca Toneta Volčini-ja. Njegovo delo, igralski trud, pomoč pri nešteto potrebnih praktičnih opravilih, je vpleten v mnogo iger prizadevnega dramskega kolektiva Franc Kotar iz Trzina. Tone Volčini je znal v sleherno vlogo, ki ji je na trzinskem odru vdihnil življenjskost, dati nekaj posebnega, svojskega. Posebej živo in plastično je znal v svoje like vnesti tisto tragično komponento, ki jo kljub občasni in lc navidezni humanosti vpleta življenje tudi v vsako našo vsakdanjo usodo. Ni čudno zato, da je bilo tudi v domala komičnih vlogah, ki jih je odigral Tone Vočini, nekaj pikrega, tragičnega, skrivnega tako, da je vendarle bilo zaznavno. Življenje je neizprosen krut režiser. Režiralo je po svoje tudi njegovo usodo, ki jo je sklenila nenadna smrt. Ostali bodo spomini kadarkoli bodo vnovič pisali kroniko o trzinski dramski dejavnosti - nanj in na njegovo delo, na like, ki jih jc elastično oblikoval: na Harlc-kina iz Beneških trojčkov, na Tončka iz Divjega lovca, Jarožira - Slovena iz Bizanca, Friceta iz Sneguljčice, strička Snega izpod novoletne jelke, na profesorja Čebulo iz. Mature. Spominjamo se zlasti njegovo zelo uspešne vloge prezkega načelnika Jerotija iz Sumljive osebe. Množica odlikovanj in priznanj za kulturno delovanje jc zgovoren znak njegovega prizadevanja, uspehov dela v Trzinu. Četudi kratko življenje (rojen je bi' i 1940), jc bilo vsebinsko polno, ustv;; 1 10 in ne zaman. Kadarkoli bo pogled T--'incev segel na preteklost njihove kulturr nosti, ne bodo mogli mimo sporni- in dela igralca Toneta Vončini-ja. B. KULTURA IH HUITURHE PRIREDITVE 0: I 100 let godbe na pihala Domžale Tako kot mengeška, praznuje tudi domžalska godba v letošnjem letu visok jubilej 100 letnico delovanja, saj je bila ustanovljena pred 100 leti leta 1884. O domžalski godbi je bilo doslej že veliko napisanega, vendar sem v brošuri, ki bo izšla ob tem jubileju skušal zajeti čim več. vse kar je bilo mogoče zaslediti v pisnih In ustnih virih. Zato ni čudno, . da seje nabralo vsega tega gradiva za doslej najobširnejšo brošuro o domžalski godbi. In kaj vse je zapisano v tej brošuri? Seveda najprej zasledimo podatke o ustanovitvi godbe, ki je prvič nastopila leta 1884 ob otvoritvi nekdanje Pichlerjeve gostilne v Stobu, ko je godba ob tej priliki zaigrala slovensko himno „Naprej zastava slave" in ,,1'ridi Gorenje". Do takrat jc le še malokdo vedel, da jc bila tudi v Domžalah ustanovljena slovenska godba in ne le Tirolska, ki jc delovala žc nekaj let preje in jc kmalu zatem prenehala delovati. I'rav zaradi prebujene narodne zavesti v takrat povsem nemškutarskem domžalskem življu, je vzpodbudila domačine, da so ustanovili lastno slovensko godbo. Godba jc prva leta delovala še v okviru domžalske požarne brambe Gasilskega društva Domžale. Idejnemu pobudniku in ustanovitelju učitelju Francu Pfeiferju, ki ima za ustanovitev največ zaslug, so se pridružili še ostali ustanovitelji in to bratje Martin, Jakob in Josip Flis, Anton Miiller, Franc in Anton Zajec, Karel Flerin, Josip Jezernik, Josip Tonig, Gašper Juvan, Ivan Flerin, Miha Svetlin, Franc Pavli, Ivan Kircher in Franc Pire. Sprva niso imeli svojih uniform in ko so sc leta 1890 prvič slikali, so bili še v gasilskih uniformah. Vaje so imeli v tabornem stolpu cerkve na Goričici. Ko seje pa šola leta 188 preselila* v novozgrajeno poslopje, so od takrat dalje imeli vaje v stari šoli in to do leta 1929, ko so zgradili godbeni dom. Domžalsko godbo so vabili na številne prireditve širom Slovenije od Gorenjske, Dolenjske, Primorske in Štajerske, saj so bile godbe takrat v Sloveniji še silno redke. Leta 1889 je godba nastopila pri odkritju spomenika Franu Levstiku v Velikih Laščah, leta 1904 pri odkritju spominske plošče matematiku baronu Juriju Vegi v Zagorici pri Moravčah, leta 1907 pri otvoritvi gasilskega doma v Moravčah, leta 1908 v Košani na Primorskem, pa v Skofji Loki in Cerkljah na Gorenjskem. Velikokrat so igrali tudi v Ljubljani pod Kozlarjevim gradom, kjer je sedaj muzej NOB. Leta 1899 jc godba ustanovila godalni orkester, ki ga je vodil ustanovitelj, kapelnik in organist Jakob Flis. Ta orkester je nastopal na številnih prireditvah, deloval je pa od pričetka 1. svetovne vojne lota 1914. Orkester je pa deloval tudi po vojni od leta 1919, do okupacije leta 1941. Godba je veliko prispevala k slovesnostim, ko so bili v Domžalah izročeni svojemu namenu leta 1906 gasilski dom v Stobu, leta 1910 društevni dom, leta 1911 sokolski in gasilski dom v Domžalah. Prvi jubilej — desetletnica Godba je slovesno praznovala tudi svoje jubileje. Prvi tak jubilej je"praznovala ob 10-letnici delovanja. Tega jubileja se je za tisti čas udeležilo izredno veliko ljudi in to kar dva tisoč, kar priča kako je bila godba žu v tem čusii priljubljena nri ljudeh. 25-letnico je godba praznovala leta 1911, Na predvečer je Inla baklada, zjutraj budnica. Domžale so bile v zastavah in cvetju. Slovesnosti se je udeležila tudi Mengeška godba. Godbeniki so dobili spominske značke z napisom ,,25 let domžalske godbe". Najzaslužnejšemu uslanovitelju Franu Pfeiferju so na grob položili venec. V času 1. svetovne vojne je godba delovala le v manjšem obsegu, kajti večina godbenikov je bila v vojski. Zaradi ran dobljenih v 1. svetovni vojni je umrl godbenik Valentin Abe iz Stoba. V proslavo ustanovitve Jugoslavije leta 1918 je godba poleg proslave v Domžalah sodelovala tudi na manifestaciji v Ljubljani. Leta 1920 je skupno z mengeško godbo sodelovala pri sprejemu regenta Aleksandra v Domžalah. Veliko je sodelovala tudi na številnih nastopih Orlov in Sokolov, največkrat pa na jubilejih gasilskih društev doma in po Sloveniji Leta 1924 je godba praznovala 40-letni-co delovanja. Te slovesnosti so se udeležile Mengeška, Kamniška, Zelezničarska godba iz Ljubljane in godba iz Zidanega mosta. Leta 1925 so bile Domžale proglašene za trg. Te slovesnosti so je poleg domžalske udeležila tudi mengeška godba in približno 10.000 ljudi. Godbeni dom — prvi v Sloveniji Leta 1929 je godba zgradila godbeni dom, ki je bil prvi v Sloveniji. Vogelni kamen za ta dom je leta 1926 vzidal takratni župan Anton Skok. Ob tej priliki sta izšli tudi dve številki Domžalca. V sprevodu so poleg gasilcev, skavtov, Sokolov, Orlov, Pevskega društva, preko 200 narodnih noš sodelovala tudi godbe., iz Mengša, Zidanega mosta, Viča in Ccrkelj. Zares, velik dogodek za Domžale, nadvse pomemben za godbo. Leta 1929 jc pričel delovati tudi dramski odsek, ki je deloval do leta 1941. V novozgrajenem godbenem domu. ki je postal žarišče kulturnega dela, so bila uprizorjena številna kvalitetna dramska dela, ki se jih stari Domžalčani še danes radi spominjajo. Poleg Vinka Ricdla sta igre režirala še Ivan Redenšek in Franci Lazar, ki je v Domžalah vzgojil generacijo priznanih igralcev.Pri večini iger jc sodeloval tudi godbeni orkester. Leta 1934 — petdesetletnica Leta 1934 je godba praznovala pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Marušiča 50-lctnico delovanja. Tudi ob tej priliki je izšel list Domžalec. V godbenem domu je bila pod vodstvom režiserja Francija Lazarja uprizorjena igra Carski sel v dramatizaciji Ivana Redenška. Proslave so se udeležile godbe iz Mengša, cerkvena iz Jesenic, godba Vič Glince, Zelezničarska iz Celja ter godba poštnih uslužbencev iz Ljubljane, zastopane pa godbe iZ Moravč, Sloga iT Ljubljane ter kamniška godba. Med II. svetovno vojno - tudi kulturni molk V času okupacije so godbeniki leta 1943 namerno poškodovali nekaj instrumentov ter prenehali nastopati in se pridružili kulturnemu molku. Med 2. svetovno vojno so padli tudi trije godbeniki Anton Jesihar, Alojz Svetlin in Franc Klemen. Po končani 2. svetovni vojni so bili godbeniki mobilizirani v sestav XV. divizije. Po demobilizaciji pa so sodelovali na raznih nfitin-gih, proslavah ter številnih partizanskih prekopih. Godbeni dom jc bil močno poškodovan. Godba je šele po daljšem razpravljanju pristopila v SKUD, uspešno pa pričela z delom šele potem, ko se je leta 1952 ponovno osamosvojila. Leta 1946 - mladi na pohodu Leta 1946 je pričela z delom mladinska godba, ki jo je najprej vodil Tomaž Juvan, kasneje pa Jože Flis. Tako kot starejši godbeniki, so tudi mladi uprizarjali krajše igre, da so lahko z izkupičkom nabavili najpotrebnejše instrumente. Leta 1950 je bila v Domžala ustanovljena Glasbena šola, iz katere jc v kasnejših letih izšla večina članov domžalske godbe. Prvi godbeniki iz te šole so prišli v godbene vrste leta 1959. Leta 1954 je godba praznovala 70-letni- co. Pokrovitelj jc bil predsednik LOMO Domžale in narodni heroj Franc Avbclj-Lojko. Ob tej priliki je izšel tudi list Domžalski vestnik. Tega leta je godba nabavila zimske uniforme, letne pa 1956. Na tej slovesnosti so sodelovale godba JLA iz Ljubljane ter godbe iz Mengša, Medvod in Vevč. Nove instrumente jc godba dobila leta 1959, ko je praznovala^75-lctnico delovanja. Izreden dvig kakovosti v zadnjih letih Godba se jc v zadnjih 20 letih udeleževala tudi številnih revij in tekmovanj pihalnih orkestrov, kjer je zasedla lepa mesta, vsekakor največji uspeh je pa dosegla leta 1981, ko je pod vodstvom kapelnika Toneta Juvana na 6. republiškem tekmovanju na Bledu zasedla 11. mesto in za to dobila srebrno plaketo. Godba je za svoje