DELOVNE LJUDI IN OBČANE NAŠE OBČINE VABIMO NA MN02IČN0 PRVOMAJSKO PROSLAVO, KI BO V ČETRTEK, 1. MAJA, OB 9. URI DOPOLDNE PRI ŠMIGLOVI ZIDANICI. NA PROSLAVI, KI JE HKRATI POSVEČENA DNEVU OF, BO GOVORIL PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZSS ŽALEC RAFKO MLAKAR. PROSLAVA BO POPESTRENA S KULTURNIM
PROGRAMOM. VABLJENI!
L__________________________________________________________i____________J
Celje - skladišče D-Per
III 5/1980
M
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Jelovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanc/ Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada:	11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421— časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
__________________________________________________________________
Rdeči nagelj za praznik
Bolj kot kdajkoli doslej si želimo, da bi nagelj, ki si ga bomo pripeli na prsa ob prazniku dela, prvem maju, bil svež in zdrav, poln navdiha in volje za ohranitev doseženega in pridobitev novih vrednot samoupravne socialistične družbe.
Prehojena pot, dosežki, naša enotnost, vse to nas navdaja z optimizmom in ponosom, da živimo v domovini, v kateri je nagelj vedno svež in v razcvetu. In takšnega smo vedno pripravljeni ohraniti in skrbeti za njegovo rast, za lepši in srečnejši jutri. Varali bi se, če ne bi bili pozorni na škodljivce, ki skušajo napadati ta velik cvet, na vihar mednarodnih nasprotij in naših notranjih slabosti. Nanje je pozoren in občutljiv delavec, občan, ki se zaveda svojega položaja in prihodnosti. Hkrati pa se zave-
da misli Edvarda Kardelja, da si srečo človek ustvari samo sam.
Za novo in boljše, s trdim delom in odgovornostjo, z zaupanjem vase in v prihodnost, za naše skupne cilje, smo in bomo dokazali našo odločnost in enotnost, danes in jutri. To je naš pozdrav in čestitka ob prazniku dela in Osvobodilne fronte, za nas in za ves napredni svet, za našega dragega predsednika Tita.
Delovni ljudje in občani občine Žalec se bomo zbrali 1. maja pri spominskem objektu I. konference KPS pri Šmiglovi zidanici. Obudili bomo revolucionarni pomen tega velikega dohodka pred 42. leti, kjer so se zbrali največji revolucionarji izgradnje samoupravne socialistične Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita in Edvarda Kardelja.
Nekateri sklepi konference so aktualni tudi za današnji čas, za sedanji družbeni trenutek. Da se bomo tudi letos zbrali na Šmiglovini, nas zavezujejo misli Edvarda Kardelja, ki jih je zapisal ob 40-letnici I. konference KPS, naj ta zgodovinski spomenik še dolgo spominja mlado generacijo na obdobje najtežjih borb delovnega ljudstva in slovenskega naroda, na nadaljnji razvoj naše revolucije, obrambo svobode in neodvisnost Jugoslavije-
Srečni in ponosni smo, da smo obogateni z dogodkom in izročilom naše socialistične revolucije. Zato se bomo zbrali in si izrekli najlepše želje za naš skupni praznik, za cvetočo prihodnost socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
J. K.
Ko je bil še Kardelj med nami...
Letošnje prvomajsko praznovanje pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo je posebej pomembno zato, ker gre za 70-letnico rojstva velikana naše revolucije Edvarda Karedlja. Posnetek je s proslave 40-letnice 1. konference KPS v Šmiglovi zidanici, ko je bil še tovariš Kardelj med nami.
Ob obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnem prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem
in občanom občine Žalec
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNISVET
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SVET ZVEZE SIN DIKA TO V OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS UREDNIŠTVO SA VINJSKEGA OBČANA
\_______________________________________/
Kolektivno vodstvo v sindikatih
devanja na področju družbene 1980—1985 ter hkrati ogodno usmeritve razporejanja dohodka ocenili priprave in izvedbo in Resolucije za leto 1980.	občnih zborov OOS, konferenc
Razpravljali so še o pripravah OOS in koordinacijskih odbo-za sprejemanje srednjeročnih rov sindikata, dokumentov za obdobje	—LT
Priznanja Osvobodilne fronte
Z nedavno izvolitvijo kolektivnega vodstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Žalec smo v naši občini med prvimi uresničili pobudo tovariša Tita v smeri kolektivnega vodenja in demokratičnih odnosov.
Predsedniško mesto so za eno leto zaupali dosedanjemu predsedniku Rafku Mlakarju, sektretar pa je Branko Povše. Dogovorili so se tudi za določene spremembe glede števila članov s poudarkom na delovanju komisij in drugih organov občinskega sveta ZSS Žalec.
Volilna seja, ki so se je udeležili kot gostje predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, je bila priložnost za poglobljeno oceno dela občinskega sveta in njegovih organov v minulem dveletnem obdobju, hkrati so tudi ocenili stabilizacijska priza-
Ob 39. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda bomo v naši občini podelili nasledna priznanja OF Slovenije:
Priznanja bodo prejeli: Drago Kumer iz Gotovelj, Jernej Ko-štomaj iz Zabukovice, Milan Zupanc iz Migojnic, Pavlina Glušič iz Vrbja, Terezija Praprotnik iz Vranskega, Franc Mandeljc iz Studenc, Franc Škruba iz Letuša, Krajevna organizacija ZB NOV iz Tabora, Občinska zveza DPM iz Žalca,
Prosvetno društvo Trnava in Krajevna organizacija SZDL Vransko. To visoko priznanje podeljujemo zaslužnim občanom, organizacijam in društvom za dosedanje aktivno delo in družbenopolitične, organizacijske in delovne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti in občini v minulem Oto ob ju - tudi v obdobju narodnoosvobodilne borbe.
Dohodek na zaposlenega nad
poprečjem
SRS
Na seji direktorjev, ki jo je sklical predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec, je stekla zanimiva razprava o rezultatih po zaključnem računu 79, analizi uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka, kadrovski bilanci ter pripravi srednjeročnih načrtov razvoja.
Osrednja točka so bili prav gotovo rezultati po zaključnem računu 1979. Podatki kažejo, da resolucij-ski cilji sicer ne bodo doseženi, - saj osnovni kazalec razvoja — družbeni proizvod, ne bo dosegel planirane 10% realne stopnje rasti. Sicer pa so tudi stopnje rasti ostalih kategorij nekaj indeksnih točk nižje od razvoja celjske regije. Tako beležimo v primerjavi z osmimi občinami celjske regije peto do šesto mesto glede dinamike rasti posameznih kazalcev razvoja. To dejstvo opozarja na potrebo po hitrejšem gospodarskem ! razvoju, ki pa je v glavnem odvisen od realizacije investicijskih vlaganj.
Struktura našega gospodarstva je namreč specifična, saj sta najmočnejši panogi nizko rentabilno kmetijstvo ter delno ekstenzivna tekstilna industrija. Oba nosilca našega razvoja dosegata dobre poslovne rezultate, zlasti velja to za tekstilno industrijo, ki se je v primerjavi s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji, povzpela v sam vrh glede uspešnosti poslovanja.
Kovinska in kemična industrija pa kljub svojemu hitremu razvoju zaradi premajhnega absolutnega obsega poslovanja še ne moreta močneje vplivati na hitrejšo rast celotnega gospodarstva.
Poseben razvoj je v letu 1979 naredila trgovina, ki poleg izrednega pomena preskrbe prebivalstva, prerašča tudi v vedno močnejšo in pomembnejšo panogo našega gospodarstva.
Za oceno kvalitete poslovanja našega gospodarstva je najpomembnejši kazalec doseženi dohodek na zaposlenega. Le-ta predstavlja osnovo za višino OD in tudi za razširjeno reprodukcijo posameznih delovnih organizacij.
V letu 1979 smo dosegli 256.629 din dohodka na delavca, kar je 5 % več kot dosega celjska regija in tudi v SRS, kar nas uvršča v sam vrh občin celjske regije. To dejstvo je za nas zelo pomembno za priprave na realizacijo nalog iz resolucije za leto 1980 in možnosti razvoja v letih 81-85.
Posebno zanimivo je dejstvo, da je visok dohodek na delavca dosežen ob razmeroma zelo nizki zadolženosti našega gospodarstva. Tako predstavljajo dolgoročni krediti v našem gospodarstvu le 40 % družbenega proizvoda, v regiji je ta odstotek 61 % v republiki pa 55 %.
Ta dejstva nam kljub prisotnosti niza tekočih problemov dajejo realno osnovo za realizacijo izredno zahtevnih nalog na področju gospodarskega razvoja občine v letih 1981—85, ki smo jih sprejeli v osnovnih planskih dokumentih naslednjega srednjeročnega obdobja.
Realizacija zastavljenih investicijskih projektov, racionalizacija proizvodnih procesov, združevanje dela in sredstev so ključna strateška težišča našega dela pri doseganju sprejetih ciljev.
JOŽE CEROVŠEK
Sto let Ferralita
Pogled na sodobno razvito industrij&o proizvodnjo v TT Prebold
Kako tečejo aktivnosti pri pripravi srednjeročnega plana
Vemo, da obsega družbeno planiranje tri področja priprav planov in sicer srednjeročnih družbenih planov za obdobje 81-85, prostorskih planov in planov obrambnih priprav. Pri vseh teh aktivnostih oz. področjih pa lahko postavimo splošno ugotovitev, da posamezne aktivnosti močno kasnijo, saj so osnovni nosilci planiranja v precejšnjem zaostanku pri pripravi posameznih planskih dokumentov. Ocenjujemo, da ima manj kot 50 % nosilcev planiranja izdelane smernice in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov, medtem ko ima temelje planov izdelanih le nekaj temeljnih organizacij. Razlog za takšno stanje lahko iščemo v premajhni iniciativi Zavoda SRS za družbeno planiranje, v odboru za pripravo srednjeročnega plana v naši občini ter ne nazadnje tudi v premajhni aktivnosti samih nosilcev planiranja. Kot objektivni razlog pa lahko navedemo tudi splošno gospodarsko situacijo, zaradi
katere je prišlo do sprememb nekaterih osnovnih usmeritev razvoja republike Slovenije, t. j. znižanja stopenj rasti posameznih kategorij in korekture analize razvojnih možnosti SR Slovenije.
Da pospešimo aktivnosti pri pripravi srednjeročnih planov pri temeljnih nosilcih planiranja, smo se na oddelku za gospodarstvo in finance dogovorili, da pričnemo z akcijo oz. obiski pri posameznih nosilcih planiranja s ciljem, da se pregledajo že pripravljeni dokumenti, in da z vsakodnevnim kontaktom zagotovimo kontinuiteto priprave planov. Dosedanje ugotovitve oz. rezultati nam dajejo možnost, da lahko postavimo trditev, da bodo vse TOZD imele izdelane smernice in elemente v mesecu aprilu, prav tako pa bodo v večini TOZD do takrat že pripravljeni temelji plana.
Dodati je potrebno tudi to, da glede ostrine posameznih
Državna odlikovanja
Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek je pred dnevi podelil v imenu predsednika republike tovariša Tita državna odlikovanja, ki so jih prejeli naslednji občani naše občine.
RED DELA Z ZLATIM VENCEM: Rozka Kobale iz Šempetra, Anica -Terpin iz Dolenje vasi in Alojz Kotar iz Kasaz.
Red republike s srebrnim vencem: Dora Eberlinc iz Prebolda, Ernest Šeler iz Prebolda, Ida Viđali iz Šempetra, Anton Rozman iz Gotovelj, Olga Kranjc iz Žalca in Peter Kumer iz Šempetra.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Ivan Serdoner iz Šempetra, Alojz Puncer iz Mozirja in Rudi Eberlinc iz Prebolda.
Medalje zaslug za narod: Darko Naraglav iz Prebolda, Miro Naraks iz Žalca, Martin Dolar iz Doberteše vasi, Jože Korber iz Polzele in Pavla Terglav iz Polzele.
Medalje za vojaške zasluge: Jožef Černilogar iz Žalca, Silvester Javornik iz Prebolda, Adolf Zidar iz Pongraca, Ivan Dolar iz Drešinje vasi, Adi Klovar iz Griž, Franc Križnik iz Prapreč, Franc Podgornik iz Petrovč in Branislav Filipčič iz Žalca.
Medaljo dela je prejela Marija Gaberšek iz Šempetra.
Vsem iskreno čestita tudi naše uredništvo!
T. TAVČAR
dokumentov ni nejasnosti, saj so po naših ugotovitvah vsi strokovni organi, ki pripravljajo plane, dobro seznanjeni z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR SloVenije.
Hkrati z akcijo izdelave srednjeročnih planov za področje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti pa pospešeno tečejo dela tudi na področju planiranja obrambnih priprav.
Vse temeljne organizacije združenega dela so dolžne do 1.4. 1980 izdelati bilance proizvodnje in storitev v vojni ter bilance delovne sile, ki se potem kot zbirnik posredujejo republiškemu zavodu za plan. Z ozirom na dejstvo, da gre za ponovitev procesa izdelave bilanc, ki smo jih sestavljali že jeseni 1979, lahko rečemo, da tu ne bo večjih problemov, vendar pa opozarjamo, da se morajo vse OZD držati predpisanih rokov za dostavo bilanc.
Pri tretjem področju planiranja, tj. pri pripravi prostorskega plana pa gre samo za proces usklajevanja že sprejetega prostorskega plana, kar strokovno poteka preko Zavoda za načrtovanje Žalec. Trenutno tečejo dela na izdelavi informacijskega sistema za spremljanje izvajanja prostorskega plana, pri čemer sodeluje Zavod z Inštitutom fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede Ljubljana. Prve rešitve bodo podane do konca meseca marca.
ANDREJ ŠEPEC
Le redka je delovna organizacija v naši občini, ki se lahko pohvali s tako visokim jubilejem kot Ferralit, ki te dni slavi 100 let obstoja. Ta jubilej sočasno pomeni tudi začetek kovinsko predelovalne dejavnosti v naši občini. Iz skromne ključavničarske delavnice se je v tem obdobju razvilo srednje veliko podjetje, ki je po svojih proizvodih znano po vsej domovini, pa tudi izven meja, saj s svojim izvozom pokriva vse potrebe za uvoz reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za livarsko opremo.
Začetek Ferralita sega v leto 1980, ko je privatni mojster Josef Lorber na lokaciji sedanje TOZD Strojni obrat pričel s ključavničarsko delavnico, kije zaposlovala osem delavcev. Dober posluh za razvijajočo industrijo na zahodu je pri njem vzbudila željo po industrijski dejavnosti, ki jo je usmeril v izdelovanje tedaj potrebne kmetijske mehanizacije. Razcvet savinjskega hmeljarstva je narekoval izdelovanje hmeljskih sušilnic in drugih kmetijskih strojev. Temu primemo se je večalo tudi število zaposlenih, tako da jih je bilo pred začetkom I. svetovne vojne že 40. Leta 1890 je bila ustanovljena tudi livarna barvnih kovin. Leta 1921 je prevzel tovarno sin J ože Lorber, ki je bil lastnik vse do nacionalizacije leta 1947, od takrat dalje pa je bil tehnični vodja.
Podjetje je doživljalo razne krize, saj je leta 1953, ko se je združilo s Kladivamo in livarno Vitanje ter Kovinskim podjetjem Šentjur, prišlo skoraj do njegove ukinitve. K temu pa so pripomogle tudi menjave v vodstvu, saj se je v obdobju sedmih let izmenjalo kar sedem direktorjev.
Prehod na ekonomsko gospodarstvo je pomenil tudi večje zanimanje za njihove izdelke in pokazala se je potreba oo
razširitvi kapacitet. Z udarniškim delom so delavci zgradili novo halo. Po zaslugi nekdanjega vajenca, narodnega heroja Franca Leskovška - Luka je bila leta 1962 določena lokacija za nove proizvodne prostore na področju proti Vrbju. Leta 1963 je bila na tej lokaciji zgrajena nova livarska hala, od takrat pa je začelo podjetje kvalitetno napredovati.
Detajl iz proizvodnje v Ferali tu
Danes pomeni Ferralit čvrst steber, ne le v kovinsko predelovalni industriji občine in regije, temveč je znan tudi po svojih kvalitetnih steklarskih odlitkih po celi Jugoslaviju S svojimi storitvami preskrbuje tudi steklarsko industrijo^v Avstriji in Italiji, je pa tudi največji izvoznik na Portugalsko. Program svojih proizvodov pa uspešno vključuje v proizvodnjo kmetijske mehanizacije,, saj velja za najbolj znanega proizvajalca podsklopov za kmetijske stroje in edinega proizvajalca vakumsldh črpalk za potrebe kmetijstva. Znane so tudi Ferralitove črpalke, ki jih proizvaja po dolgoročni kooperacijski pogodbi z Litostrojem.
Ob njihovem jubileju jim čestitamo tudi mi!
Maketa novega kompleksa Feralit
Razstava o življenju in delu Edvarda Kardelja
ože Korber iz Polzele prejema iz rok predsednika skupščine bčine Žalec Vlada Goriška medaljo zaslug za narod
Razstava o življenju in delu revolucionarja in misleca, Edvarda Kardelja je med delovnimi ljudmi in občani vzbudila veliko zanimanje. Kljub temu, da je razstava doživela velik odmev v Ljubljani, se je organizator odločil, dajo predstavi za celjsko in koroško regijo v Slovenj Gradcu.
Že samo delo in izročilo Edvarda Kardelja govori o bogastvu razstave, kije dopolnjena z
gradivom ob 30. obletnici samoupravljanja. Vsebina razstave nam daje izredno pomemben prikaz revolucionarne poti in ustvarjalnega opusa družboslovne literature Edvarda Kardelja. Ta pa je tesno povezana z razvojem samoupravne socialistične Jugoslavije.
Prav gotovo so za naš nadaljnji družbeni razvoj pomembne misli in vizija Edvarda Kardelja, ki je v vsebini razstave še posebej poudarjena.. Razstava
bo odprta v umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu do 10. maja 1980. Občani in delovni ljudje naše občine si bomo lahko organizirano ogledali razstavo dne 8. maja 1980. Za organizacijo prevoza in ogleda razstave so zadolžene osnovne organizacije sindikata in zveze komunistov. Ogled razstave pa priporočamo tudi ostalim občanom, ki se ne bodo vključili v organiziran ogled, saj je razstava odprta v$ak dan od 8. do 19. ure. ,
Ljubo doma, kdor ga ima
Enajst let sta mlada Turnška delala na tujem. V Zahodni Nemčiji sta dobro zaslužila, zlasti še Karel, ki je delal na montažah in prinašal domov tudi po tri tisoč mark plače.
Karel Turnšek v svojem novem
Bila sta pridna delavca in Turnšku je njegov delodajalec večkrat dejal: „Karel, ostanite pri meni, tu dobro zaslužite in družina si bo lahko pozidala hišo!
Karel pa se je takšnim ponudbam vsakič nasmehnil in pribil, da ga doma na Podvrhu na robu Savinjske doline čaka kmetija, in da se z ženo nameravata vrniti domov.
„Podnevi sta delala, ponoči oa sta nič kolikokrat prepotovala velike razdalje, samo aa sta prišla domov,” je pripovedovala mati. Starša sta sina in snaho
pričakala z odprtimi rokami ter ju nagovarjala, naj ostaneta doma. „Se malo potrpite, da prihraniva dovolj za obnovo domačije,” sta rekla mlada in mislila na gradnjo hleva in hiše, pa na mehanizacijo.
„Dolge nočne vožnje so ju zdelale in rekla sem jima, da naj ležeta in se naspita, ona dva pa, da ne in sta brž zavihala rokave, pa na delo. Tako je bilo ob vsakem njunem obisku doma.”
Nova hiša, novi hlevi . . .
Sedimo v veliki in svetli kuhinji nove nadstropne hiše, ki sta si jo mlada pozidala s prihranki na tujem. Tudi hlev sta zgradila in v njem sem si ogledal 25 goved, v glavnem mladih živali. Vse kaže, da so se Turnški usmerili v pitanje mlade živine, najbrž zato, ker je do
dinja prinesla na mizo pijače in kmečko potico, smo pokramljali o načrtih. Mlada Turnška nista skrivala želje, da bi kar najhitreje dogradila hišo in del prostorov namenila za kmečki turizem. Bila sta v svetu in spoznala sta, da mestni ljudje radi preživijo počitnice pod kmečko streho, kajpak ob dobri domači hrani, čisti postelji in lepih sprehodih v okolico.
Vsega naštetega v Turnškovi hiši ne manjka. Problem, kijih tare in mladima ne da spati, je v tem, da jima je usahnil denar, ki sta ga prinesla domov, dohodki na kmetiji pa še niso dovolj
veliki, da bi se lahko pri tej naložbi sami postavili na noge. Čeprav vsi štirje garajo od zore do mraka ne gre.
Karel Turnšek: ,,Za dograditev hiše in drugo bi potrebovala vsaj 200 tisoč dinarjev posojila. Dvajset starih milijonov bo dovolj, saj bi veliko postorili sami. Denarja pa ni in z ženo kakšenkrat premišljujeva, da bi' se morebiti še enkrat podala na tuje in prislužila potrebna sredstva za dograditev začetih objektov. Starša nama odsvetujeta, češ, kaj bi hodila na tuje, raje ostanita doma, se bo že kako uredilo.
Nova hiša, ki stajo Karel in Slava pozidala po vrnitvi iz Nemčije
najbližje zbiralnice mleka šest kilometrov, ceste pa do nedavnega niso imeli. In ker mleka tu v hribih ni nihče prevzemal, so na kmetiji izbrali pitanje.
Sedaj pa so ob pomoči krajevne skupnosti, pa tudi občinske skupščine Žalec spe-
nekateri kmetje že razmišljajo, da bi se usnerili v mlečno proizvodnjo.
Med tem, ko nam je gospo-
Pogovaijali smo se o možnosti najetja kredita. Ugotavljali smo, da kmetje, ki so se odločili za kmečki turizem v .sosednji mozirski občini že več let nazaj izkoriščajo kredite in najbrž bi takšne pogoje imeli
Slava ima veliko veselje z živino
tudi Turnški v Podvrnu. Vsekakor smo menili, da bo bolje potrkali na domača bančna vrata, kot pa iskati rešitev na tujem.
Karel Turnšek ni človek, ki bi se zapiral vase. Rad ima svpje sosede in večkrat se dogaja, da pozimi, ko visok sneg ljudem zamete poti v dolino, s traktorjem zapelje šolarje do šole v Braslovčah. Ljudje so mu hvaležni za to. Sedaj, ko so speljali cesto, pa omenjajo možnost prevoza šolarjev s kombijem.
Slava Turnšek: „V nadstropju hiše bi lahko uredili za
foste šest sob, če bi potrebe azale, pa tudi 10. Ker v bližini
Pohiteti z izgradnjo mlekarne
Vse kaže, da bo kmalu vse nared za začetek gradnje nove regijske mlekarne pri Arji vasi. Zemljišče je že v glavnem pripravljeno za gradnjo, tečejo pa tudi priprave za ureditev potrebne kanalizacije in čistilnih naprav pri Petrovčah.