dolgoletno in uspešno delo leta 1972 prejela priznanje OF, leta 1981 pa srebrno Kersnikovo plaketo, ki jo jc prejel tudi kapelnik Tone Juvan. Godba je slovesno praznovala tudi 80, 85, 90 in 95-letni jubilej. Za 80 in 90 letnico sta izšli bogato ilustrirani brošuri, za 95-letnico pa le zloženka. Delovanje godbe v zadnjih 20-letih je bilo v glavnem opisano v Občinskem poročevalcu. Zasluga, da je godba v tem stoletnem obdobju tako uspešno delovala, gre predvsem prizadevnim kapelnikom, ki so bili v glavnem domačini, seveda pa tudi odbornikom in vsem članom godbe. God-beno delo so vseskozi podpirali domačini, zato ni čudno, da sp godbi tudi sedaj ob tako visokem jubileju priskočile na pomoč družbenopolitične organizacije, združeno delo in privatni sektor, da jc godba dobila prepotrebne nove instrumente. Iz sredstev, ki so jih prispevali pokrovitelji Skupščina in družbenopolitične organizacije, Kulturna skupnost iz ZKO Domžale ter DO Melodija Mengeš ter DO Helios Domžale in sredstvi, ki so jih prispevali obrtniki in posamezni darovalci, je godba lahko nabavila tudi nove uniforme, omogočili so pa tudi izdajo jubilejne brošure. Tako so domačini godbi ob visokem jubileju dokazali, da godba živi s krajem, saj v kraju ni pomembne prireditve, kjer ne bi nastopila tudi domžalska godba. Tone Ravnikar Dober dan, domžalski občan: Janko Abe Smo tik pred praznovanjem 100-letnice domžalske godbe. Zato bi rad tokrat predstavil Andrejevega Jankota — Jankota Abeta, ki je bil godbenik od leta 1924, ko je godba praznovala 40-letnico, pa do leta 1979, ko je godba praznovala 95-letnico delovanja. Biti godbenik 55 let je za godbenike še kako lep in izreden jubilej, zato naj Jankota predstavim predvsem kot godbenika. „Janko, kdo vas je navdušil za igranje pri godbi? " „Veselje do godbe sem dobil kar doma, saj je bil oče Valentin tudi godbenik in je bil tako prvi, ki me je navdušil za godbo. Oče je igral pozavno. Bil je edini godbenik domžalske godbe, ki je za ranami, dobljenimi na Tirolski fronti, leta 1918 tam tudi umrl. Bil sem najstarejši izmed petih otrok, ki jih je zapustil. Rojen sem bil leta 1907, najmlajša sestra Francka, pa ob smrti ni bila stara niti teto dni." „Katere instrumente pa ste igrali? " ,,/gral sem več instrumentov. Najprej trobento, kasneje bas krilovko, po vojni pa vseskozi drugo krilovko. Glasbene šole ni bilo, zato je bil moj prvi učite/j godbenik Tomaž Juvan, kasneje pa kapelnik Vinko Riedll. Vaje smo do leta 1929, ko je bil zgrajen godbeni dom, imeli še v stari šoli pod cerkvijo." »Verjetno se iz svoje dolgoletne dejavnosti v godbenih vrstah spominjate kakšnih zanimivih dogodkov? " „Kmalu potem, ko sem vstopil v godbene vrste, smo leta 1925 igrali v Beogradu. Do Beograda smo se vozili celo noč. Ker smo bili tu dva dni, smo prenočili na levem bregu Save. V Beograd so nas prepeljali z rečno ladjo, na kateri smo tudi igrali. Spominjam se, da smo na ladji igrali skladbo „Reale de I a marina". Beograjčanom je bila zelo všeč in so nas prosili i da jo ponovimo jekoč „Ajde bračo, sviraj Vardar" in tako je od takrat naprej ta skladba dobila to novo ime. Seveda smo zvečer šli tudi v kavarno Evropa in tam videli nočno življenje Beograda. Zelo dobro se spominjam 12. julija 1931, ko je domžalska godba igrala v Grobljah pri otvoritvi takratnega društvenega doma. Bilo je v času Živkovičeve diktature, ko so bila v letu 1930 razpuščena prosvetna in orlovska društva. Čeprav so bili na tej prireditvi navzoči žandarji in tudi kamniški okrajni glavar Ogrin, je godba kar sedemkrat zaigrala orlovsko koračnico, ki je bila seveda v tem času prepovedana. Glavar Ogrin je bil zaradi tega prestavljen, ker je prireditev premalo zavaroval, kapelnik Riedll pa je bil, ker ni hotel izdati, kdo je naročil igranje orlovske koračnice, obsojen na plačilo 400 din. Ob tej priliki so na veselici prodajali za Jarše značilni velik „jarški pibeč". Godba je morala velikokrat na isti dan igrati kar na dveh prireditvah. Zato smo se godbeniki razdelili v dve skupini in tako zadovoljili prireditelje, ki so želeli, da igramo na njihovih prireditvah. Po vojni smo igrali tudi pri otvoritvi doma Planinskega društva Domžale na Veliki Planini. Takrat seveda še ni bilo žičnice, zato smo jo kar peš mahnili iz Črne na Veliko planino, seveda v civilu. Takrat je domžalska godba veliko pripomogla k slovesnemu vzdušju ob otvoritvi tega doma. Godbi je takrat dirigiral Tomaž Juvan." „Znan ste tudi po tem, da ste več let tudi veliko prispevali k popularizaciji prvomajskih budnic." „Prvomajske budnice smo igrali že v stari Jugoslaviji, toda le do leta 1927, ko so jih prepovedali. Takoj po 2. svetovni vojni smo z budnicami nadaljevali. Najbolj se take budnice spominjam leta 1964, ko je godba praznovala 80-letnico. Takrat je Tinčkov Lojze zapregel v voz dva vola, Keber je pa kar na vozu delil priznani golaž, drugo leto pa je Lojze zapregel vola in konja. Za 85-letnico leta 1969 sem se zelo trudil, da je bilo ob tem jubileju prisotnih toliko narodnih noš." „Po poklicu ste ključavničar in kot tak ste veliko pripomogli k temu, da ste godbenikom popravljali poškodovano instrumente. Pa še o tem malo več povejte ..." „Za ključavničarja sem se izučil pri-ključavničarskem mojstru Francu Končanu. Leta 1927 sem se zaposlil v takratni Bistri, sedaj Heliosu Domžale, kjer sem delal do upokojitve leta 1966. Čeprav sem bil prva leta sam v ključavničarski delavnici, sem leta 1934tko je pričela z delom škrobarna, postal kurjač, od leta 1957 dalje pa strojnik pogona v škrobarni. Godbene instrumente, predvsem trobila, sem popravljal že pred vojno, predvsem pa po vojni. S tem delom sem prenehal pred nekaj leti, vendar moram včasih še vedno prijeti za to delo, pri čemer mi priskoči na pomoč nečak Drago Tavčar, ki je tudi godbenik od leta 1960." „Vrsto let ste bili tudi član dramske skupine domžalske godbe, igrali ste pa tudi še po vojni. Kako se spominjate tega? " • pi se R re ki si, S< nt re se dc r* tej pr <•/ Pt Pc Hi Pc vo O, ve iu, 9o gii 9t Dt TL h, 9o se 9o 6710 Iz poročila Komisije za pregled prostorov za šolsko prehrano in kabinetni pouk na vseh osnovnih šolah v občini Domžale: Mnogo potreb in nalog Po sklepu komisije za pripravo referenduma za IV. samoprispevek je bila imenovana komisija za pregled prostorov za šolsko prehrano in kabinetni pouk na vseh popolnih osnovnih šolah. Komisija je opravila pregled od 4. do 11. aprila tega leta. Poleg popolnih šol si je ogledala še podružnično šolo R. Dragarjeve v Dragomlju. Komisija je izdelala obširno poročilo. V njem je poleg splošnih ugotovitev prikazala problematiko šolskega prostora na posamezni šoli. Celotno poročilo bo obravnavala tudi skupščina Občinske izobraževalne skupnosti. Iz obširnega gradiva povzemamo le splošne ugotovitve in zaključke. - Na nobeni šoli niso specialne učilnice 21 pouk fizike, biologije, kemije, zgodo- vine, zemljepisa, likovne, glasbene in tehnične vzgoje na predmetni stopnji obli- Literarni kotiček Pobuda o zbiranju literarnih del ustvarjalcev naše občine je naletela na velik odziv. Odslej bomo v občinskem glasilu vsakokrat objavili eno od teh del (pesem, basen, anekdota, novela) in upamo, da bo to vzpodbudilo tudi ostale, ki se še niso odzvali našemu vabilu. Dušan Vrtačnik: TAKRAT Takrat, ko deklicam oči žarijo, ko majske trave veter prepogiba, ko fantje v tihem zapojo večeru, takrat poljubov ustnice želijo. Takrat, ko deklicam oči žarijo, ) ko listje rjavo pada od drevesa, ko v nočnem hladu ti telo trepeče, takrat objamem nežno te, ljubeče. Takrat, ko deklicam oči žarijo, vulkan je v tebi, v mojem srcu plamen, goriva skupaj in oba želiva, da ne ugasne in zgori od želje, in misli moje k tebi le hitijo, takrat, ko deklicam oči žarijo. Pesem izbrala: Cveta Zalokar Oražem '.Pri dramski skupini domžalske godbe sem igral takoj, ko je le-ta Pričela z delom leta 1928 pa do okupacije leta 1941. Spominjam se, da sem igral v dramskih delih Lumpacij vagabund. Trije vaški svetniki, Rokovnjači, po vojni sem pa leta 1946 najprej igral berača z originalno tejno, ki sem jo dobil v bližnjem Čemšeniku in v igri Ribičeva hči, ki jo je ^Žira/a Mazovčeva Štefka. Godba je ob tej priliki imela koncert, med koncertom je bila pa ta igra uprizorjena. V vlogi berača me je narisal tudi slikar Milan Merhar. Kot se spominjam, sem igral šc v igrah Kraij na Betjanovi, Namišljeni bolnik. Kar hočete, Rokovnjači, verjetno pa še v nekaterih drugih, vendar se tega ne spominjam več." ..