Ko so na nedavni seji sveta osmih občin celjske regije v Dobrni razpravljali o tej novi investiciji, so jo odločno podprli ter hkrati menili, da kaže pohiteti s podpisovanjem sovlagateljev in z drugimi pripravami, da bi gradnja novega objekta kar najhitreje stekla. Na mani
MLADI STRELCI BODO TEKMOVALI
Občinska strelska zveza Žalec pripravlja v tem mesecu strelska tekmovanja pod geslom ,Akcija usposabljanja mladih v strelstvu.” Tako so že 13. aprila napovedali občinsko kontrolno tekmovanje s serijsko zračno puško za člane, članice, mladince in mladinke na strelišču SD Griže. Tu bodo preverili uspehe strelske dejavnosti v prvih treh mesecih tekočega leta.
Strelska družina Prebold pripravlja v tem mesecu Pionirsko občinsko prvenstvo v Preboldu, kjer bodo sodelovali pionirji in pionirke osnovnih šol naše občine. Tekmovali bodo z zračno puško Crvena zastava, hkrati pa je to tekmovanje izbirno za republiško prvenstvo v Ptuju, ki bo konec tega meseca.
V drugi polovici meseca aprila bo občinsko kontrolno izbirno tekmovanje z vojaško puško na strelišču Strelske družine Braslovče. Na to tekmovanje so vabljeni strelci, ki so na družinskih tekmovanjih dosegli vidne rezultate in redno vadili z vsemi vrstami orožja.
Dne 26. aprila 1980 s pričetkom ob 8. uri bo organizirano občinsko tekmovanje z vojaško puško na strelišču SD Braslovče. Pravico do udeležbe na tekmovanju imajo le tisti, ki so na izbirnem tekmovanju dosegli predpisano normo. Tekmovanje je ekipno s tremi člani. Prvouvrščena ekipa prejme pokal v trajno last, prvi trije posamezniki pa bodo prejeli diplome. Tekmovanje bo posvečeno dnevu OF.
J. GRAČNER
je namreč, da bo nova mlekarna z dnevno zmogljivostjo 180.000 litrov mleka lahko pokrivala potrebe potrošnikov širšega območja Slovenije.
Na seji je bilo rečeno, da je treba vplivati na vse tiste delovne organizacije, ki do danes samoupravnih sporazumov o sovlaganju še niso podpisale, da to nemudoma storijo.
Doslej so sporazume že podpisale vse organizacije SOZD Hmezad, tri delovne organizaci-
je s področja celjske občine in nekatere druge.
Sedaj so se domenili, da bodo ostale delovne organizacije sporazum podpisale še v tem mesecu in sicer do 21. aprila, tako da bi lahko pričeli z deli.
Kot je znano,sodelujejo pri izgradnji tega pomembnega objekta tudi sovlagatelji iz nekaterih ostalih območij Slovenije, predvsem iz Zasavja in Koroške.
Z novo mlekarno pri Arji vasi se bo izboljšala ponudba z mlečnimi proizvodi, hkrati pa s svojimi predelovalnimi zmogljivostmi odpira večje možnosti prodaje mleka, kar bo za živinorejce velika pridobitev.
Stara mlekarna v Celju že nekaj let nazaj vse teže predela naraščajoče količine mleka, ki ponujajo proizvajalci, in če i se kaj zataknilo v proizvodnji, je nevarnost, da bi potrošniki ostali brez mleka in mlečnih proizvodov. Izgradnji nove regijske mlekarne pri Arji vasi po vsem tem dajemo prednost.

J Priprave na sprejem I vlaka bratstva
★	Letošnjji Vbk bratstva in enotnosti bo simboliziral eno J izmed najpomembnejših manifestacij za nadaljnje utrjevaiye
★	bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
★	Z vlakom bratstva in enotnosti 80 bo prišlo v trideset severovzhodnih in gorenjskih občin okoli 960 gostov iz
USI
Srbije, katere bodo sprejele naše družine, ki so bile deležne
‘	‘ :n
»j'	. .
1980. Goste bomo pričakali na železniški *
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*	kot: Rimskimi izkopaninami v Šempetru in jamo Peklom. *
*	Zadnji dan obiska pa bodo gostje preživeli s svojimi ★
*	gostitelji.	$
*	IVO ROBIČ *
*	-K**********-******-**************-************ ★
toplega in prisrčnega sprejema v najtežjih dneh vojne.
Gostje iz Srbjje bodo pripotovali v našo občino v četrtek, dne 5. junija 1980. Goste bomo pričakali na železniški # postaji v Celju jped 1330 in 14. uro. Od tu jih bomo * prepeljali v našo občino iniim pred hotelom Golding—Rubin J v Žalcu, ki ga je zgradilo gostinsko podjetje „Zupa” iz * pobratene občine Kruševac, priredili prisrčen sprejem. Od tu ★ pa se bodo gostje s svojinu gostitelji napotili na njihove £ domove.
V času njihovega obiska pri nas bomo goste popeljali v $ nekatere delovne oreanizaciie kot: SIP Šemoeter, Tovarno * nogavic na Polzeli in Tekstilno tovarno v Preboldu. Seznanili ★ pa jih brano tudi z nekaterimi znamenitostmi naše doline *
Gotovljani urejajo svoj kraj
Znano je, da bo letošnje občinsko praznovanje naše občine v Gotovljah, slikoviti vasici blizu Žalca. To je priložnost, ki je ne kaže zamuditi, zato se krajani že sedaj pripravljajo za ta dogodek. O programu del, ki so ga zastavili , smo se
pogovarjali s predsednikom pripravljalnega odbora za praznovanje Stankom Dolarjem:
„Krajani se zavedamo, da smo v letu stabilizacije in tako ne bo dovolj denarja za uresničitev vseh želja, na katere smo računali. Veliko bomo postorili sami in tako bodo investicije, za katere smo se odločili znatno cenejše.
Pričeli smo že z dozidavo novega prostora pri kulturnem domu. Pridobili bomo 90 m2 novega prostora, ki bo rabil za garderobe, sanitarije in spravilo kulis.
Z Ingradom se pogovarjamo o obnovi zgradbe druž-
benopolitičnih organizacij. Z obnovo bi že začeli, žal pa stanovanjsko podjetje še ni izsledilo stank in tako bo treba počakati Denar za to naložbo nam je zagotovila občinska skupščina iz svojega proračuna?’
Naslednja naloga, s katero se bodo spoprijeli, je spedava ceste od križišča Jošt, skozi vas do šole. V ta namen bo treba odstraniti staro domačijo (hišo in gospodarsko poslopje). Vse kaže, da bodo to sporazumno dosegli z lastnild, kar je tudi najboljša pot.
Do občinskega praznika nameravajo adaptirati tudi glasilski dom in urediti mrliško vežo. Sredstva bodo zbrali krajani v glavnem sami, manjše posojilo pa je namenila občinska skupnost požarnega varstva.
Krajani računajo na izgradnjo cest do hribovskih (višinskih kmetij). Gre za cestne odseke Globoko — Jedert - Jančigaj. Sedaj so ceste tu domala neprevozne.
Gotovljani bodo pred praznikom pripravili in izdali lično monografijo svojega kraja in ga tako predstavili prebivalistvu širšega območja. Urediti nameravajo še manjši del kanalizacije in . javne razsvetljave. Po vsem tem bi lahko rekli, da imajo krajani polne roke dela, in da ga do praznovanja zlepa ne bo zmanjkalo.
LT.

ni gostišča, smo gostom pripravljeni kuhati. Takole premišljujem: v hlevu imamo dovolj prašičev, pa tudi telečje meso bi se dobilo, da domačih piščancev ne omenjam posebej. Ce bi vse to shranili v zmrzo-valno skrinjo, bi lahko imeli dovolj kakovostnega mesa skozi celo leto. Na kmetiji pa tudi pridelamo dvolj krompirja, vina, sadja in vsega drugega, kar potrebuje gospodinja v kuhinji. Ne bo lahko, vendar se dela ne bojim in če človek ničesar ne naredi, tudi dohodkov ni. Midva sva veliko delala na tujem, marsikaj videla, zato sva zagreta za napredek, v pomoč pa sta tudi starša.”
Sedaj bodo domačini dobili v kratkem novo akomulacijsko jezero v dolini. Večje bo, kot sedanje v Braslovčah in na dlani je, da bo rabilo tudi turizmu.
LO JZ TRSTENJAK
DNEVNO DO TISOČ TOPLIH MALIC
V veliki in svetli obratni menzi Tekstilne tovarne Prebold dnevno razdelijo do 1000 toplih malic. Skuhajo jih v hotelski kuhinji
pripravijo in razdelijo pa v tovarniški menzi
menzi Ob toplih obrokih so delavcem na voljo se brezalkoholne pijače, kava in čaj - tega dobe brezplačno.
„So delavci zadovoljni s hrano? ” smo pobarali Vero Vodovnik, ki vodi tovarniško menzo.
„Večina delavcev je zadovoljna, posamezniki pa se najdejo, ki prigovarjajo, da jim kakšna jed ne diši Lahko bi rekla, da je hrana dobra, pa tudi kalorična. Ekonomska cena toplega obroka znaša 26 dinarjev, delavci pa ga plačajo 7 dinarjev. Ostalo regresira tovarna.” „Kakšno je sodelovanje med delavci in hotelom, ki jim pripravlja tople obroke. Ali delavci lahko vplivajo, da jim kuhajo po želji? ” „Pri nas deluje komisija zar družbeno prehrano, ki se večkrat sestane in pogovaija z vodilnimi ljudmi hotela glede načina kuhanja in vsega drugega. Tu je treba kajpak upoštevati tudi, kakšna je ponudba živil na trgu, zlasti še to velja za meso pa tudi glede cen. Ko smo pred kratkim v anketi pobarali delavce, kaj menijo o jedeh, ki jih serviramo, ni bilo bistvenih pripomb.”
„Kdaj ponudite delavcem malico? ”
„Dopoldanska malica je od 8,30 do 10. ure, naslednja od 17,20 do 19. ure, nočno malico pa serviramo po polnoči. Največ delavcev (600) pride malicat dopoldne, najmanj malic pa razdelimo med nočno izmeno - vsega le 120 malic.”
„Bi nam zaupali prosim, kaj je za današnji obrok? ”
„Ocvrt piščanec in krompiijeva solata!” Cai serviramo po želji -brezplačno.”
L.T.
HOTEL GOLDING RUBIN ŽALEC
RESTAVRACIJA:-Srbske specialitete po naročilu, Golding klub — glasba
BISTRO: Na voljo bogata izbira priznanih Rubinovih hladnih pijač
KAVARNA: Zahtevajte naš bogat jedilnik! Zajtrk, kosilo, večerja. Tudi manjši obroki po naročilu
BANKETNA DVORANA: Primerna za konference in poslovne sestanke Poslovna kosila, večerje
Hotel Golding Rubin ima na voljo večje število postelj v konfortnih sobah in apartmanih	Se priporoča
GOLDING RUBIN ZbIgc
Telefon 710-024
OBRT, KI IZUMIRA:
Mirko Žalčanom popravlja čevlje...
Sedel je na čevljarskem stolčku, vlekel dreto in krpal čevelj. Nekoč sta z očetom, ki je veljal za priznanega čevljarskega mojstra, umerila, zbila ali sešila nič koliko parov čevljev, danes pa mojster Mirko Reberšek le še popravlja stare čevlje.
Njegova delavnica na Savinjski cesti v Žalcu je založena s starimi čevlji, od ženskih z visokimi petami do robustnih delavskih čevljev,pa tudi škornji se najdejo na policah. Sam je, pa tudi zdravje mu zadnji čas nagaja. Ponudil mi je prav takšen stol, kot je sam sedel na njem in med tem, ko so prihajale in odhajale stranke, sva se pogovarjala o tegobah, pa tudi sončnih straneh, nekoč tako cvetočega čevljaislega poklica v Savinjski dolini.
Pripovedoval je, kako sta z očetom hodila od hiše do hiše po ,iterali” in ljudem zbijala in šivala čevlje. Dober kmet je pripravil domače usnje iz svinjskih kož, telečjega boksa in kravine.
Mojster je najprej čevlje pomeril in skrojil doma, potlej pa sta se odpravila k stranki na dom.
„Vstajala sva želo zgodaj in potlej delala pozno v noč.
Sva imela kar v hiši hrano, kakšenkrat pa tudi postelji.
Tam, kjer so bili čevljarji, so večer za večerom prihajali v goste sosedje, gospodar je prinašal pijačo in v takšnem razpoloženju je čas hitro mineval. Bili so to časi, ko še ni bilo tovarn oziroma
tovarniških čevljev, pa četudi so bili, jih kmetje niso veliko kupovali.”
Danes čevljarjev, ki bi ljudem zbijali ali šivali nove čevlje na domu, na Slovenskem skoraj ni več. Tudi kmečki ljudje kupujejo tovarniške čevlje, ki pa niso vedno dovolj trpežni. In ko stranka tak čevelj prinese mojstru v popravilo, je treba delo temeljito prijeti, kajti čevelj ni vedno izdelan iz uatja. Vendar pa Mirko Reberšek Žalčanom popravlja čevlje v njihovo splošno zadovoljstvo.
„Čevljarstvo, zlasti če človek zgolj popravlja stare čevlje, ni poklic, s katerim bi obogatel. Če pa si priden, še vedno dovolj zaslužim za sproti. Sicer pa: nekdo ljudem pač mora popravljati čevlje in jaz sem s svojim delom kar zadovoljen. Le da bi bil bolj zdrav, tako pa ne vzdržim več kot po nekaj ur sklonjen na čevljarskem stolčku.”
„Se vam primeri, da stranke pozabijo na svoje čevlje? ” sem ga pobaral.
Nasmehnil se je in odvrnil: „Zgodi se. Takrat s čevlji čakarr. nekaj mesecev in če po tem roku ni lastnika, čevlje kratkomalo zavržem. Drugače tudi ne morem, saj bi sicer ne imel prostora na policah za čevlje, ki mi jih prinašajo stranke.”
„Davki? ”
„Še kar gre!” Mojster Reberšek v čevljarski delavnici.
svoji
L. Tk.
Čevljarski mojster Mirko Reberšek

Dom SLO v gradnji
Gradnja doma SLO napreduje
Gradbena dela na novem domu SLO v Žalcu nemoteno napredujejo. Računajo, da bodo končali s prvo fazo letos poleti. V domu bodo prostori skupnosti varstva pred požarom, občinske gasilske zveze in gasilskega društva Žalec.
Pridobitev bo tudi večnamenska dvorana, ki bo na voljo raznim porabnikom. V drugi fazi bodo pridobiti prostore civilna zaščita in teritorialna obramba. Postaja milice in upravni organ Ljudske obrambe. Pod domom bo tudi zaklonišče za potrebe prebivalcev novega mestnega jedra Žalca. Na sliki. Dom SLO v gradnji.	§ q
OŽIVLJENA PODOBA STAREGA ŽALCA:
Nova trgovina v stari hiši...
t
Nova prodajalna čevljev, ki jo je v Premikovi hiši v starem' delu Žalca odprla mariborska tovarna čevljev Lilet — TOZD trgovina je poučen primer, kaj je možno pridobiti z domiselno izpeljano notranjo adaptacijo stare hiše.
Arhitekt Jagrič in investitor sta imela nedvomno srečno roko, saj je stara hiša kljub temeljitejši notranji,preureditvi, ohranila prvotni zunanji videz.
Sicer pa ima Izvršni svet skupščine občine Žalec skrbno izdelan program obnove starega mestnega jedra. Izdelan je z dobrim posluhom za ohranitev stare podobe Žalca, vendar pa tako, da bo sleherna zgradba dobila svoje mesto (funkcijo) .v življenju mesta.
Le tako bo stari del žalca resnično zaživel in služil potrebam bodisi na področju gospodarstva ali družbenih dejavnosti.
Obnova in ureditev trgovine je stala dva milijona dinarjev, kar ni veliko ob tako velikih prodajnih prostorih. Ko je predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan na otvoritveni slovesnosti izročal srebali znak žalske občine direktorju Otmarju Toplaku (TOZD trgovina), je menil, da bi primer lahko bil
zgled tudi ostalim delovnim organiza ijam, ki iščejo primerne lokale v Žalcu. Seveda
pa obnova ne sme spremeniti stare podobe Žalca.
Tk. Le.
8
1 HP*
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine poslovodkinji Krašovčevi ključe nove trgovine
Žalec izroča
Naša
baseda
80
V nedeljo, 13. aprila, se je v žalski občini iztekla revija NAŠA BESEDA 80. Organizator revije je bila OK ZSMS Žalec, pod strokovnim vodstvom ZKO in pokroviteljstvom OKS Žalec.
Organizacijo v Preboldu in Šempetru, kjer je revija potekala, pa sta prevzeli 00 ZSMS obeh krajev. Pri izvedbi so sodelovala tudi krajevna kulturna društva.
Na tej veliki mladinski kulturni manifestaciji je sodelovalo 28 mladinskih skupin, ki so se predstavile z različnimi oblikami recitalov, celovečernimi gledališkimi predstavami in ljudskimi plesi.
Vseh predstav so se udeležili gledalci v izjemno velikem številu, saj so bile dvorane v obeh krajih vse dni polne. Predstave pa so si ogledali tudi selektorji področnega združenja gledaliških skupin iz Celja, ki so podali tudi splošno oceno letošnje revije.
Ta ocena, na kateri so sodelovali poleg selektorjev in predstavnikov ZKO in OKS Žalec, tudi številni mladinci in vodje sodelujočih skupin, in ki je potekala v Preboldu, je bila izredno ugodna. Ne samo, daje bila organizacijsko dobro pripravljena, tudi sodelujoče skupine so pokazale velik korak naprej.
Recitali, s katerimi se mladi najpogosteje predstavljajo, niso izzveneli kot gola postavitev teksta, ampak so bili scensko in izrazno domiselno izvedeni, v veliki meri pa izvirni, saj je veliko število skupin predstavilo pesnike — svoje prijatelje. Tudi celovečerna dela so bila odraz današnjega časa, izbrana besedila in postavitve so bile deležne ugodne ocene. Precejšen korak naprej pa smo v naši občini poleg naštetih oblik kulturnega izražanja naredili tudi na folklornem poročju.
Na razgovoru po končani reviji so bile poleg pohval izrečene tudi kritične pripombe vseh sodelujočih. Ponovno je bilo poudarjeno, da si želijo ustvarjalci čimveč izobraževanja.
S tem v zvezi so sprejeli vrsto pomembnih zaključkov, ki bi jih bilo vredno upoštevati.
Nikakor pa si ne bi smeli izrečenih pohval zatakniti za klobuk in naslednje leto pripraviti revijo z upanjem na še večji uspeh. Za uspeh se bo treta začeti pripravljati že jutri.
JOŽICA OCVIRK
Grad Podgrad dobiva novo podobo
Program, ki si gaje zastavilo turistično društvo Vransko, se iz dneva v dan hitreje realizira. Urejanje gradu v Podgradu postaja zanimivejše, saj več let zanemarjena stavba dobiva lepšo podobo. Turistično društvo uresničuje zanimivo zamisel ureditve kmečkega muzeja starega orodja. Taka bodo po kmetijah zbrali razna orodja, ki so že neuporabna, a vendar za mlajše rodove zelo zanimiva.
Akcija je stekla s pomočjo vaških svetov krajevne skupnosti.
Našli so zelo zanimive primerke kot so: trlice za lan, naprave za izdelovanje platna, razna drobna orodja, sekire, glinaste posode, sode z lesenimi obroči in podobno. Predmeti bodo razstavljeni v posameznih prostorih, kjer so jih včasih uporabljali. Tako bodo prikazali staro kuhinjo, kmečko
izbo, kamro, klet, dvorišče, drvarnico, listnico, skratka vse prostore, ki služijo kmetovanju.
Za dokončno opremljenost muzeja bodo potrebovali nekaj let, že zbrane predmete pa načrtujejo predstaviti v najkrajšem času, v kolikor bo to akcijo podprla širša družbena skupnost.
F. IZLAKAR
Gradnja ceste na
Teševo
napreduje
Dolgoletna želja krajanov Te-šove, Jeronima, Ropasije in Crete se izpolnjuje. Krajevna skupnost je pričela z gradnjo druge etape ceste Vransko—Te-šova.
Krajani tega področja so bili zaradi dosedanje strmine v zimskem času tudi po pet mesecev odrezani od doline, prav tako pa ni bil mogoč prevoz otrok.
Gradnja bo stala preko 400 tisoč din. Krajani bodo sami prispevali velik delež, s prostovoljnim delom pa bodo opravili dela v vrednosti 200 tisoč din.
Na Tešovi načrtujejo po ureditvi ceste izgradnjo mlekarne ter gasilske orodjarne. Tako jim bo cesta poleg poti v dolino odprla tudi nove možnosti gospodarskega razvoja.
F. IZLAKAR
Franc Korber
Umrl je Franc Korber, dolgoletni društveni delavec na področju hortikulture v Celju, sicer kmetijski tehnik v pokoju. Ima velike zasluge pri usoosahlianiu
mladih kmeti skih kadrov, zlasti sadjarjev in vrtnarjev, velik pa je njegov delež tudi pri postavljanju temeljev danes sodobno urejenega sadjarstva Mirosan.
F rane Korber se je rodil pred 79 leti v Šentilju pri Velenju. Po kmetijski šoli v Šentjurju si je bogatil znanje in strokovno usposobljenost v državni drevesnici pri sadjarskem nadzorniku,
sicer priznanem strokovnjaku Goričanu v Vojniku. Vrnil se je na kmetijsko šolo v Šentjur in kot inštruktor za sadjarstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo dolga desetletja vzgajal in usposabljal mlade kmetijske kadre. Vsi, ki smo pri njem pridobivali znanje, smo ga cenili kot dobrega učitelja - tudi zato, ker je našel vedno lepo besedo in imel toplo srce za učence, čeprav je bil strog.
Po osvoboditvi je Korber prevzel druge dolžnosti; med drugim je do 1954. leta vodil vrtnarski obrat in vrtnarsko šolo v Medlogu. Potem je odšel v kmetijsko zadrugo Celje in hkrati zaoral brazde za sadjarski obrat Mirosan.
Opravil je veliko in zahtevno delo, saj je bilo treba arondirati in krčiti zemljo za sadne plantaže na zanemarjenih gozdnih površinah. Celjani ga cenijo tudi kot uspešnega in neutrudnega kortikulturnika; bil je tudi glavni organizator dveh uspelih razstav in številnih drugih akcij.
Franc Korber je postal član ZKJ leta 1945. Njegovo aktivnost so cenili tudi v društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov. Skratka, bil je človek, ki se je rad razdajal za napredek. Za svoje zasluge je prejel red dela s srebrnim vencem in druga priznanja. Ohranili ga bomo v lepem spominu!
Kdaj izgradnja kolektorjev?