Živite v hiši v Stobu št. 15, sedaj Ljubljanska 20, kjer se je nekoč teklo pri Avaju, kasneje pri Vesovcu, pa pri Jakelnovem Andreju, sedaj pa * pri hiši reče le pri Andreju. V vaši hiši je več let živel tudi ustanovitelj domžalske godbe učitelj Pfeifer. Pa mi prosim še o tem malo več Povejte..." ..Učitelj Franc Pfeifer je bil rojen 1843, umrl pa je leta 1905. Poleg te93, da je bil ustanovitelj, je bil tudi prvi kapelnik domžalske godbe. Kot Priznani sadjar je tudi pri nas doma zasadil izredno dobro sadno drevje-K° je leta 1959 umrl njegov sin Ivan, ki ga je godba tudi imenovala za kojega častnega člana, smo igrali godbeniki pri njegovem pogrebu v I LJubljani. Že vrsto let skrbim za grob ustanovitelja Pfeiferja na starem Pokopališču. Posebno lepo sem grob uredil za 80-letnico. Ko je o tem ^sdel ing. Kiler zaposlen v tovarni Helios, mi je za ureditev ograje dal vse Potrebno, predvsem pa barvo. Napis na grobu je takrat obnovil podobar Hrovat iz Domžal." ..Kako ste pa preživeli okupacijo? " I ..Leta 1944 so me Nemci najprej zaprli v Kamniku, nato v Begunjah, Potem sem bil na prisilnem delu v Nemčiji v Dortmundu vse do konca v°ine. Da so bili to težki časi, mislim, da mi ni treba posebej poudariti. °ornov smo hodili tri tedne, veliko peš, od mostu do mostu, ki so bili \e&noma porušeni, nazadnje sem se pa z vlakom pripeljal konec meseca iunija 1945 v Ljubljano. V juliju sem nato prišel domov." ..Za dolgoletno delo pri godbi ste prav gotovo prejeli več priznanj? " •.Prejel sem srebrno in zlato Gallusovo značko, diplomo domžalske 9°dbe ob 75 in 80-letnici za dolgoletno vestno delo in udejstvovanje na Slasbenem področju, ob 85-letnici sem prejel občinsko priznanje, ob 0-tetnici priznanje ZKO Domžale, ob 95-letnici pa knjižni nagrado ZKO °°rnža/e." j. Janko Abe je prejel tudi bronasto, srebrno in zlato priznanje cističnega društva Domžale, saj z njemu lastno natančnostjo skrbi za P izgled domače hiše in njene okolice. Čeprav ne sodeluje več v vrstah,.mu želimo, da bi še naprej obiskoval godbene prireditve, * udeleževal .občnih zborov in da bo tudi vnaprej še tako povezan z ^dbeniki, kjer je preživel toliko lepih let. Tone Ravnikar kovane v skladu z novejšimi usmeritvami glede velikosti in opreme. Na šoli V. Perka ustrezajo tem usmeritvam le učilnice za fiziko, kemijo in biologijo. Večina šol je v danih prostorih zagotovila ustrezne pogoje za izvajanje pouka na predmetni stopnji. To so dosegle s primerno organizacijo, maksimalno izkoriščenostjo vsakega prostora oz. z njegovo večnamensko uporabo. Oprema v specialnih učilnicah je na večini šol dotrajana oz. zastarela. Na šolah, kjer je razredna stopnja organizirana kot celodnevna šola, so prostorski oz. delovni pogoji za predmetno stopnjo manj ugodni, čeprav je le-ta samo v dopoldanskem času. Knjižnico s čitalnico imata po normativih le šoli V.Perka in J.Vega. Drugod je knjižnici namenjen manjši prostor okoli 30 m2. - Vsem zahtevam ustrezata kuhinji lc v šolah V.Perka in J.Vega. Glede na število kosil, ki jih pripravljajo, delno ustrezajo predvsem po velikosti kuhinje na šolah J.Kersnik, M.Blejc-Matevž in M.Koželj. Povsem neustrezni sta kuhinji na šolah Radomeljske čete in J.Broz Tito, ki jih v okviru obstoječih površin ni možno ustrezno preurediti. Tudi v šoli Šlandrove brigade kuhinja ne ustreza normativom. - Sole z največjim številom učencev in šole s celodnevno organizacijo vzgojnoizo-bražcvalnega dela na razredni stopnji (Šlandrove brigade, M.Blejc-Matevž, J.Broz, M.Koželj) pogrešajo malo telovadnico. V veliki ni možno-vsem učencem zagotoviti pouka telovadbe. Zato uporabljajo tudi večnamenski prostor, ki pa ni ustrezno opremljen, zato je nevarnost poškodb velika. V vseh šolah (razen M.Koželj in V.Perka) je za pripravo na šolo oz. za malo šolo opremljen poseben prostor. Osnovne šole izvajajo pripravo na šolo za okoli 500 otrok, kar je 65 % populacije, ki mora biti zajeta v to obliko vzgOjnoizobražcvalncga dela. Minimalno število ur programa priprave na šolo izvaja le šola V.Perka, vse ostale pa 350 ur in več. Zaključek 1. Strokovnjaki za načrtovanje šolskega prostora in projektanti naj: - izdelajo programsko-tehnično oceno potreb in možnost preureditev oz. prezidav v obstoječih zgradbah ter morebitne dozidave novih prostorov pri šolah M.Koželj Dob in J.Kersnik Brdo, da bi zagotovili ustrezne specialne učilnice. Na obeh šolah proučiti hkrati razrešitve prostorov za otroško varstvo oz. malo šolo; - proučijo program z idejnim načrtom , za dozidavo in preureditev šole Radomeljske čete ob upoštevanju števila učencev v dopoldanski izmeni; proučijo tehnične možnosti za prestavitev dimnika in otranjo preureditev prostorov na podružnični šoli R.Dragarjeve v Dragomlju. 2. Uresničiti načrt dozidave in preureditve šole J.Broz. Tito brez zahodnega prizidka. 3. Pristojni upravni Organi naj v sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo osnovnih šol do novembra 1984 izdela osnutek za spremembe šolskih okolišev oz. njihovega sprotnega prilagajanja gibanju števila šoloobveznih otrok, da bi tako uravnavali vsako šolsko leto posebej maksimalno izkoriščenost prostorskih kapacitet osnovnih šol. 4. Posebna strokovna skupina v okviru skupnosti osnovnih šol naj v sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo do decembra 1984 prouči možnosti za večjo izkoriščenost kapacitet sedanjih šolskih kuhinj. Mladi na počitnicah: Kako preživljamo počitnice? BISTRIŠKA SLIKARSKA KOLONIJA Ze tretje leto obiskujemo slikarsko kolonijo. Ta kolonija poteka pri tovarišici Iii Rebula. V tednu dni, kolikor traja slikarska kolonija, spoznavamo veliko slikarskih tehnik. Rišemo s flomastri, vodenimi barvicami, ogljem itd. Delamo trganke, striženke, slikamo na les, kamenje in tekstil. Na koncu pa imamo razstavo. Tovarišici Idi se najlepše zahvaljujemo za čudovito preživet teden počitnic. Upamo, da nam bo nekaj prostega časa poklonila tudi naslednje počitnice. Udeleženci: Miloš, Matjaž, Igor in Natalija. Laura, Nataša, Na obisku v knjižnici: Veliko darovalcev Cene knjig vrtoglavo naraščajo in mnogi so prenehali knjige kupovati. Prav zato so pridobile knjižice veliko število novih bralcev in zato se izposoja stalno povečuje. V počitniških mesecih je to še posebno opazno in mnoge police so ostale prazne. Knjižničarke so se odločile, da zaradi dopusta letos ne bodo niti za dan zaprle vrat knjižnice. In iskalcev dobrega branja je bilo vedno dovolj, za mnoge zanimive knjige se je vnel pravi boj. Da pa boste lažje razumeli težave Občinske matične knjižnice, smo se pogovarjali z knjižničarkama Marijo Zupane in Valentino Černetovo. t Statistika je suhoparna, kljub temu pa nam lahko veliko pove in prikaže stanje ter nas usmerja za vnaprej. Kaj kažejo podatki, ki jih zbirate v knjižnici? Tov. Zupane: Ugotavljamo, da se vrtoglavo povečuje število bralcev — letno jih je že nekaj let okoli 20 % več; v številkah pomeni to okoli 300 novih članov, kar pomeni tudi sorazmerno več izposoje. Trudimo se, da bi nabavljali vedno več in zadovoljili svoje zveste obiskovalce in mnogi nam pri tem pomagajo. Vemo, da že vse leto poteka družbena akcija, ki želi doseči, da bi knjižnicam dodeljevali čim več sredstev. Kako je s tem v Domžalah? Tov. Zupane: Poudariti je treba zlasti velikoskrb Kulturne skupnosti Domžale, ki je knjižničarstvo uvrstila med glavne naloge. Poleg rednih sredstev so že lani ob koncu .leta namenili ostanek 30 starih milijonov za nabavo knjig. Letos so spomladi prav tako dodatno dodelili 28 starih milijonov za nakupe ob popustih v nekaterih založbah. Tako smo letos odkupili že 1.200 knjig. V okviru akcije sindikata pa nam je Občinski sindikalni svet namenil 2 stara milijona in nam naročil Delavsko enotnost in Knjižico Sindikati. Prav gotovo se najdejo tudi ljudje, ki so pripravljeni knjižnici darovati svoje knjige. Želijo, da bo preje njihovo knjigo lahko prebralo čim več bralcev? Tov. Černe: Poleg različnih organizacij in društev je naši knjižnici darovalo, svoje knjige še okoli 50 darovalcev. Ker menim, da je to zares plemenito dejanje, je prav, da naštejem tiste, ki so darovali večje število knjig. To sta zakonca Lenček, dr. Terčelj, Marjan Debevc iz Doba, Skokovi iz Domžal, Francka Pezdir, Grilj Marjan, Nemec Mitja, Bon Jure, Kruljec Simon in Urbanija Darko. Vemo, da se v jeseni pripravlja v okviru SZDL sekcijski posvet o knjižničarstvu. Katere so trenutno največje težave domžalske knjižnice? Tov. Zupane: Najbolj nas pesti vprašanje pogojne matične knjižnice. Če do leta 1990 ne bomo uredili nekaterih stvari, potem bomo izgubili svojo samostojnost. Glavni težavi sta premajhna kadrovska zasedba in premajhen nakup. Naj to ponazorim s podatki. Kadrovska zasedba je bila le 24 % in po normativih bi morali zaposlovati kar 8 ljudi. To pomanjkanje odseva zlasti pri urejanju katalogov. Smo se pač odločile, da bomo večjo pozornost posvečale bralcem in jim pomagale pri izbiri. Prav tako ne dosegamo tudi normativov glede nabave, saj bi morali sorazmerno s številom prebivalcev nakupiti letno kar 4.000 knjig, mi pa jih komaj polovico te številke. Torej bo potrebno sekcijski posvet dobro pripraviti in se na njem dogovoriti kaj zahtevamo in pričakujemo od domžalske knjižnice. Delavke v njej smo se vedno pripravljene maksimalno angažirati. Cveta V spomin: Metod Končan Prve dni julija 1984 so se številni sorodniki, prijatelji in znanci na domžalskem pokopališču poslovili od pokojnega Metoda Končana, povratnika iz Amerike, ki je bil eden redkih starih Domžalčanov, kije kljub častitljivi starosti 86 let še vedno pel v vrstan moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale. Pokojni Metod je okušal grenki kruh tujine, saj je bil kar 50 let v Ameriki, kajti za številno družino doma ni bilo kruha. Čeprav so bili v novi domovini že sestra Marija ter brata Janko in Ciril, so bila zanj prva leta v tujini vsled gospodarske krize zelo težka. Kljub temu, da je bil izučen za ključavničarja, je moral prijeti za vsako delo, saj je delal v pekariji, v sladkorni tovarni, v