Uspešno obdobje gasilske zveze
V	letu 1978 je bila izdelana študija odvajanja in čiščenja odplak v občini Žalec. Študija kompleksno rešuje to vprašanje za celotno občino. Obravnaval jo je že odbor izvršnega sveta za izgradnjo primarne kanalizacije in čistilnih naprav in o prikazanih rešitvah organiziral javno razpravo v letu 1979, nakar je bila študija usklajena s pripombami iz javne razprave in dopolnjena s stališči in sklepi odbora.
Odbor se je na osnovi javne razprave in razprav na sejah odbora odločil, da sprejme etapno izgradnjo po prvi varianti, ki je za zaščito vodnih virov najugodnješa in ima tudi sicer največ prednosti.
V	prvi etapi naj bi se gradili predvsem tisti kolek -torji odnosno odseki kolek torjev, ki bi omogočili v prvi lazi začasno ureditev vprašanja odvajanja in čiščenja odplak tistih področij, ki predstavljajo najbolj akutem sanitarni in ekološki problem. S takšnim pristopom k izgradnji kanalizacije bomo reševali vprašanje odvajanja in čiščenja odplak večjih industrijskih onesnaževalcev. To je tudi vprašanje nadaljnje urbanizacije nekaterih naselij in razvoja industrije na področju naše občine. Po tem predlogu bi do leta 1985 rešili vprašanje odvajanja in čiščenja odplak dela naselja Polzela, tovarne SIP Šempeter in Aera vŠempet-ru, dela naselja Šempeter vključno z blokovno gradnjo, Žalca, novo mlekarno v Ruškem gozdu in farmo bekonov v Veliki Pirešici ter Tekstilno tovarno Prebold in dela naselja Prebold.
Izgradnja prve etape primarne kanalizacije in čistilnih naprav naj bi bila končana do konca leta 1985 s tem, da se v letu 1980 prične z izgradnjo kolektorjev in začasne mehanske čistilne naprave v Šempetru.
Prioritetni red prve faze izgradnje je naslednji:
—	izgradnja dela koketor-jev v Dobrteši vasi z izgradnjo sekundarnih kanalov dc tovarne SIP, stanovanjskih blokov v Dobrteši vasi in priključka tovarne Aero;
—	izgradnja zadrževalnega bazena, preurejenega v začasno mdhansko čistilno napravo v Dobrteši vasi;
—	izgradnja kokektoija od Ruš in kolektorja od obstoječe čistilne naprave pri Kasazah z izgradnjo priključkov za novo mlekarno in farmo bekonov;
— takoj se nadaljuje i izgradnjo kokektoija za Levec in Drešinjo vas
—	izgradnja prve etape centralne čistilne naprave pri Kasazah
—	izgradnja dela kolektorja od tovarne Garant v Polzeli do Brega pri Polzeli s priključkom tovarne Garant m tovarne nogavic na kolektor
—	izgradnja zadrževalnega bazena, preurejenega v začasno mehansko čistilno napravo v Bregu pri Polzeli
izgradnja kolektoija Bolska ilne t( bold na kolektor
—	izgradnja zadrževalnega bazena pri Bolsku preurejenega v začasno mehansko čistilno napravo.
V zvezi z izgradnjo I. etape primarne kanalizacije in čistilnih naprav v občiniP je že bil sklican predlokacij-ski posvet, kjer so poleg predstavnikov občine sodelovali tudi predstavniki republiških upravnih organov, ugotovili so pravilnost načrtovane izgradnje ter s tem odprli z leno luč nadaljnji izgradnji. Celotno problematiko v zvezi s tem pa je obravnaval tudi izvršni svet na seji, dße 7. aprila 1980.
V novem gasilskem domu na Vranskem je bil redni letni zbor občinske gasilske zveze Žalec. Poleg delegatov društev so se zbora udeležili tudi predstavniki občine in družbeno—političnih organizacij.
Iz poročil in razprave lahko razberemo, da so gasilci v minulem štiriletnem obdobju uspešno uresničevali zastavljene programske naloge. Postali so bolj samoupravno organizirani in v tej smeri so spremenili tudi organizacijsko strukturo. Nekakšno gibalo v zvezi je štab, v katerem so tudi predstavniki posameznih gasilskih društev. Dogovarjajo se o delu v zvezi, usklajujejo želje in potrebe posameznih društev, skratka skrbijo za nemoteno delo.
Veliko pozornost so posvečali izobraževanju mladih kadrov. Posamezne desetine so na občinskih regijskih in republiških tekmovanjih dosegle lepe uspehe. Značilno je tudi, da so v minulem obdobju obnovili skoraj vse gasilske domove v občini, nabavili več novih gasilskih avtomobilov pa tudi opremo in orodje. Nekoliko pa so zanemarili strokovno usposabljanje. Pred leti niso imeli na voljo dovolj ustrezne literature, sedaj pa jim primanjkuje časa. Dogovorili so se, da bodo v
bodoče storili več za strokovno usposabljanje mladih članov. Želeli bi tudi, da bi se v gasilske vrste vključilo več žena in deklet, ki bi lahko ob elementarnih nesrečah ali v vojni nevarnosti enakovredno naao-mestile može.
Primer uspešno opravljene akcije je bila NNNP 79. V novem programu dela so se dogovorili za vrsto pomembnih
nalog. Pripravili se bodo za IX. kongres gasilcev Slovenije, ki bo junija v Brežicah, vso pozornost p bodo posvetili tudi strokovnemu usposabljanju in požarni varnosti. V tej smeri si bodo prizadevali vključiti čim več pionirjev, mladincev , deklet in žena. Pionirjem bodo pripravili letovanje na morju in rekreacijo v naravi. Dograditi nameravajo gasilski dom v Žalcu ter se bolje opremiti za gašenje gozdnih
požarov in za reševanje pred vodno stihijo. Omenjajo še različna večja tekmovanja, dan gasilcev, strojniški tečaj in druge naloge.
Za predsednika so ponovno izbrali Franca Jelena, poveljnik je Anton Gros, tajniške posle pa bo opravljal Franc Naraks. Podelili so tudi več občinskih in republiških gasilskih odličij in napredovanj.
T. TAVČAR
Udeleženca občnega zbora Občinske gasilske zveze na Vranskem
Prebold kom tekstilne
s priključ-tovarne Pre-
Z delom OD izboljšati pogoje dela
Kolektiv Tekstilne tovarne Prebold se je zavestno odpovedal delu sredstev, ki bi jih sicer lahko razdelili na račun osebnih dohodkov (plačilni fond jim je zaradi stabilizacijskega obnašanja za 8 odstotkov naraščal počasneje, kot bi ga lahko delili) ter jih namenil za izboljšanje pogojev dela.
Denar so namenili za ureditev garderob in potrebno pralnico za delovne obleke, del sredstev pa bodo porabili za klimatske naprave, skratka, s tem denarjem si bodo izboljšali
delovne pogoje. ~ . .
K ° J Zanimivo je
/. apnia tyou. IVAN GLUŠIČ

tudi, da so se že pri sestavljanju letnega plana dogovorili, da bodo podprli finansiranje dela
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
V PRID OBČANOV
V letu 1980 je LB — SBC spremenila vrsto pravilnikov — vse pa v prid občanov. Tokrat naj omenimo tri bistvene spremembe oziroma novosti ter seveda ugodnosti.
LB pomaga pri vseh trenutnih teža /ah obrtnikom in jim zato nudi kratkoročne kredite za plačilo davka, za osebne dohodke, za repromaterial, za najrazličnejše prispevke in članarine. Več o možnostih in pogojih je razvidno iz PRAVILNIKA O KRATKOROČNIH KREDITIH OBRTNIKOM ZA OBRATNA SREDSTVA.
Znesek kredita je odvisen seveda od kreditne sposobnosti in bonitete obrtnika. Kreditna sposobnost obrtnika pa se ugotavlja glede na opravljeni promet v preteklem letu in višino stroškov. Boniteta obrtnika pa se ugotavlja glede na promet na žiro računu in pravočasno poravnanje obveznosti. Najvišji možni znesek kredita določi izvršilni odbor LB in znaša po novem pravilniku 500.000 dinarjev. Rok za odplačilo kredita pa je največ 12 mesecev. Število obrokov določi banka sporazumno z obrtnikom ob upoštevanju vrste njegove dejavnosti.
Tudi v PRAVILNIKU O POSOJILIH OBČANOM ZA POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA NA PODLAGI VEZAVE DOMAČE ALI TUJE VALUTE je prišlo do sprememb, in sicer je LB na željo obrtnikov zvišala najvišji znensek posojila, ki znaša sedaj 800.000 din. LB daje po tem pravilniku posojila za:
1.	pospeševanje kmetijske dejavnosti;
2.	pospeševanje obrtne in gostinske dejavnosti ter za
3.	opravljanje svobodnega poklica. Najkrajša ddoba vezave po tem pravilniku je 3 leta, najdalša doba pa je odvisna od namena posojila in znaša 12 oziroma 6 let. Banka obračunava od vezanih sredstev obresti po 7,5 % letni obrestni meri v domači ali tuji valuti. Obrestna mera za posojila je 11 % letno. Če se občan odpove obrestim na vezana sredstva je obrestna mera za posojilo 5% letno. Občan lahko dvigne med pogodbeno določeno dobo vezave pripisane obresti.
Še več novosti pa vsebuje PRAVILNIK ZA ODOBRAVANJE KREDITOV ZA OSNOVNA SREDSTVA SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, kjer ni več vezave partnerstva z LB — SBC na čas (poprej najmanj 6 mesecev). LB daje po tem pravilniku posojila za: gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov, za nakup domače opreme, za plačilo carine in stroškov uvoza pri nakupu uvožene opreme, za nakup rabljene opreme od gospodarskih organizacij.
Odslej lahko po tem pravilniku lastno udeležbo za obrtnike v višini 30 %, v celoti ali delno plača Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije. V ta namen sklene LB s Skladom posebno pogodbo, s katero se določi končni koristnik sredstev sklada in pogoji koriščenja teh sredstev.
Najvišji znesek posojila je 800.000 dinarjev. Banka obračunava od vezanih sredstev obresti po 7,5 % obrestni meri v domači ali tuji valuti. Obrestna mera za posojilo pa je odvisna od dejavnosti obrtnika, LB ima glede na dejavnost investitorja diferencirano obrestno mero.
8 % za storitveno obrt, 10% za proizvodno obrt, 11 % za prevozništvo in buldožerstvo. Če pa se obrtnik odpove obrestim na vezana sredstva, je obrestna mera za posojilo: 4 % za storitveno obrt, 5 % za proizvodno obrt in 6 % za prevozništvo in buldožerstvo.
Tudi glede dokumentacije naj povemo, da je na željo poslovnih sodelavcev LB povsod skrčena na minimum. Pri zavarovanju kredita LB opušča menico kot instrument zavarovanja, odslej porok s podpisom poroštvene izjave prevzema obvezo do posojilojemalca. Banka lahko izplača do 30 % odobrenega zneska posojila v gotovini, če obrtnik z računi dokaže, da je kupil gradbeni material ali je plačal storitve fizičnim osebam, ki niso registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti.
Toliko na kratko o spremembah pravilnikov LB v tem letu, na željo in v prid občanov. Več informacij pa lahko dobita vselej v poslovnih enotah LB — splošne banke Celje.
Delovnim ljudem in občanom zlasti še našim cenjenim strankam iskrene čestitke za DAN OF IN PRAZNIK DELA, 1. MAJ.
Sporočamo, da s 1. majem spreminjamo delovni čas v ekspozituri Žalec: odprto vsak dan od 7.00 — 12.00 ure dopoldne
od 1 3.00 — 18.00 ure popoldne. Ob sobotah od 7.00 — 1 1.00 ure
v..	1 —
segajo v ja. Prvi
transporta ter si tako izboljšali pogoje dela.
Pomemben je tudi sklep, da se bodo delavci (člani kolektiva) odpovedali 30 odstotkom sredstev, kijih sicer prejmejo, na račun K-15 in z zbranim denarjem v Piranu razširili počitniški dom. Dom ima sedaj 30 ležišč, z nakupom zgradbe, ki se drži doma, pa bodo pridobili še 20 ležišč in tako jih bo na voljo 50. Delovna organizacija pa bo regres izplačevala tudi tistim članom kolektiva, ki so se odločili za letovanje v drugih domovih.
Na rob bi zapisali še to, da se je kolektiv TT Prebold na referendumu odločil, da se odpove 5 milijonom dinarjev, ki jih je vložil v izgradnjo hotela v Preboldu in s tem kolektivu hotela olajša breme.
Tk. Le
SKROMNO A SLOVESNO
Znani začetki rudarstva sredino prejšnjega stoletja, znani lastniki „jamskih mer“ so iz leta 1852. Prvi znani podatki o delavskem gibanju pa segajo v zadnja leta prejšnjega stoletja. Tedaj sta ■ bito v Zabukovici dva rudnika. Lastnik prvega je bil Franc Janesch; lastnika drugega pa sta bila Johann in Moritz Sonnenberg.
Zametki praznovanja 1. maja so prav v teh dveh rudnikih. Tako je v rudniku Sonnenberg prvič > dobil en rudar prosto'ob tem prazniku, iz rudnika Janesch/pa je osem rudarjev ostalo doma. Že leta 1907 je iz prvega rudnika, kjer je bilo zaposlenih 135 rudarjev, praznovalo 1. maj 125 rudarjev, v drugem rudniku pa vseh' 32 Zaposlenih rudarjev. Leta 1914 pa je od 330 zaposlenih radarjev praznovalo že 220 rudarjev, ki so ostali v času praznika doma.
Praznovanje 1. maja se je zelo razmahnilo po I. svetovni vojni. K temu so veliko pripomogla kultur-no-prosvetna društva Svoboda, kasneje Zarja in Vzajemnost, ki so pod vplivom partije organizirala vedno bolj praznične, programsko- pa bolj bogate proslave in zbore delavstva. Zelo znani so zbori na Mrzlici, kjer so se srečali: zabukovški rudar, preboldski 'tkalec ter zasavski rudar in steklar.
Množičen je bil leta 1932 zlet Svobod na Mrzlici v počastitev tega praznika, zelo svečano pa je buo tudi leta 1939, ko so se tukaj zbrali proletarci Savinjske doline in Zasavja ter ob sodelovanju godbe na pihala in pevskega zbora proslavili svoj praznik.
'■T 9 > >'
* * * * *
s « ar1
* s* fß >
TTTT-'
-fj
Odgovori delegatom
Delegacija krajevne skupnosti Liboje je rahtevala, da se zaradi neustrezne ceste Petrovče—Liboje in izredno težkega prometa po njej priprave za popravilo te ceste pospešijo.
Odgovor: Pri samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Žalec pojasnjujejo, da so s Cestnim podjetjem Celje za prvo etapo del, to je modernizacijo cestnega odseka v Libojah, sklenili pogodbo že 24.
10. 7.9, vendar Cestno podjetje Celje kljub opozorilom in ugodnemu vremenu z deli še ni pričelo. Obvezujejo se, da jih bodo ponovno opozorili.
Postopoma bodo modernizirali celotni odsek lokalne ceste Liboje—Petrovče, zato bo treba še naprej združevati sredstva in to predvsem zainteresirane organizacije združenega dela . Razumljivo je, da bo pri tem morali največji delež prispevati Ingrad, ki te ceste tudi najbolj uničuje.
Na vprašanje delegacije o možnosti predlagane spremembe voznega reda avtobusa Liboje-Žalec-Celje in o možnosti Preusmeritve avtobusne proge Celje -Kasaze-Griže-Prebold, tako da bi ta proga zajeto tudi Liboje, bodo odgovorih na prihodnji seji; ker o tem vprvvšanju Izletnik še nima dokončnega stališča.
Nezadovoljiva prometna signalizacija
Na delegatsko vprašanje osnovne šole Braslovče o potrebni označitvi naselja Parižlje s pol-zelske in braslovške smeri so pri samoupravni komunalni interesni skupnosti pojasnili, da na lokalnih cestah postavljajo in obnavljajo le najbolj potrebne prometne znake za varnost in izrečne odredbe. Ko bodo ceste opremili s temi prometnimi znaki, bodo postavili tudi ostale.
Glede predloga označitve križišča Parižlje—Male Braslovče pojasnjujejo, da je cesta H/340 na odseku Parižlje-Male Braslovče pravilno opremljena. Na predlog potrebne označitve za nabavilo
šolo in otroke na cesti v Braslovčah pa samoupravna komunalna interesna skupnost in krajevna skupnost Braslovče skupaj s Cestnim podjetjem Celje pripravljata predlog ureditve odseka od lokalne ceste k šoli v Rako vijah. Pri gradnji šole o varnosti otrok očitno niso dovolj razmišljali, saj bi morali stvari reševati že v okviru urejanja stavbnega zemljišča.
Ogroženi šolaiji na Polzeli
Delegatom osnovne šole Polzela se na vprašanje, kdaj bo urejen jprehod za pešce pri osnovni soli Polzela s svetlobnim znakom, pri samoupravni komunalni interesni skupnosti odgovorili:
Obstoječ prehod za pešce pri osnovni šoli Polzela je označen po predpisih. Ge Ide na dokaj urejene razmere prometnih površin v tem delu naselja, je prometna varnost odvisna predvsem od discipline udeležencev prometa. Načrtujejo ureditev celotnega komleksa .Centra Polzela z ureditvenim načrtom, ki bo med drugim vključeval tudi posege na regionalno cesto ter prehod šolarjev, saj poleg talne signalizacije načrtujejo tudi svetlobni signal.
Kar se tiče omejitve hitrosti na Polzeli med Orešnikom in Garantom zaradi ozkega cestišča in povečanega tovornega prometa, ki ogroža varnost pešcev in šolarjev, pa so odgovorili, da je hitrost v naselju že tako omejena na 60 km /h, in da posebnih omejitev zato ni potrebnih, saj morajo udeleženci v prometu hitrost vožnje prilagajati obstoječim razmeram na cesti. Zaradi razvoja Garanta in povečanega tovornega prometa bi razširitev te ceste moral Garant vključiti v svoj razvojni načrt.
delegatom iz krajevne skupnosti ■ Griže, ki so ■ postavili vprašanje potrebne prom etne smgalizacije v njihovi krajevni skupnosti,'So odgovorili, da so v februarju 1980 postavili vse nujno potrebne in programirane prometne znake v njihovi krajevni skupnosti. Vzrok, da jih niso postavili že prej, pa je pri Cestnem podjetju Celje, ki naročenih prumetnin zankov ni
Štafeta mladosti v naši občini
Zdravstvena postaja Liboje je v zaključni fazi izgradnje. Zgradili so jo iz sredstev občinske in regionalne zdravstvene skupnosti ter iz samoprispevka občine Žalec. Slovesna otvoritev bo ob prazniku dela, vendar še nekaj časa ne bo obratovala zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Zdravstvena postaja Liboje je locirana v sklopu stanovnjskega kompleksa Liboje. Detono je v stanovanjskem bloku, delno pa kot samostojen pritlični objekt. Komunalna ureditev zemljišča je rešena v sklopu stanovanjskega kompleksa.
Objekt ima tri programske enote: patronažno službo, zobozdravstveno ambulanto in splošno ambulanto. Celotna površina postaje meri 204 m2, končna gradbena vrednost objekta pa je 2 591 000 din. F. Mauer.	J r 3
Včasih je bilo zares hudo
Obiskali smo Miha Pohlina, upokojenega rudarja iz Zabuko-vice. Pripovedoval nam je o bratu Florjanu Pohlinu, kije bü prav tako rudar. Že s 17 leti je odšel na delo v Nemčijo, po vrnitvi pa se je zaposlil v Pavlinovem rudniku v Libojah. Tuje bil leta 1926'odpuščen, in
ker v domovini ni bilo dela, je odšel v Francijo, od tu pa dalje v Belgijo. Leta 1936 je iz Belgije odšel v Španijo, kjer je kot borec mednarodne brigade padel pri Madridu. Florjan Pohlin je bil eden od šestih rudarjev iz Savinjske doline, ki so odšli v tujino, od tam dalje
E a v Španijo v mednarodno rigado.
84-letni Miha Pohlin se spominja svojih mladostnih let, ki jih je preživel večji del v rudniku. V jamo se je prvič spustil leta 1914 in iz tega leta se še prav dobro spominja praznovanja 1. maja. Dejal je, da so že tega leta imeli „šiht“ plačan, zbrali so se v Zabukovi-ci in nato z godbo na čelu odšli v Griže. Živo se spominja tudi praznovanj med vojno, shodov na Mrzlici in podobnih prireditev.
Med prvo svetovno vojno je bil oproščen vojaščine. Delal je v rudniku pod strogo vojaško disciplino. Delati so morali osem ur, nakar so imeli osem ur prosto, naslednjih osem ur pa so morali biti doma. Kdor se ni držal discipline, je bil zaprt. Za vsak malo večji prekršek so rudarje mučili, tako da so jih obešali za roke in so se le s konicami prstov dotikali tal, dajali so jih v „špange“ in podobno. Sam pravi, da njega niso mučili, zaprli pa so ga, ker trinajsto nedeljo ni prišel na delo. Delal je dvanajst nedelj zapored.
Spominja se Pavlinovega rudnika v Libojah, kjer so bile še lesene tračnice, polno je bilo blata, skratka obupne delovne razmere. Spominja se Antona Vučerja in Franca Brzina. Oba je ubila elektrika v jami v letih 1934/35. Med vojno je delal v Zabukovici do leta 1944, ko so Nemci zaradi pritiska partizanov morali rudnik zapreti. Od takrat dalje je moral hoditi na delo v Pečovnik mimo žičnih ograj točno po začrtani poti, ker bi drugače Nemci streljali
ginjske akcije“ pred vojno, ko so rudarske žene pred občino v Grižah zahtevale kruh za svoje otroke in so dve od njih zaprli za tri mesece.
Ravno tako pa se spominja dogodkov marca 1945, ko so partizani v bližini vasi Zabuko-vica likvidirali pripadnika nemške vojske. Nemci so s svojimi pomagači izpraznili vas Zabu-kovica, ločili može od žensk in jih hoteli postreliti. Na posredovanje direktorja rudnika Leder-ja so ta namen opustili, ženske nagnali domov, možje pa so morali dela ti utrdbe.
Razgovor pri Pohlin ovih je tako obudil delček spominov na težkoproletarsko življenje, na predane delavce, rudarje, ki so vodili delavsko gibanje pred vojno, pa tudi na predvojnega revolucionarja, člana ustanovnega kongre sa	na Čebi-
nah, domačina, ki je vodil in vzgajal rudarje pred vojno, t.j. Albina Vipotnika, njegovih sestra in drugih borcih NOV, In prav je tako, da današnji trenutek obogatimo s temi spomini.
-jž
Letošnja štafeta mladosti bo potekala v naši občini na dan praznovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prav gotovo bo zaradi tega ta jubilej še svečanejši. Kot vsako leto, se mladi tudi tokrat skrbno pripravljajo, da čim lepše in še bolj svečano sprejmejo ta simbol mladosti s pozdravi ljubljenemu tovarišu Titu, človeku, kije vse svoje življenje posvetil borbi za dobro naših narodov in narodnosti, še posebno pa za mlade, v katerih je vedno videl nosilca napredka.