popravljalnici orožja inje šele po več letih dobil redno zaposlitev ključavničarja pri judovskem obrtniku, kjer je ostal do upokojitve. V novi domovini se je tudi poročil s Ciganovo Pepco iz Domžal. V zakonu se jima je rodil sin Fredi, vendar sta mu oba umrla. Prav zanj veljajo uvodne besede iz Župančičeve Dume „Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč, čul sem, kako je zvenelo moje srce". Želel si je zopet rodnega kraja. Po infarktu, ki gaje doživel, se je po 50-letih ponovno vrnil v staro domovino. Veselje do petja in glasbe mu je vcepil že oče Franc, ki je bil tudi član domžalske godbe. Ze kot mlad fant je rad prepeval, pesem mu je bila vse. Pelje pa tudi v tujini, saj je pri moškem pevskem zboru Prešeren v Chicagu prepeval še nekaj let pred vrnitvijo v staro domovino. Poleg tega je igral tudi v slovenski godbi, pa še v dramski skupini. V Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar se je vključil že ki.ialu po vrnitvi v staro domovino in mu ostal zvest do nenadne smrti. Metodu Končanu je v slovo v imenu Društva upokojencev Domžale in podružnice Izseljenske matice Kamnik-Domžale spregovoril predsednik Društva upokojencev Ivan Redenšek. Ob odprtem grobu pa se je od njega poslovil predsednik Moškega zbora upokojencev Janez Cerar Ernest Seilnacht. V zadnje slovo mu je zapel moški in ženski pevski zbor društva upokojencev, cerkveni pevci, solist Rok Lap ter domžalska godba. Dolgoletnemu kulturnemu delavcu in povratniku iz Amerike Metodu Končanu bodi lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. TOR V tekmovanju, ki so ga pripravili ob kmečkem prazniku v Moravčah, je 2. mesto v Ob priliki moravškega kmečkega praznika so pripravili tudi povorko / mimohodom košnji dosegel član Aktiva mladih zadružnikov iz Moravč Jaka Rokavec, sicer doma nastopajočih. ,iz Češnjic. V soboto, 14., in nedeljo, 15. julija, sta Aktiv kmečkih žena in Aktiv mladih zadružnikov Moravče, ki delujeta v okviru Kmetijske zadruge Emona Domžale, organizirala že peti kmečki praznik. Letošnji kmečki praznik se je razliko val, od prejšnjih, na katerih smo si ogledali povorko s prikazom starih kmečkih opravil, rokodelskih del, značilnih za to področje in staro ter novejšo kmetijsko mehanizacijo. Tokrat smo se odločili, da ob tem prazniku organiziramo tekmovanje med Akitivi kmečkih žena in aktivi mladih zadružnikov. Zato smo na bližnje kmetijske zadruge, kjer delujejo ti aktivi, poslali vabilo za sodelovanje. Odzvali so se aktivi mladih zadružnikov iz Kamnika, Domžal (2 ekipi), Ribnice, Medvod in ekipa domačega aktiva. Ekipam mladih zadružnikov pa so se pridružile tudi ekipe aktivov kmečkih žena iz Domžal (2 ekipi), Lukovice, Blagovica-Trojane in ekipa domačink. Članice moravškega aktiva so v Partizanskem domu pripravile razstavo cvetja, ročnih del, starih predmetov ter pester izbor kulinaričnih posebnosti u moravskih hribov. Ogled razstave so popestrile lepe melodije, ki jih je na citre igral domačin Rado Kokalj. Kmečke igre so obsegale tekmovanja v košnji, grabljenju in šaljivih igrah (skakanje v vrečah, vožnja s samokolnico, štefaeta s koši). Vsako disciplino je bilo potrebno opraviti čim hitreje in kvalitetno. Med mladimi zadružniki je ' zmagala ekipa iz Kamnika, med kmečkimi ženami pa ekipa iz Domžal. Domačini so zavzeli tretje mesto, domačinke pa drugo. Med kosci sta dosegla prvo mesto Pančur Franc (AMZ Kamnik) in Osolin Nuša (AKŽ Domžale II). Najboljši grabljici pa sta bili Pančur Tončka (AMZ Kamnik) in Slapar Anka (AKŽ Moravče). Izven konkurence je v košnji zmagal Jug Štefan iz Češenika. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje. Za prijeten zaključek praznovanja so moravski mladi zadružniki pripravili veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom, za katerega pa so poskrbele članice Aktiva kmečkih žena iz Moravč. Ob zaključku se v imenu organizatorjev zahvaljujem vsem za prispevke in drugo pomoč pri izvedbi našega kmečkega praznika- Janez, OCEPEK, ing. Izločeni načrti individualnih hiš iz leta 1973_ Obveščamo vse imetnike individualnih hiš, da smo izločili gradbene načrte iz leta 1973, katerim je potekel 10 letni rok hrambe, kot to določajo predpisi. Občani lahko dvignejo načrte v roku 30 dni po objavi v sobi 59/II Skupščine občine Domžale ob uradnih urah. Po tem roku bodo načrti uničeni. Sekretariat za občo upravo Gobarska sezona na Moravškem: Letos malo gob Zdaj, ko bi jih moralo biti največ, pa je, kot trdijo gobarji, premalo dežja, da bi rasle. A najbolj navdušeni jih le najdejo. Seveda so na vsako ponosni, še posebej na jurčke. „Toda, če želiš nabrati, moraš poznati mesto, kjer gobe rastejo," pravi nabiralec Martin MERELA, star 43 let, doma iz Vrhpolja št. 4, sicer tovarniški delavec. Martin je vnet gobar že od otroških let. Pozna nekaj mest v okolici Vrhpolja, kjer gobe rastejo, pa jih gre vedno nabirat tja. Letos pravi, da gob ni-preveč, ker je premalo dežja. Kljub temu jih najde toliko, da jih ima njegova žena Milka za vlaganje dovolj. Dobre pa so tudi v juhi in ocvrte z jajci. Martin pravi, daje vsega skupaj nabral preko 100 kg gob, nekaj jih je tudi prodal, podaril prijateljem, največ pa jih je njegova mama porabila za dom. V nedeljo, 16. julija, je Martin v štirih urah nabral en kg in pol zdravih jurčkov v bližini Vrhpolja. Nabrane gobe pa je njegova žena vložila. Še kako bodo gobe prišle prav na_ mizo za poslastico, pravi Martin. Najboljša bera gob je vedno po dežju. Rad stopi v gozd tudi ob lepem vremenu, saj ima naravo, še posebej gozd, zelo rad. Foto in tekst: J. NOVAK KMETIJSKA ZADRUGA EMONA DOMŽALE, Kidričeva 14 Siliranje krompirja Zaradi okužbe posevkov krompirja z rjo in plesni jo že v vegetaciji zaradi nepopolne zaščite so se posevki posušili in, ker ni bila v pravem času kemično uničena cima, so začeli gomolji gniti že v zemlji. To gnitje se bo nadaljevalo tudi še v skladišču, zato je priporočljivo, da se drobni krompir, ki je ostal poleg jedilnega in semenskega, silira. S tem bomo preprečili izgube, ki nastajajo pri vsakem skladiščenju krompirja (dihanje, gnitje, plesnoba in cimljenje). Izgube hranilnih snovi so v povprečju 14 do 70 %, odvisno od časa skladiščenja. Pri siliranju pa se izgubi komaj 5—10% hranilne vrednosti krompirja in to ne glede na čas skladiščenja. Krompir za siliranje najprej operemo, nato pa parimo v parnih kotlih ali posebnih pari Ini ki h. Ko je kuhan, odcedimo vodo in stresemo v posodo, kjer ga pretlačimo, zatem pa ga še toplega stresemo v silosno jamo, kadi (lesene, plastične), kjer ga mora delavec s tolkačem v rokah in deskami na nogah tlačiti in poravnati. To tlačenje omogoča hitro vrenje in odlično kakovost silaže. Pomembno pa je tudi temeljito in takojšnje pokrivanje ter obtežitev silosa. Dostikrat pa primešamo h krompirju (na 100 kg 20 do 25 kg) mlado razrezano lucerno, belo deteljo, zelo mlado travo ali druge mlade beljakovinske krme. S tem se beljakovinsko razmerje v si/osni masi izboljša in doseže primeren odstotek sušine in ustrezno razmerje beljakovin in škroba v obroku. H krompirju pa lahko mešamo tudi druge sočne rastline (korenje, listje pese itd.), vendar ne kuhane, le razrezane. Siliran krompir ali siliran krompir z dodatkom mlade beljakovinske krme lahko začnemo krmiti po 3 tednih in je primeren'' predvsem za krmljenje prašičev ali tudi drugih kategorij živali. V letnem času je ta krma dovzetna za naknadno fermentacijo (gretje, plesnenje), zato je priporočljivo, da se pri majhnem dnevnem odvzemu to porabi že pozimi. Pospeševalna služba Uspeh marljivih upokojencev v Moravčah: Iz gasilskega doma dom upokojencev Moravski upokojenci so s pomočjo krajanov, delavcev in delavk raznih podjetij in tovarne s prostovoljnim delom iz opuščenega gasilskega doma v Moravčah zgradili svoj dom, ki pa ni bil zgrajen samo s prostovoljnimi deli, temveč tudi s pomočjo denarnih sredstev in gradbenim materialom. Pred nedavnim so dom slovesno odprli. Izvedli so krajši kulturni program, ki so ga izvajati godba na pihala, moški pevski zbor, recitatorji KUD ,,Tine Kos" in OŠ Jurij Vega Moravče, ter Rado Kokalj na citrah. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze društev upokojencev občine Domžale tovarih Ivan REDENŠEK izročil 29 priznanj posameznikom, podjetjem, organizacijam in KS, za njihov prispevek pri izgradnji novega doma upokojencev. Pokrovitelj doma doma upokojencev je občina Domžale, slavnostno pa je dom odprl predsednik skupščine občine Karel Kušar, ki je v svojem govoru nanizal delo upokojencev in ostalih pri gradnji doma. Poudaril je, daje uspeh - zgraditev doma -vzgled ostalim. V domu naj se razvija dejavnost slehernega upokojenca, pa tudi drugih. Foto in tekst: Jože Novak Novi Dom upokojencev v Moravčah je bil /grajen z veliko prizadevnost jo, požrtvovalnostjo, delovnimi in denarnimi prispevki posameznikov ter seveda s široko družbeno akcijo Moravčanov. Dom je svečano odprl predsednik SO Domžale Karel Kušar. Obvestilo Po pravilniku o pokoft novem delu pokopališča \ brez predhodnega soglasji Za kršilce reda bo u Zaključna dela na igrišču. Najmlajša udeleženca akcije sta'a V slogi Kaj se da narediti s prosto' delom in lastnimi prispevki sc zali krajani Hribarjeve ulice v t saj so ob krajevnem prazni) junija 1984 svečano odprli i igrišče sredi svojega naselja. Kljub težavam, ki so oviral' tek del, je bila prva delona ak^ aprila 1983, zaključna dela krajani "opravili v dneh pred 1 vijo. S prostovoljnimi prispevK akciji za izgradnjo igrišča sod! 45 hiš iz Hribarjeve in Caw ulice. Tako so zbrali 33.140,0' jev. Pri delu pa so sodelovali di* člani (odrasli in otroci) iz 29. skupaj opravili 920 proste delovnih ur. r* •hi offi redu Krajevne skupnosti Dob, na !a 'VOLJENO postavljati spomenike sjhe skupnosti Dob. retfni postopek. Krajevna skupnost Dob MLADI MLADIM«MLADI MLADIM«MLADI MLADIM tala vrvico. Foto: T. Miiller jtnoč 0( ar 29 StC Društvo prijateljev mladine iz Mengša je pomagalo s sredstvi, ki so jih prispevali SIS otroškega varstva (10.000,00) in SKIS Domžale (10.000,00), KS Mengeš pa je financirala izgradnjo poti ob igrišču. Vsa dela so opravili krajani sami, tudi izredno lepa in funkcionalna igrala so sami izdelali in tako z majhnimi sredstvi zgradili lepo igrišče, kjer se otroci lahko varno igrajo v peskovniku, v leseni utici, na štirih gugalnicah, na plezalih, ob namiznoteniški mizi. .. Po otvoritvi igrišča, na kateri so "ih predstavniki KS in DPO Mengeš ter društev, so se krajani zbrali na pikniku. Sklenili so, naj ostane 29. junij pomemben dan, zato bo to vsakoletni praznik ulice. Jože MLAKAR Predstavljamo mladega športnika: Simon Avbelj, tekmovalec v motokrosu Kljub velikim težavam je Občinska konferenca ZSMS Domžale na Zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko v prvo izmeno od 10. junija do 8. julija poslala popolno brigado. Zanimanje med mladimi pada, večina mora pač med počitnicami zaslužiti kakšen dinar za odhod na morje, za knjige, za kolo ... V delovnih organizacijah manjka delavcev, roki so kratki in vsak delavec se jim zdi nenadomestljiv, zato mnogi niso smeli na delovno akcijo, pa so si želeli. Je pač tako, da se za delovne akcije odločajo delavci iz proizvodnje in da je ostalim iz „pišam"pač tam bolje kot na delovišču, kjer bi bili včasih tudi oznojeni, umazani, ožuljeni. Stipendisti so že zdavnaj pozabili, da tej družbi kaj dolgujejo. Mladi komunisti čakajo, da ostari-jo in dobijo druge in boljše dolžnosti. Seveda pa smo tudi v ZSMS krivi, da še vedno nismo uredili, da bi se udeležba na MDA priznala kot praksa. Morda nismo dovolj močni. Prav tako premalo radikalno spreminjamo delovne akcije - še vedno je na njih preveč stvari s pridihom vojaške vzgoje (telovadba, zbori, vodenje, poveljevanje), delo na akcijah temelji le na krampanju in lopatenju. Pa kaj - o tem se bomo pogovarjali spet vse leto, pa zopet nihče ne bo upal stvari spremeniti, ker se bomo bali kaj bodo rekli starejši, ostali v Jugoslaviji, saj drugje ni težav z zanimanjem! Toda kljub vsemu, treba bo najti povezavo z združenim delom (poletno delo v OZD, ki bi potrebovale pomoč), nagrajevati delo v MDB (podobno kot na Madžarskem), poiskati je treba načine, kako izkoristiti znanje mladih ter vključiti študente (raziskovalni tabori), poskrbeti za manj etablirane Leopold Aleš-Gašper Pred dnevi so v Mengšu pokopali znanega družbenopolitičnega in javnega delavca, borca Leopolda Aleša - Gašperja. Življenje Leopolda Aleša je bilo dolgo dobrih 76 let, bilo pa je bogato, polno, pokončno. Vojna vihra ga je našla kot trdnega kmeta, pa mu vendarle to ni zameglilo njegovega zanosne-ga pogleda naprej, pogleda in prepričanja v potrebnost organizacije odpora, ki se mu je pridružil že takoj, v začetkih. Bil je med organizatorji odpora na nemškem območju, med ustanovitelji odborov OF, med onimi, ki so poskrbeli za gospodarske okoliščine boja za osvoboditev. Svojo, iz globoke narodne zavesti naravnano dejavnost, je nadaljeval v ilegali, kamor je odšel 1. 1944. Deloval je v Zasavju, na Domžalskem, na področju Kamniškega okrožja. Njegova zanesljivost, neomajanost in zvestoba so karakteristike, ki o tem pomembnem življenjskem obdobju, ki je bilo preizkušnja značajev, govore zadostno. Po vojni je bil med prvimi uslužbenci okraja Kamnik, koder seje posvečal gospo-darsko-kmetijskim vprašanjem. Ni bilo organizacije in društva, ki ji Leopold Aleš ne bi dal svojega pečata. Deloval je pri konjeniškem klubu v Komendi, bil jc ustanovni član gasilskega društva Topole, predvsem pa jc bilo gobato njegovo delo občinskega odbornika in tudi delegata v delegatskem sistemu. Seveda je vsa leta deloval tudi v borčevski organizaciji, ki jc z njim izgubila ne le člana, pač pa človeka, ki je svojemu kraju in občini zapustil pomemben pečat. B. oblike organizacije (tabori), skrajšati čas trajanja (počitnice trajajo komaj dva meseca). Zdaj pa k naši brigadi. Na Kozjansko smo poslali izkušeno brigado, večino pa so tvorili dijaki in delavci, ki bivajo v IC IMP Domžale. Bivali so v naselju v Šentvidu pri Planini. Kljub temu, da je bilo Kozjansko prva zvezna delovna akcija v Sloveniji, pa je naselje slabo urejeno, z majhno kuhinjo, starimi barakami in premajhnimi sanitarijami. Kljub temu pa so brigadirji dobro delali in ob koncu prinesli tudi največje priznanje - trak akcije. Tudi udarniških značk ni bilo malo - kar 10. Prejemniki so bili: Peric Nedeljko, iz Induplatija, Mladi tekmovalec v motocrossu Simon Avbelj v svojem elementu na eni izmed dirk med vožnjo. Pirnat Marjana, delavka iz Mojce Lukovica, Krizman Brigita iz Tosame, Cerar Franc iz Papirnice, štipendist Mlinostroja Žibert Rajko in mladinci Dijaškega doma Baltič Nijaz, Kovačič Srečko, Tucelj Marjan in Pintarič Damir. Za izredne uspehe je štab akcije z udarniškimi značkami nagradil tudi komandanta MDB Šlandrove brigade Franca Rajerja in traserja Gor-dana Grčega. Brigadirji so presegli načrte in naredili kar so obljubili -napeljali vodovod v oddaljene vasi Kozjanskega. Poleg tega so sodelovali na dveh udarniških dnevih, mnogi pa so prostovoljno pomagali domačinom pri kmečkih delih. Seveda pa so se vrnili z mnogimi športnimi pokali in priznanji, navezali pa so tudi stike z ostalimi brigadami iz Kruševa, Prištine in Sekovičev. Cveta Zalokar-Oražem Uspešni brigadirji Šlandrove brigade Verjetno se Simonu Avblju, danes 17 letnemu bodočemu avtome-haniku že pred leti ni bilo težko odločiti, kateremu športu bi poklonil svojo Jjubezen". Njegova starejša brata Marjan in Leon sta se namreč uspešno kosala z najboljšimi motocrossisti v državi, Marjanove vitrine pa krasi že tudi zlata čelada za trikrat osvojeni naslov državnega prvaka. Simon rad govori, vendar najraje o motocrossu, o svojih načrtih, ki so vsi povezani s to precej težko športno disciplino. Kdaj se je vse skupaj začelo? Začelo se je že v nižjih razredih osnovne šole, ko sem „treniral" na „troberzincu" in poznal vse klance v okolici Lukovice, precej pa so bili odločilni tudi obiski različnih tekmovanj, ki sem se jih udeleževal skupaj z obema bratoma. Zlasti Marjanovi uspehi so me spodbudili, da sem motocross začel jemati resno in se z njim začel ukvarjati kot tekmovalec. 7Vo/ prvi nastop je bil v Orehovi vasi? Da, to je bilo pred tremi leti, tedaj sem tudi prvič vozil svoj motor, ki sem ga dobil v petek, v nedeljo pa sem z njim že vozil na tekmovanju. To je bilo v kategoriji do 50 cm3. Seveda sem na podobne motorje sedal že prej (če sta mi brata dovolila), vendar takrat se je zgodilo prvič, da sem tekmoval na svojem motorju. Tedaj doseženo 4. mesto je zame eden najljubših uspehov. Sledile so dirke v kategoriji do 50 cm3, nato prehod v kategorijo 125 cm3. Že v letu 1983 sem vozil močnejši motor, vendar ni bil moj. Motor precej stane, vendar mi ga je ob očetovi pomoči uspelo kupiti. Da pa je to še kako pomembno, kažejo letošnji dobri rezultati, pri katerih pa me spremlja tudi smola. Tako mi je že dvakrat počila guma. Ker sem uspešno nastopal na drugih dirkah, trenutno v tekmovanju za republiško prvenstvo vodim. Sodeloval si že na mnogih dirkah, ti je morda katera izmed njih ostala posebej v spominu? Tekmovalci se najraje spominjamo uspešnih dirk, tako tudi sam. Letošnje prvomajsko tekmovanje v Črmošnjicah mi je ostalo posebej v lepem spominu, saj sem osvojil 1. mesto za republiško prvenstvo. Težje je bilo, ker so glede na moje prejšnje uspehe, moji znanci in tudi društvo za katerega tekmujem AMD-FAM Lukovica, pričakovali mojo zelo dobro uvrstitev. Vozil sem na vso moč in dosegel 1. mesto, nato pa uspešno vozil še nekaj „dirk" in s tem dobil tudi priložnost, da vozim za državno prvenstvo, kjer sem bil že tudi 9. Vozim z JAMAHO pri pokrivanju stroškov pa mi je v precejšnjo pomoč tudi društvo z vrednostnimi boni za gorivo, ko grem na dirko, pa tudi z bencinskimi boni, saj se precej goriva porabi tudi za vožnje na treningih. Prav s treningi imate vsi tekmovalci že vrsto let nemalo težav? Da, nimamo primerne prbge, ki bi omogočala dobro pripravljenost za tekmovanja. Za progo v krajevni skupnosti Dob lahko rečem, da je bila zelo primerna, da je bila tudi sicer ugodna za nas (dovolj blizu za tekmovalce), žal pa nam je ni uspelo obdržati. Upamo, da bo nova lokacija v bližnji krajevni skupnosti „vzdržala" vse zapreke, predvsem pa nasprotovanja in da bo društvo, ki ima v vrstah znane tekmovalce, ki je uspešno tudi kot društvo (večkrat državni prvak) končno dobilo svoj „osnovni" pogoj. Sicer pa treniramo precej, tudi pozimi, kajti dobra telesna pripravljenost je zelo pomembna, če hočeš