Vse od meseca januarja, o kar je tovariš Tito v Kliničnem centru v Ljubljani, so srca mladih ob njegovi bolniški postelji. V vseh nas je velika želja, da bi zmagal tudi v tej bitki z boleznijo, in da bi nadaljeval svojo bogato ustvarjalno pot za socializem in dobre vsega človeštva.
Letošnja štafeta mladosti toliko bolj izraža ljubezen do tovariša Tita ravno zaradi tega. Mladinci naše občine bodo sprejeli štafeto na Trojanah od mladih iz litijske občine. Nosilec letošnje štafete bo dolgoletni predsednik odbora za izvedbo štafete in član predsedstva Občinske konference ZSMS Milan Vogrinc, spremljali pa ga bosta Irena Terglav in Lidija
Goršek. Po predaji štafete ob 16.11, bo štefeta krenila proti Vranskem, kamor naj bi prispela ob 16,18. Od tu bo po petminutnem postanku krenila
60 LET PREPEVANJA V PREBOLDU
Člani moškega pevskega zbora Svobode Prebold bodo v mesecu maju slavili 60. jubilej. Pod vodstvom zborovodkinje Valerije Dolar se skrbno pripravljajo na slovesni koncert, ki ga bodo skupaj s pevskim zborom OŠ Prebold pripravili 10. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi nekatera priznanja in Galusove značke.
Visok jubilej preboldskih pevcev pa ni le praznik zbora, ampak je to praznik celotnega kulturnega društva in krajevne skupnosti. Zato bo ta koncert posvečen tudi dnevu OF, 1. maju in 35-letnici osvoboditve. Pri organizaciji in izvedbi pomembnega kulturnega dogodka bodo pomagali vsi člani Svobode.
nam.
Zi’
ivo se spominja tudi „dra-
Razstava ob 100-letnici
Družbene usmeritve dohodka v 1980
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na seji; dne 19. 2., 1980, imenoval 12-clanski ■ odbor za spremljanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Odbor je imel dosedaj 3 seje in sicer 2 v širšem in eno v ožjem sestavu, na katerih smo obravnavali problematiko kršitve določil dogovora in zvezne resolucije. Na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva je bilo ugotovljeno, aa je od 1. januarja do 15. februarja tega leta kar 44 uporabnikov družbenih sredstev s področja gospodarstva in negospodarstva pri izplačilih za osebne dohodke preseglo novembrsko1 po-
prečje preteklega leta. Od tega so pri 19 ’1 " ‘J"
čistih osebnih dohodkov preseženi
bili i
kršiteljih izplačani zneski lohodko
pri 25 kršiteljih pa
l pn trn
za več kot 10 1 za m nj kot 10 ‘
Odbor je na svojih sejah obravnaval vzroke prekoračitev pri posameznih uporabnikih dnižbenih podali v
ie
mogoče raz
pis
kršitelje
porediti v tri skupine m sicer T
dogovora
sredstev, ki so jih le ti p< pismeni obliki m ugotovil, da rii -
Zpl
1.	uporabnike družbenih sredstev, kjer je bilo ugotovljeno zvišanje mase ■ osebnih dohodkov zaradi strukture opravljenih delovnih ur
2.	Uporabnike družbenih sredstev, pri katerih je potrebno podrobneje izdelati analize o prekoračitvah mase osebnih dohodkov
3.	uporabnike družbenih sredstev, ki so ne glede na določilo 15. člena
zvezne resolucije povišali osebne dohodke.
V zvezi s tem je odbor sprejel sklep, da se obravnavana problematika posreduje v obravnavo izvršnemu svetu (ki je to obravnaval na svoji seji1 2. aprila) in zboru Združenega dela občinske1 skupščine, ki naj vse kršitelje določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, opozori, da v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov obravnava problematiko kršitve in sprejmejo ustrezna stališča ter ukrepe za odpravo nastalega stanja s končnim ciljem, da se samoupravni akti indelitvena razmerja pn delitvi dohodka usklade z določili zvezne resolucije. Drugo področje aktivnosti 1 odbora je obravnava vlog uporabnikov družbenih sredstev, ki se nanašajo na odobritev povečanja števila zaposlenih in mase osebnih dohodkov v letošnjem letu. Pri tem odbor zastopa stališče in takšno mnenje predlaga tudi izvršnemu svetu, da povečanje števila zaposlenih izven okvirov, ki so določeni v kadrovski bilanci občine in v resolu-cüi, ni dooustna.-Ta_ zlasti velia za neproizvodne dejavnosti in glede na predložene podatke oz razloge se posamezne vloge temer, it o prouče, dokončno pa 'sprejme ustrezen sklep izvršni svet skupščine občine.
A. ŠEPEC
V počastitev 100-letnice obstoja Ferralita iz Žalca so v Savinovem salonu v Žalcu odprli razstavo o razvoju te delovne organizacije. Na otvoritvi je izvedel kratek kulturni program kvintet Svobode iz Žalca. XT .	....
Navzoči pa so but družbenopolitični predstavniki ter predstavniki krajevne skupnosti,1 delovnih organizacij in številni predstavniki kolektiva — organizatorja razstave, vabilu pa se je odvzel tudi narodni heroj, član sveta federacije in častni član kolektiva Ferralit Franc Leskovšek - Luka, ki se je med prvimi vpisal v knjigo vtisov. Zapisal je:
„Mislim, da sem še edini živeči vajenec, ki je prišel k tedanjemu Lorberju leta 1911. Dobro se spomnim, da smo morali vajenci takrat delati 10 ur dnevno za mesečno nagrado 10 krajcaijev, kar je pomenilo tedaj pet žemelj. Delali smo
mlatilnice, ren oreznice,, slamoreznice ter sušilnice za Tunel) ž zastarelimi in primitivnimi sred-stvti. Ko danes vidim lepo urejeno in sodobno opremljeno tovarno, sem resnično ponosen, da se je v tem kolektivu pričelo moje delavsko življenje. Vsem članom kolektiva čestitam ob visokem jubileju in želim še v bodoče veliko delovnih uspehov!” ;
po magistralni cesti Lji Celje proti Preboldu. Mladi Preboldčani jo bodo sprejeli obl 16,33 in jo prenesli na prireditveni prostor pri spomeniku žrtvam fašizma, od tod pa bo nadaljevala pot preko Šešč do Griž, kjer jo bodo sprejeli ob 16,15. Po petminutnem postanku bo štafeta nadaljevala pot proti Žalcu, kjer jo bodo sprejeli ob 16,52 mladi Žalčani v križišču pri Nami in jo ponesli na prireditveni prostor pri Nami, kjer bo tudi osrednja občinska proslava. ,
Iz Žalca bo po petnajstminutnem postanku krenila po magistralni cesti proti Šempetru na prireditveni prostor pri domu Svobode, od tam pa proti SIP—u in naorei proti Polzeli. Tu jo bodo pričakali na šolskerr
športnem igrišču, od tu dalje pa bo krenila proti mozirski obči ni. Zadnji nosilci štafete v naši občini bodo mladinci iz Letuša, ki bodo sprejeli štafetno palico pri mostu čez Savinjo in jo prenesli do hiše, kjer so potekali razgovori o predaji nemških oboroženih sil med generalom Dolničarjem in Lae-hrom. Mladi Letušani bodo štafetno palico izročili članom Občinske konference ZSMS, ti pa jo bodo ob 17,35 predali mladim iz Mozirja.
Poleg zvezne štafete pa bodo v petek 25. aprila krenile iz Vinske gore, Tabora in Braslovč še lokalne štafete, ki se bodo priključile zvezni štafeti v Žalcu na osrednji proslavi v nedeljo, 27. aprila, ob 16,47. ,
—dar
Prihod štafete mladosti lani
Denarne pomoči v letu 1980
Franc—Leskovšek Luka se vpisuje v knjigo vtisov.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije je konec marca sprejela sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1980,' kakor tudi sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o pomoči za opremo novorojenčka.
S tem sklepom so od 1. maja 1980 določeni dohodkovni pogoji, ki so 1 v primerjavi z lanskimi povečani poprečno za 22,4 '%. Zneski denarnih pomoči so ostali nespremenjeni. Pravico do najvišje denarne pomoči ima otrok družine, kjer znaša dohodek na družinskega člana do 2.20 /dinarjev mesečno, do najnižje pa, če je dohodek na družinskega člana do-3.900 dinarjev. ,
Najvišji znesek denarne pomoči je 510’ din za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa 630 din, medtem ko je najnižji znesek 210 din za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa 280 din. Povečan pa je količnik za dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki znaša za leto 1980 — pet (5).
Določen je tudi nov dohodkovni pogoj za pridobitev pravice do povečane denarne pomoči otrokom edinih hranilcev za 19,9 %, to je poprečen porast preživnin in pokojnin v letu 1979. Pravico do povečane denarne pomoči ima v žensku 320 din mesečno telesno in duševno prizadet otrok, 150 din pa otrok, ki ima le enega hranilca.
Pogoji za pridobitev te pravice so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni listSRS, št. 1/79).
Novo je določen dohodkovni ogoj za članstvo starih staršev, oHčnik za dohodek iz kmetijske dejavnosti je 2,9, kar predstavlja nako povečanje, kot povečanje drugih dohodkov starih starsev. Preizkus upravičenosti do teh denarnih pomoči še do nadaljnjega opravlja služba na Regionalni zdravstveni skupnosti v Celju.
V sklepu o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih m drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1980 so nespremenjeni, ker se katastrski dohodek v letu 1979 ni spremenil. Na novo je določen , dohodkovni pogoj za pravico do povečane denarne pomoči
pia
(TJr;
K
za otroke edinih hranilcev ter dohodkovnih pogoj, na osnovi katerega se štejejo stari starši kot člani dmžine.
Ti otroci imajo pravico do denarne pomoči v znesku 300 din, teže telesno ali duševno prizadeti otroci in tisti, ki imajo le enega hranilca, pa imajo pravico do povečane denarne pomoči: 320'din mesečno, če so teže telesno ali duševno prizadeti; 150 din mesečno pa, če je roditelj, pri katerem živi oziroma h kateremu spada,1 edini hranilec (če znesek otrokovega dohodka — preživnina ali drugi dohodek ne presega 1.200 din mesečno).
Pravico do denarne pomoči imajo otroci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka. Živeti pa morajo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din, oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. Pri ugotavljanju dohodka dmžine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi dmgi dohodki.
Za člane občanove dmžine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 120 din, mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 2,9—kratnem znesku katastrskega dohodka.
Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči morajo občani vložiti do 20. apnia 1980, upoštevane pa bodo tudi vloge, ki bodo prispele najkasneje do 30. aprila na Občinsko skupnost otroškega varstva Žalec.
Sklep o pomoči za opremo novorojenčka uvaja od 1. maja 1980 dalje samo funkcionalno obliko pomoči, to je zavitek za najnujnejšo opremo za novorojenca. Pomoč se uveljavlja 60 dni pred pričakovanim porodom in ne dalj kot v treh mesecih od dneva rojstva otroka. Potrdilo o stopnji nosečnosti sprejema občinska skupnost otroškega varstva Žalec.