uspeti na tekmovanju. Tvoji načrti? Kot sem že povedal, v letošnjem letu tekmujem v kategoriji do 125 cm3 tako za republiško, kot državno prvenstvo in če bom v le tem bolj pri vrhu, bom še tekmoval v tej kategoriji, sicer bom verjetno prešel v kategorijo 250 cm3. Moj veliki cilj je osvojitev katerega izmed naslovov. Sedaj sem na dobri poti, da osvojim naslov republiškega prvaka, seveda pa pri tem vem, da glede na hudo konkurenco (že v našem AMD FAM lukovica je veliko dobrih tekmovalcev) to ne bo lahko, še veliko treningov bo potrebno, vendar sem se trdno odločil, da dosežem zastavljene cilje. Hvala, Simon, veliko športne sreče vnaprej! V.V. Med popoldanskimi interesnimi dejavnostmi je bila tudi aerobika. Brigadirkc so rade pomagale tudi v kuhinji. ŠPORT IO TElEMfl KULTURA Na mednarodnih tekmovanjih v tujini: Ihanci izvrstni rolkarji Smučarski klub Ihan že nekaj let uspešno sodeluje z italijanskimi in avstrijskimi športnimi društvi. Posebno še v poletnem času, ko so tekmovanja v ro tkanju. Ta športna zvrst je postala v Evropi že zelo popularna, kar potrjujejo tudi številna mednarodna tekmovanja. Le pri nas je nekoliko več težav zaradi uvožene opreme. Rolkanje je nekakšna oblika poletnega smučarskega teka in kotalkanja. Potrebujemo rolke (nekoliko daljše kotalke) in palice, s katerimi se odrivamo. Tekmovalec doseže hitrost tudi preko "20 kilometrov na uro, po klancu navzdol pa gre znatno hitreje. Resda za rolkanje ne rabimo goriva, kljub temu, da se vozimo po cesti, če pa smo nekoliko nerodni pa bolje, da nosimo torbico za prvo pomoč vedno kar s seboj. Na dveh tekmovanjih v Avstriji: v Celovcu in Beljaku so se Ihanci izvrstvo odrezali. Najboljši so bili: med pionirji Štefan Starbek z dvema tretjima mestoma, Boštjan Lckan "s prvim in drugim mestom, Marko Povirk z eno zmago ter Jože Klcmcnčič (kot okrepitev) pri članih s tretjim in šestim mestom. Ihanski rolkarji so se udeležili tudi tekmovanja Dvanajst ur rolkanja v italijanskem mestu Coldonazzu (Trento), ki so se ga mimo Italijanov udeležili šc Avstrijci, Zahodni Nema, Belgijci, Nizozemci in Jugoslavani. Tek je trajal od 8. do 20. me na 2,5 kilometra dolgi krožni progi. Ekipa je štela tri tekmovalce, ki so se menjavali vsakih 20 minut, tako da je vsak tekmovalec pretekel od 30 do 32 krogov. Rezultati: 1. Avstrija 1. 299 km (približno iz Domžal v Zagreb in nazaj), 2. Italija I. 292 km, 3. Jugoslavija I. 289 km (Kršinar, Klemenčič, Čarman), 4. Jugoslavija II. 287 km (SK Ihan: Povirk, Orešek, Lekan), 5. Nizozem- ska 270 km, 6. ZR Nemčija 268 km, 7. Belgija 252 km, 8. Italija II. 249 km, itd. Sodelovalo jc 25 ekip - štafet. Piva štiri moštva so izboljšala tudi lanskoletni najboljši rezultat 271 km, kar je bil neuradni svetovni rekord. Tako so bih tudi ihanski rolkarji hitrejši od svetovnega rekorda. Ob izrednih uspehih so vabila našim rolkarjem kar deževala. Vabili so jih na tekmovanja po Italiji in Avstriji, v Miinchen in celo na daljno Nizozemsko, ki pa se jih ihanski tekmovalci zaradi prevelikih stroškov, žal, niso udeležili. Na tekmovanju pri zamejskem klubu Devin pri Trstu jc Ihancem med devetimi moštvi le za točko ušlo prvo mesto. Domačini so bili boljši le zaradi tega, ker so imeli več tekmovalcev v vseh kategorijah. V septembru bo SK Ihan tudi doma priredil tekmovanje z mednarodno udeležbo in sicer v Domžalah na progi, kjer poteka prvomajski tek po ulicah Domžal. Do tedaj pa bodo ihanski rolkarji pridno trenirali v okolici Ihana, Moravč in Gorjušc. J. GREGORIC Koledar športnih tekmovanj 15.9.1984 10. - 30.9.1984 10.-30.9,1984 28.9.1984 29.9.1984 TRIM KOLESARJENJE Domžale-Moravče BALINANJE-EKIPNO za DO in DŠI na Viru ODPRTO TEKMOVANJE V BALINANJU na Viru PLAVANJE za ŠŠD v Bazenu Tivoli JESENSKI KROS na Krumperku (v primeru dežja 6.10.1984) 1.-6.10.1984 - ODBOJKA-EKIPNO za DO in DSl v dvorani KG 1 Na prvenstvu SRS v atletiki: Mihalecovi srebro Posamično atletsko prvenstvo SRS za člane in članice je bilo v soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta v Tolminu v organizaciji A D Posočje iz Tolmina. Tekmovanja so se udeležili atleti in atletinje, ki so izpolnili precej zahtevne norme tako, da je v posameznih disciplinah tekmovalo največ od 10 do 15 atletov in atletinj. Nekaj metrov po startu na rolkarskcm tekmovanju \ Ihanu. Udeležba atletov s strani Atletskega kluba Dojnžale je bila nekoliko slabša glede na pričakovane uvrstitve na raznih tekmovanjih v letu 1984. Pod vodstvom trenerja Mladena Mihalcca sta se prvenstva udeležili domžalski atletinji Irena Mihalcc in Uljana Horvat. Obe sta so odlično uvrstili: Mihal-čeva jc dosegla 2. mesto in s tem srebrno medaljo, Horvatova pa peto mesto. Irena je za sekundo zaostala za svojim osebnim rekordom, njena želja je bila čimbolj se približati normi za državno prvenstvo, Liljana pa je svoj osebni rekord izboljšala za nekaj sekund. Obe atletinji sta opravičili svoj nastop na republiškem prvenstvu in z nadaljnjim delom lahko od njiju še pričakujemo dobrih rezultatov tako na krosu Dela kot tudi na ostalih atletskih tekmovanjih. MARJAN GORZA Sankukai karate SPROSTITEV IN SAMOOBRAMBA ZA VSAKOGAR Domžalski karateisti se po letni karate šoli v Umagu že intenzivno pripravljajo na novo sezono treningov. V septembru bodo izpiti za pasove tudi za zamudnike, bliža pa se tudi nova tekmovalna sezona. Zato vabimo vse člane, da čimpreje pričnejo s treningom. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek: Za člane in članice od 20. do 21.30 ure v stari osnovni šoli (pri Kebru), za pionirje pa od 19. do 20. ure v osnovni šoli Šlandrove brigade. Druge informacije dobite v času vpisa novih članov. VPIS NOVIH ČLANOV Vse tiste, ki se s karatejem še niste poskusili, vabimo k vpisu v uvodni program treninga Sankukai karateja in samoobrambe. V program so vključene tudi nove tehnike dihanja in sprostitve, ki so zelo koristne za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Verjetno bodo kot redne vaje dobile mnogo pristašev tudi med starejšimi kategorijami občanov. Če torej želite postati gibljivejši, bolj sproščeni in samozavestni, vpišite se in ne bo vam žal. Vsi, ki želijo v katereju tudi tekmovati, se kasneje lahko vključijo v nadaljevalni program in borbeno skupino. Še posebno vabimo tudi pionirje, ki imajo treninge ločeno v zgodnejših večernih urah. Vpis novih članov je do 24. septembra t.l. vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure pred Halo KC v Domžalah: Vpis novih članov je tudi po sekcijah TVD Partizanov v Jaršah, Lukovici in Mengšu. V Jaršah je -vpis novih članov ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure v dvorani Induplati Jarše (zraven kegljišča). KARATE TURNIR V nedeljo, 23. septembra bo v Domžalah zopet karate turnir, ki se ga bo udeležilo 15 klubov iz Slovenije v treh kategorijah bojev za moške in ženske. Tekmovanje bo v telovadnici (pri Kebru) s pričetkom ob 14. uri. VABLJENI! Aktivnost tekmovalcev v karateju je v Domžalah vse pestrejša in množičnej-ša. Tudi terensko delo dobiva vse širše okvirje. V Domžalah delujeta Slavko Šorotar (3 DAN) ter Darko Kotar (3 KYL), v Jaršah deluje trener Ivica Mišic (1 KYU). Na fotografiji: Slavko Šorotar v akciji. Prejeli smo: Prah in utrujene noge V nedeljo, 19.8.1984 smo člani ŠD Studa priredili Poletni nogometni turnir na našem igrišču v Studi, ki smo ga zgradili lansko leto. Zemljišče sta nam podarila Franc in Dora Ložar. Tega darila smo bili zelo veseli in tako smo do sedaj na igrišču postavili gole in stojala za odbojkarsko mrežo. Turnirja, ki srno ga pripravili predvsem z namenom, da preizkusimo lastno nogometno znanje in moč, se je udeležilo pet moštev: pionirji in mladinci ŠD Studa ter mladinska moštva Beričevega, Pšate in Zaboršta. Zmagovalni pokal so brez težav osvojili mladinci našega športnega društva, saj niso bili poraženi niti v eni tekmi. Tako so Jože, Jure, Mito, Matjaž, Simon, Marko odnesli pokal domov in ves dan nosili svoja usta raztegnjena do ušes. Presenečenje pa so nam pripravili naši pionirji, saj so si razdelili drugo mesto skupaj z mladinci iz Beričevega, 4. mesto jc osvojila Pšata, zadnji pa so bili mladinci iz Zaboršta, ki pa so takoj sklenili, da se bodo na naslednjem turnirju odrezali bolje. Primož pa nam je z devetimi goli, ki jih jc dal na turnirju, pripravil drugo presenečenje. Bil je najboljši strelec s svojimi štirinajstimi leti in je za nagrado dobil dve kokti. Seveda pa boste sedaj vsi rekli: „Ze dobro. Zmagovalci so dobili pokal, Primož, kot najboljši strelec, kokti, kaj pa ostali? " „Saj res! Kaj imajo od turnirja„ostali? " Naj vam povem. Zagotovo lep dopoldan, utrujene noge in veliko prahu. Saj na nekdanjem travnatem igrišču sedaj ni več sledu o kaki travni bilki ali sploh kakem drugem življenju, temveč je le zbita zemlja, ki se pod nogami zagrizenih igralcev dviga v prah in jih spreminja v bele prašne može. In tu je bila naša napaka. Igrišča pred turnirjem nismo zmočili z vodo. Pa vseeno. Bilo je lepo. Pokal je sicer ostal nam, ampak mi bi ga dali tudi kaki drugi ekipi - seveda če bi bila boljša ... EMA ČAD „IV. tek na Kolovec" Trije boljši od rekorda Športno društvo Radomlje je v soboto, 28.7.4984 izvedlo množično rekreativno tekmovanje „Tek na Kolovec". Prireditev je bila organizirana v okviru praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Radomlje. Ob primernem vremenu za tek se je na startu zbralo preko 80 tekačic in tekačev v devetih starostnih kategorijah. Čeprav je bila steza nekoliko razmočena, je bilo tekmovanje na kakovostni ravni, saj je bil v večini kategorij dosežen boljši čas kot v letu 1983. Najbolj razburljivo je bilo v članski kategoriji, kjer so prvi trije Kavka, Teras in Urh zboljšali rezultat lanskega zmagovalca Vujasina. Pionirji in pionirke so tekmovalni na 6 km dolgi progi, rezultati: zmagal je Jože Hribar (SK Ihan) s časom 21 : 00, pri pionirkah pa je bila najhitrejša Mateja Jeršin (Unior-Olimpija) z rezultatom 23 : 50. Na 11 km dolgi progi so se pomerili mladinci: med mladinkami je zmagala Simona Čerin (Klinični center LJ) 55 : 19, med mladinci pa Primož Golob (AK Olimpija) 39 : 46. Tudi člani in veterani so pretekli 11 km: med člani je slavil Martin Kavka (AK Olimpija) 37 : 41, pri članicah' Irena Mihalec (AK Domžale 47 : 03. Najboljša veteranka je bila Terezija Filipič (ŠD Jezica) 51 : 44, najboljši veteran v kategoriji A Srečo Žerjav (Novoplesk Lj.) 38 : 50, v kategoriji B pa Štefan Kovač (Partizan Vič) s časom 44 : 22. V absolutni kategoriji žensk je postala zmagovalka Irena Mihalec, v moški kate- goriji pa je bil najhitrejši Martin Kavka. Oba sta prejela pokal Športnega društva Radomlje. MARJAN GORZA VELIKA TOMBOLA V DOMŽALAH Smučarsko društvo Domžale bo pripravilo v nedeljo, 16. septembra s pričetkom ob 14. uri v Športnem parku v Domžalah veliko tombolo. Glavni dobitek 600.000 dinarjev in še veliko drugih dobitkov! Vabljeni! Kvalitetno čistim vse vrste talnih oblog in oblazinjenega pohištva na vašem domu: itison, tapison, preproge, fotelje in kavče, čistim in poliram marmor. Ponudbe z navedbo vaših zahtev pošljite na naslov: Močnik Milan, Veljka Vlahoviča 1C, 61230 Domžale. • šport in TELESnP huitura Z otvoritvijo 21. julija je domžalska TkS dala > opombo plavalcem na domžalskem kopališču novo zgradbo, v kateri so garderobe, omarice za shranjevanje oseb nih predmetov, sanitarije, tuši s toplo vodo, de/infekcijski bazen in bistro. Njen drugi namen, domicil domžalskih športnih društev in klubov, se bo izpolnil v drugi polovici septembra, ko se bodo le ti tjakaj preselili, čeprav je novi objekt na voljo domažaiskim kopalcem že več kot mesec dni, so na domžalskem kopališču zabeležili znatno manj'obiskov kot preteklo poletje. Po besedah kopališčnega oskrbovalca z vodo Janeza Šmida predvsem zaradi muhastega in mrzlega vremena... Na fotografiji: kopališka »lepotica« kar sameva. Foto: Igor Matičič. ŠPORTNI FELJTOl^ - 1 Piše. JOŽE BLEJC 1000 km po Sloveniji V januarju 1984 se je porodila ideja, da bi našemu rekreativnemu kolesarjenju dodali še 1000 km po Sloveniji. Kaj hitro smo zbrali zadostno število kandidatov — 12 kolesarjev in 2 spremljevalca in tako začeli z organizacijskimi pripravami. Vsak torek smo se redno sestajali in sproti ugotavljali opravljene naloge ter si razdeljevali nove. Težko je opisati vse napore in prizadevanja slehernega udeleženca akcije, saj je bilo, poleg lastne udeležbe, potrebno zbrati mnogo sredstev, da smo lahko končno v počastitev našega krajevnega praznika in zbora gorenjskih aktivistov, 23.6.1984 krenili na pot. I. ETAPA, 23.6.84, Mengeš Muta 130 km Ob 7,30 smo se zbrali pred KS Mengeš, kjer nam je mengeška godba zaigrala nekaj koračnic, predstavnik DPO KS Mengeš, tov. Slavko Pišek, . pa nam je zaželel srečno vožnjo na naši 1000 km dolgi poti. Točno ob 8. uri smo, ob zvokih godbenikov in aplavzu množice navdušenih simpatizerjev kolesarstva, zavrteli pedala in krenili našemu prvemu cilju nasproti. Nekaj prijateljev kolesarjev nas je spremljalo na vrh»Cmivca, kamor smo prispeli že dobro stuširani. Po kratkem predahu, smo se kljub dežju, spustili proti Gornjemu gradu v strahu, da na mokri in spolzki cesti nebi prišlo do padcev. V Velenju nam je naša kuharica in maserka Tinca pripravila prvo malico. Ko smo bili siti in je posijalo še sonce, smo se kot prerojeni pognali proti Slovenjgradcu in Drave Tadu. Spotoma pa še žig v knjižice in kava in že smo srečno pristali v Muti cilju na.h prve etape. Na poti smo sc nekajkrat dobio zmočili, toda padcev in okvar na srečo ni bilo. Muta pa je dobila novo znamenitost, to je „Ladotov klanes" in prvič zasedena vsa prenočišča. Dež je padal še ves dan in noč, mi pa smo „trpeli" v gostilni. ■ II. ETAPA, 24.6.1984, Muta Moravci 120 km Vstanemo dobre volje, pogledamo v nebo in takoj smo kislih obrazov, kajti zunaj še vedno dežuje. Startamo ob 7.00 in po sto metrih vožnje kilogrami napravijo svoje, Darkotu spusti guma - 1. defekt na naši poti. Ugotavljamo, da smo se zujutraj brez potrebe umivali, ker nas od zgoraj neprestano močijo. V Maribor se pripeljemo varno ob času gasilske prarade in tako nam tudi tukaj igra godba. Vsi mokri se poženemo naprej proti Lenartu, kjer spijemo čaj in pojemo sendviče. Spet smo na kolesu in že je na vrsti drugi defekt, tokrat je Janez popil preveč čaja, tako da guma ni zdržala. Bližamo se Murski Soboti in tudi vreme se popravlja, preneha deževati in ko smo končno po 120 kilometrih in petih urah vožnje v Moravcih, se pokaže sonce. Kopamo sc predvsem zato, da se ogrejemo, nato kosilo ter čiščenje in popravilo koles. Nato se ogrejemo, nato kosilo ter čiščenje in popravilo koles. Nato se razdelimo, eni se kopajo, drugi spijo. Zvone pove nekaj svojih, le pije nihče. Zvečer pa gremo v posteljo nabirat novih moči za naslednjo težko etapo in pogledujemo v nebo, kakšno vreme sc nam obeta. Edino Zvoncta skrbi, če bo žena zdržala brez njega na zboru gorenjskih aktivistov. (se nadaljuje) KK BF Krumperk je pripravil v juliju državno prvenstvo, na katerem so bili domžalski jahalci izvrstni i Dvojni uspeh naših konjenikov Športni delavci in tekmovalci konjeniškega kluba Biotehniške fakultete Krumperk so številnim uspehom v šestih letih svojega delovanja pridali še enega. Pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale so namreč 14. in 15. julija pripravili na Krumperku finalni del konjeniškega državnega prvenstva v preskakovanju zaprek, ki so ga, kot vsa tekmovanja doslej, izvedli brezhibno. Organizacijskem uspehu pa so domžalski jahalci pridali še tekmovalnega, saj je Aco Slavič osvojil na državnem prvenstvu med člani odlično drugo mesto, Matjaž Čik je bil četrti, izvrsten je bil tudi Tomo Mali, kije zasedel drugo mesto med mladinci, v ekipni razvrstitvi pa je KK BF Krupmerk v postavi Slavič - Čik osvojil naslov državnega prvaka. To vse so rezultati, ki domžalski konjeniški klub uvrščajo na mesto trenutno najboljšega kluba te zvrsti v SFRJ. Finalni del državnega prvenstva je otvoril predsednik Sob Domžale Karel Kušar, nato pa si je v dveh dneh več kot 4000 zadovoljnih gledalcev ogledalo zanimive jahalne nastope najboljših jugoslovanskih konjenikov. Domžalski gledalci so še z večjim zanimanjem sledili dogodkom na krumperškem parkurju, saj so imeli domači jahalci po prvem kolu v Novem Sadu odličen začetni položaj: Aco Slavič je vodil pred zasledovalci z osmimi točkami naskoka, Matjaž Čik je bil deveti, Tomo Mah pa med mladinci četrti, medtem ko je bil moštveno KK BF Krumperk v vodstvu. Trije nastopi na Krumperku so skupaj z rezultati iz Novega Sada odločali o novih državnih prvakih. V središču pozornosti je bil boj med vodečim Acom Slavičcm in štirimi tekmo- Uporabljate plin v gospodinjstvu? Imate pokvarjen plinski štedilnik, peč, bojler? POPRAVLJAM PLINSKE GOSPODINJSKE APARATE Plin je zelo ekonomična energija, lahko pa je tudi nevaren, če imate pokvarjen ali pa nestrokovno montiran štedilnik, ali vam plin v peči ne izgoreva popolno, zato je najbolje, da vsako napako takoj odpravite, tako, da plin ne bo za vas nevaren. Se priporočam s svojimi usluga/hi OSENK STANE Trdinova 7 /prodaja plina na Rodici/ Domžale telefon 061/721-584 Sprejem za tekmovalce KK BF Krumperk je za udeležence državnega prvenstva priredil 14. julija sprejem v viteški dvorani biotehniške fakultete na Rodici. Po uvodnem pozdravu predsednika domžalskega konjeniškega kluba Borisa Lenčka je gostom spregovoril v imenu biotehniške fakultete dr. Franc Habe. V svojem govoru je dr. Habe orisal razvoj konjerejskega centra na Krumperku in obljubil pomoč v vzreji konj hannoveranske pasme tudi za ostale jugoslovanske klube. Konjerejski center na Krumperku je namreč edini v Jugoslaviji, ki vzreja konje omenjene pasme in po njih je, zaradi njihove izjemne kakovosti v športne namene (preskakovanje zaprek), tudi v naši državi živahno povpraševanje. Na sprejemu so tekmovalci in njihovi spremljevalci, trenerji in vodje '.anko še enkrat spremljali nastope s prvega tekmovalnega dne na Krumperku. Amaterski snemalec Miloš Starbek iz Doba je namreč posnel na video kaseto dvodnevna tekmovanja finala državnega prvenstva, ki so ga potem v študijske namene predvajali prek televizijskega zaslona. Za prikaz so vsi povabljeni pokazali izjemno zanimanje. valci, ki so si delili drugo mesto. Aco ni izdržal psihičnega pritiska v vlogi favorita in njegova prednost je iz nastopa v nastop plahnela in na koncu je le zmagal veliko bolj prekaljeni večkratni državni prvak Beograjčan Milan Milutinovič. Aco Slavič, ki je nastopal z odličnim žrebcem Wellcr-jem, nam je po končanem tekmovanju dejal: „Zadovoljen sem z uvrstitvijo čeprav sem po vodstvu v prvem kolu pričakoval več. Ko sem videl odlične nastope Miluti-novića,sem uvidel, da bo prvo mesto zelo težko obdržati. Vesel pa sem moštvenc zmage, ki sva si jo priborila z Matjažem Čikom". Kljub vsemu pa je bil Aco, ki sedaj služi vojaški rok v Beogradu, z drugim mestom najboljši slovenski predstavnik. Tudi Matjaž Čik se je dobro odrezal, saj se jc z odličnimi nastopi na Krumperku (v enem nastopu je celo zmagal) prebil z 9. na 4. mesto, pripomogel pa je tudi k ekipnemu zmagoslavju KK Krupmerk. Med mladinci je presenetil Tomo Mali, ki je bil iz nastopa v nastop boljši in vse je kazalo, da bomo Domžalčani dobili državnega prvaka, vendar je na koncu za zmagovalcem zaostal le za točko. „Zelo sem zadovoljen z uvrstitvijo, še posebej, ker sem se s četrtega mesta v prvem kolu prebil na drugo, predvsem zaradi zamenjave konja. Mislim, da sem izgubil naslov državnega prvaka v drugem nastopu, ko jc Santa Maria podrla zadnjo zapreko", nam jc povedal po tekmovanju 18-letni Tomo Mali. Tudi za Izkušnje premagale mladost Izkušnje premagale mladost - je zapisal „Ljubljanski dnevnik" 16. julija ob novici, da je osvojil naslov članskega državnega prvaka Beograjčan Milan Milutinović (KK Milicio-ner), Čeprav je po prvem delu državnega prvenstva v Novem Sadu vodil Aco Slavič z osmimi točkami naskoka. S tem so mišljene dolgoletne izkušnje večkratnega državnega prvaka in dolgoletnega reprezentanta Milana Milutinoviča in neizkušenost nosilca vloge favorita 19-letnega Domžalčana Aca Slaviča, ki tekmuje šele peto leto, mimo tega pa je na DP letos prvič nastopil v članski konkurenci. To je potrdil tudi Milan Milutinovič, ki nam je po končanem prvenstvu na Krumperku dejal: „Čeprav zveni skromno, sem zmago pričakoval kljub Acovemu vodstvu po prvem kolu, saj sem vedel, da ta mladi tekmovalec ne bo zdržal psihičnega napora v vlogi favorita." Tomota je bilo DP zadnji letošnji nastop -sedaj služi vojaški rok v Beli Crkvi - in leto dni bo na Matjažu Čiku in mladih tekmovalcih ležala odgovornost, da ohranijo-športni ugled domžalskega konjeniškega kluba. Zadovoljstva ni skrival tudi predsednik KK BF Krumperk Boris 1-cnčck: „Priredi-tcv, ki nam jo je zaupala v organizacijo KZJ, je zelo lepo uspela. Mislim,- da so tekmovalci in prireditelji dali od sebe vse svoje sposobnosti in tako pričarali številnemu občinstvu lepoto konjeniškega športa. Želimo si še takšnih prireditev, vendar vemo, da želijo gostiti najboljše jahalcc tudi ostali jugoslovanski klubi, kljub temu pa bomo poskušali tudi v prihodnje pripraviti še kakšno zanimivo tekmovanje. Zahvaljujem se v imenu kluba vsem sodelujočim, našim klubskim delavcem in gledalcem, ki so s številnim obiskom poplačali naš trud. Seveda pa smo veseli, da se je organizacijskemu uspehu pridružil še izjemen tekmovalni uspeh naših jahalcev." Uvrstitve domžalskih jahalcev: mladinci - Tomo Mali (Santa Maria) - 1. parkur: 2. mesto, 2. parkur: 4. mesto, 3. parkur: 1. mesto, skupno: 2. mesto, člani - Aco Slavič (Weller) - 1. parkur: 4. mesto, 2. parkur: 8. mesto, 3. parkur: 2. mesto, skupno: 2. mesto, Matjaž Čik (Arron) - 1. parkur: 7. mesto, 2. parkur: 1. mesto, 3. parkur: 4. mesto, skupno: 4. mesto, ekipno 1. mesto: KK BF Krumperk. Besedilo in sliki: IGOR MAT1ČIČ Ekipa KK BF Krumperk je osvojila naslov državnega prvaka. Od leve proti desni: Matjaž Čik (Arron), Tomo Mali (Santa Maria) in Aco Slavič (VVeller). k*: Matjaž Čik (na sliki) je sicer zaostal za svojima učencema, vendar je pripomogel k osvojitvi naslova ekipnega državnega prvaka. občinski poročevalec stran 11 PISMA BRALCEV Bralci bralcem Zavestno sem čakal na odmev bralcev po odprtju nove rubrike v našem glasilu „Pisma bralcev". Uredništvo prav izziva bralce in dopisnike z vseh področij k sodelovanju. Polemičnost, aktualnost, radovednost. Skratka, popestritev že tako dokaj pestrega glasila. Zakaj? Zato. Vprašujemo, odgovarjajmo. Še vedno čakam, pa nič. Zakaj je umrla rubrika, ko še zaživela ni? Mar ljudi, saj nas ni malo, res nič ne zanima, res nič ne vemo, nam je vseeno, kaj se dogaja okoli nas in med nami? Vprašujem: Ali bi v umrli rubriki sodelovali lahko samo določeni ljudje, taki s posebnimi pooblastili, tisti, katerih imena že sedaj beremo pod prispevki, ali je vmes kaj drugega? V naši občini izgubarjev ni. Tako beremo in slišimo. To se dobro sliši. Dobro gospodarimo in dobro delamo. Zanimivo pa bi bilo slišati odgovor: Kdo bo pokril tiste dolgove za stanarino, ogrevanje in še kaj, ki jih občani (celo vrsto imen smo brali v tem glasilu) ne plačujejo? Bo šlo to kar po jugoslovansko, ali je kak drug sistem, recimo, da obstajajo neki strici, ki bodo to plačali. Skoro nič ne slišimo o novi, lepi zgradbi v športnem parku ob kopališču v Domžalah. Vidimo, da je sodobnega videza in še neopremljena in slišimo, da je bila prepotrebna. O obojem ni nobenega dvoma. Namenjena je športnikom in športnim organizacijam. Zanjo smo zbrali denar, veliko denarja in ploskali delegacijam, ki so' proti gradnjam negospodarskih investicij. Če nikogar ne zanima, vprašujem jaz: Kaj bo z zgradbo zdaj, ko je tu? Kdo jo bo uporablja/ in kdo jo bo vzdrževal? Kdo bo zbiral denar za vzdrževanje, veliko ga bo treba in odkod bo ta denar? Ali bo prikrajšana redna dejavnost telesne kulture, ali bo zvišana prispevna stopnja združenemu delu? So še kje skrite rezerve, ali še kje neodkriti strici? Odprta bodo nova delovna mesta vodilnih, ki jih je že zdaj preveč, tako pač slišimo. Kaj bodo na centralizacijo športnih objektov rekli v drugih središčih naše občine. V Radomljah so že'e/i dva olimpijska plavalna bazena. Do danes jih še ni. V Ihanu ni plastičnih skakalnic. V Trzinu ni strelišča takih in takih dimenzij. Zdaj, ko je olimpijski duh še med nami in kot kaže bo do konca stoletja, bi tudi naša javnost lahko kaj rekla, tako menim. Smo bogati? Nismo bogati? To bomo, to bodo drugi! Razpravljajmo tovariši. Polemizirajmo v tej rubriki. Saj to je namen te rubrike. Alije? A.Zajc Kritika, kako je z njo? Smo res samodopadljivi? Že nekaj časa poslušamo ne ravno redke očite, kako neproblematičen, nepolemičen, brezobličen in nekritičen je postal naš časopis. Slišali smo tudi očitek, da „Občinski poročevalec" še nikoli doslej v vsej svoji dvaindvajsetletni zgodovini izhajanja ni bil v toliki meri nekritično posvečen zgolj poročanju, zaznavanju, opazovanju, brez kakršnegakoli polemičnega, kritičnega tona ali komentarjev, ki naj vendar razburkajo gladino vode našega mrtvega rokava.. . Pogled nazaj, na zadnji dve leti izhajanja, pritrdi tej ugotovitvi, hkrati pa takoj postavlja tudi vprašanje, zakaj je temu tako ■ ■ ■ Ne bomo ugotovili prvič in tudi naša ugotovitev to ni, da je časopis pač natančen posnetek družbe, okolja, ki ga piše, izdaja, financira.. . Če je temu res tako, tedaj se moramo pač sprijazniti z grenko resnico, ki jo je praksa tudi žal že velikokrat dokazala, da v Domžalah nočemo in zlepa ne znamo sprejemati kritike. Ta je — že dolgo je to znano - prvi korak k odpravi napak ob neobhodni pripravljenosti, da napake spoznamo, priznamo in pričnemo odpravljati. Kaj pa se sicer dogaja? V okolju, ki ga kritika tako ali drugače ošvrkne, zadene ali prizadene, storijo vse za to,.da diskvalificirajo pisca, nalepijo etiketo o zlona-mernosti ter poženejo mehanizme obsodbe tistega, ki se je pisanja kakršnekoli kritike (bognasvaruj pisane) lotil. Ob tem se nikjer ne začnejo najprej spraševati: Je ta trditev resnična, ugotovitev, predlog, mnenje konstruktivno? Ker je obsodba vsake kritike in vzporedno s to obsodbo tudi diskvalificirajoči ukrepi za pisca reden način reagiranja na kritike v naši občini, je tedaj sploh čudno, da se ne najde nikogar, ki bi hotel, mogel, želel (ali si upal) kritike pisati? Čeprav bi jih bilo treba. Tako je to! Matjaž Brojan Je to mogoče? Nekaj let pred drugo svetovno vojno so moji starši med njivami in travniki zgradili hišo. Takrat mi je moja pokojna mama govorila: „Moja hiša bo vsa v cvetju in zelenju!" Hodila je v botanične vrtove in parke. Skicirala jc njihovo ureditev in načrtovala svoj vrt. In sadila - same eksotične rastline. Tulipanovec, negnoj (Goldrc-gen), rdeči javor, Pančičevo smreko - ki je bila takrat redko drevo - zlato smreko, ki je danes mati vseh zlatih smrek v Volčjem potoku. Pa breze, macesen, snežnobclo magnolijo, srebrno smreko in še veliko drugega okrasnega rastlinja. Drevesa so v miru rasla in že zdavnaj prerasla hišo. Preživela so drugo svetovno vojno. Travnike in njive so pozidali. Nismo bih več sami. Okoli nas so zrasle lepe nove hiše. Dobili smo tudi soseda. Motile so ga veje, ki so segale na njegovo stran. Ko nas ni bilo doma, je vzel visoke lestve, škarje in žago. Negnoj, ki je spomladi spuščal svoje dišeče, zlate grozde navzdol, je obrezal do živega. Se vrh je odžagal. Zdaj stoji samo golo deblo. Ista usoda je zadela okrasno mira-belo. Ostalo je golo deblo z odžaganim vrhom. Pančičeva smreka je na eni strani 5 metrov navzgor brez vej. Obžagane so breze, rudeči javor, tako visoko kolikor je segla lestev in jih je lahko dosegla roka. Vse to se je zgodilo v začetku avgusta ko so drevesa v polnem soku. Pa sploh niso delale senco sosedu, ker