D. V. Dolinšek
V otroški ambulanti žalskega zdravstvenega doma
Stabilizacijski ukrepi v zdravstvu
Z republiško resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1980, so se bistveno omejila sredstva skupne porabe- Poleg tega je potrebno v vseh sredinah racionalno trošiti sredstva, kot tudi izvajati stabilizacijske ukrepe in omejiti porabo materialnih stroškov, sredstva za osebne dohodke pa trošiti v okviru razpoložljivih sredstev. Z novim vsebinskim pristopom in novo nastalo situacijo, je potrebno, da tako izvajalci zdravstvenega varstva, kot tudi uporabniki doprinesejo ustrezni delež k stabilizaciji porabe sredstev. Glede na zelo konkretno in ostro izpostavljena resolucijska izhodišča morajo skupnost in izvajalci zdravstvenega varstva poslovati v okviru dogovorjenih sredstev, pri tem pa se morajo tudi uporabniki pri uveljavljanju pravic racionalno obnašati.
Pri usklajevanju je bilo potrebno izhajati iz tega, da se v letu 1980 lahko povečajo sredstva zdravstvene skupnosti za 16 % glede na program v letu 1979. Na osnovi teh izhodišč in usklajevanja v okviru občine, je bilo potrebno prvotno dogovoijena sredstva za leto 1980 znižati za 11,853.000,00 din s tem, da se upoštevajo konkretni stabilizacijski programi pri izvajalcih zdravstvenega varstva in pri uporabnikih.
zato je SKUpsciha uutume zuiav-stvene skupnosti Žalec na svojem zadnjem zasedanju sprejela sklep o izvaj'anju konkretnih stabilizacijskih in restrikcijskih ukrepov na področju zdravstva. Vsi ukrepi določeni v tem sklepu se upoštevajo ne glede na dosedanje opredelitve in sprejeta določila o dolžnostih in pravicah iz zdravstvenega varstva sprejetimi s' samoupravnim sporazumom o temeljih plana, samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in v drugih samoupravnih splošnih aktih, pravilnikih in sporazumih o svobodni menjavi dela.
Zaradi omejenih sredstev skupnosti (do 16%) se porajajo vprašanja in sicer:
1. Kako pokriti izplačilo nadomestil, ker je možno le-ta povečati v globalu za 16 %? Osnova za obračun vseh nadomestil iz osebnega dohodka v primeru bolezni in vseh drugih zadržanosti je osebni dohodek preteklega leta. V letu 1979 so osebni dohodki porasli za 24 %, skupnost pa ima na razpolago za omenjena nadomestila le 16% več sredstev. Zato je bilo nujno potrebno sprejeti sklep, da osnova za obračun vseh nadomestil ne sme biti višja, kot bi znašala osnova izračunana za leto 1979, povečana za 16 %.
V zvezi z izplačili nadomestil je sprejet tudi ukrep, da v kolikor je de la zmožnost ocenjena po zdravniku izven območja občinske zdravstvene skupnosti ali republike SR Slovenije, se hranarinska nakaznica za izplačilo nadomestila lahko prizna, ce je dano soglasje po konziliju specialistov osnovne zdravstvene službe iz območja občinske zdravstvene skupnosti v kateri delavec združuje delo.
" 2. Kako uskladiti porabo sredstev v zdravstveni službi, zlasti če upoštevamo, da ne sklepamo sporazumov z zdravstveno službo izven območja skupnosti in nimamo direktnega vpliva na njihove cene? Za urejanje tega problema so sprejeti naslednji ukrepi:
-	Pravico iz neposrednega zdravstvenega varstva (bolnišnično zdravljenje in specialistično zdravljenje) lahko uveljavlja uporabnik v breme skupnosti le na podlagi formalno pravno veljavno izstavljene napotnice, razen v primerih, ki so izrecno opredeljeni v splošnih aktih skupnosti (nujna medicinska pomoč, stalno prebivališče družinskih članov izven območja zdravstvenih skupnosti itd.).
-	Strokovno soglasje za zdravljenje in preglede v kliničnih bolnišnicah obravnava in odloča konzilij 3 specialistov TOZD ustrezne specialistične oziroma hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje.
-	Kadar se uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na zeljo ali zahtevo uporabnika s formalno pravno veljavno izstavljeno napotnico pooblaščenega zdravnika iz območja zdravstvene skupnosti. zunaj območja zdravstvene
skupnosti, krije zdravstvena skupnost stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci v domači medobčinski zdravstveni skupnosti, razliko pa krije uporabnik sam.
-	Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez formalno pravno veljavno izstavljene napotnice (razen za že navedene izjemne primere) skupnost ne prevzema obveznosti plačila.
-	3. Kako doseči večjo učinkovitost delovanja zdravstvene službe (s hitrejšimi postopki, hitrejšim izdajanjem izvidov in mnenj)?
Pri medicinski obdelavi bolnika v specialističnih ambulantah je potrebno izdati izvid z osnovnimi zaključki glede terapije in delazmožnosti takoj, oziroma najkasneje naslednji delovni dan. Neposredni nadzor nad izvajanjem tega ukrepa izvaja splošni zdravnik, ki mora tekoče informirati o tej problematiki poslovodni organ. Poslovodni organ mora tekoče mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, podati informacijo odboru občinske zdravstvene skupnosti o vseh zavlačevanjih in nepravilnostih. V kolikor se ti ukrepi ne bodo izvajali v opredeljenih rokih, skupnost ne bo plačala opravljenih storitev.
4.	Katere pravice iz zdravstvenega varstva začasno ne izvajati, ki niso nujno potrebne (koristno zdravljenje) ?
-	Odobravanje koristnega zdraviliškega zdravljenja (B-indikacija) po pravilniku o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb za zdravljenje v naravna zdravilišča (Ur. 1. SRS št. 22-519/72) v breme zdravstvenih skupnosti se ne izvaja, razen za borce NOV.
-	Odobravanje zdraviliškega zdravljenja (B-indikacija) izvaja posebna komisija v dispanzerju za borce oz. v okviru posebne ambulante za borce posamezne občinske zdravstvene skupnosti, v okviru programiranega števila primerov in višine sredstev občinske zdravstvene skupnosti, predvidenih za te namene-
-	Odobravanje nujnega zdraviliškega zdravljenja - nadaljevanje bolniškega zdravljenja (A-indikacije in C-indikacije) izvaja konzilij 3 specialistov v : bolnišničnih TOZD-ih.
5.	Konkreten ukrep je bil sprejet tudi na področju neposredne udeležbe prispevka uporabnikov (participacija).
Opredeljeni prispevek za neposredno udeležbo uporabnikov za zdravstveno varstvo za leto 1979 se valorizira za 25 %. Omenjena valorizacija je bila izvedena glede na gibanje življenjskih stroškov v 1. 1979, ki so porasli za okrog 25 %. Tako znaša participacija:
Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 30,00 din
Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika li njegovih svojcev 90,00 din
Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
-	za prvi pregled pri stomatologu oziroma specialistu 20,00 din
-	za vsako zalivko 30,00 din
Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 90,00 din
Za zdravila, pomoč ali sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 25,00 din
In kako je z zdravili?
Pri predpisovanju zdravil v breme skupnosti se mora dosledno upoštevati sprejeti pravilnik tako v pogledu predpisovanja cenejših enakovrednih zdravil, kot tudi glede vpisovanja ' posameznih oznak na recept.
Zdravstvena svetovalca regionalne zdravstvene skupnosti sta pooblaščena, da vršita občasni neposredni strokovni nadzor nad predpisovanjem zdravil.
Ob vsakokratni tromesečni analizi poslovanja, bo zdravstvena skupnost ugotavljala uspešnost izvajanja sprejetih stabilizacijskih ukrepov. V primeru uspešnosti se bodo nekateri ukrepi opustili, v nasprotnem primeru pa bo potrebno sprejeti še dodatne omejitvene ukrepe.
Kolektivno vodstvo v občinski konferenci ZK
Kadrovske, oiganizacijske in vsebinske priprave na uresničevanje Titove pobude o kolektivnem vodstvu in skrajšanem mandatu v občinski organizaciji ZKS Žalec so stekle. Tako je občinski komite po predhodnih pripravah gradiva v komisijah pripravil predlog aktivnosti za programsko volilno konferenco in kadrovske predloge ter jih dal v razpravo osnovnim organizacijam ŽK.
Program aktivnosti je zastavljen tako, da bi Občinska konferenca ZKS kar najbolj celovito, predvsem pa kritično ocenila svojo aktivnost pri uresničevanju pokongresnih aktivnosti na vseh področjih družbe/ nega življenja. Preteklo dvoletno obdobje je bilo izredno
zahtevno in zapleteno z vrsto družbenih protislovij, pa vendar uspešno ob prizadevanju komunistov v občini.
Bitka za uresničevanje idejne in akcijske učinkovitosti ZK je bila in bo tudi v bodoče najpomembnejša naloga pri urazreševanju družbeno-eko-nomskih in samoupravnih problemov, s katerimi se komunisti srečujejo. V koliki meri pa se idejna in akcijska učinkovitost ZK uresničuje v praksi, bo ocenila programsko — volilna konferenca ZK 9. maja 1980.
Osrednja pozornost bo posvečena oceni sedanjim družbenopolitičnim in samoupravnih družbenoekonomskim razmeram v občini in na osnovi ocene usmeritve konference v nasled-
njem enoletnem mandatnem obdobju.
Na programsko-volilni konferenci pa bodo po predhodni obravnavi v osnovnih organizacijah ZK izvolili predsednika konference, sekretarja komiteja, izvršnega sekretarja, nove člane k4miteja in predsednika statutarne komisije in tovarniškega razsodišča.
Za predsednika konference je predlagana Vera Orešnik, za sekretarja komiteja Franc Jelen, za izvršnega sekretarja Janez Kroflič, za nova člana komiteja Franc Kolšek in Martina Bevc, za predsednika statutarne komisije Slavko Košenina, za predsednika tovarniškega razsodišča pa Venčeslav Bauer.
Načrtovanje v gospodarstvu
V našem gospodarstvu potekajo v tem času številne aktivnosti, da bi dosegli čim večje rezultate v zvezi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov. Predvsem gre za osnovno prizadevanje, da dosežemo čim večjo produktivnost. Podatki o stanju v preteklem letu namreč kažejo, da moramo ravno na tem področju zlasti v nekaterih organizacijah združenega dela doseči bistvene premike, če želimo izboljšati rezultate gospodarjenja. Po zaključnih računih za lansko leto sicer nimamo večjih izgub, vseh je okoli 4,500. OOP din, bolj pa je zaskrbljujoče to, da precejšnje število organizacij gospodari na meji rentabilnosti. Seveda pa ne gre samo za obvezo, da dosežemo večjo stopnjo produktivnosti, gre tudi za ustrezno zaposlovanje, za uvajanje sodobne tehnologije, saj je ta marsikje zastarela, za uvajanje novih ali pa za razširitev sedanjih proizvodnih programov. Pomembna je tudi delitev dohodka. Po
dogovoru o razporejanju dohodka moramo nameniti sorazmerno večji delež za vlaganja v gospodarstvo, manjši pa za osebne dohodke Podatki za prve mesece letošnjega leta pa kažejo, da je kar preko 40 organizacij združenega dela kršilo določila tega dogovora iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Poleg razprav o zaključnih računih za leto 1979, ki morajo voditi v oblikovanje in sprejetje čvrstih akcijskih programov odpravljanja slabosti v gospodarjenju v tekočem letu, pa je bilo potrebno ponovno preveriti plane organizacij za leto 1980 ter jih povsod uskladiti s sprejeto stabilizacijsko politiko. V razpravah, ki tečejo te dni, je bil izražen dvom, da je bilo to res storjeno v sleherni naši delovni organizaciji
Zaostajamo pa tudi pri izvajanju tistih nalog, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981 - 1985. Ti zaostanki so posebno prisotni v nekaterih
organizacijah združenega dela. Sicer imajo skoraj vse izdelane analize razvojnih možnosti, precej manj pa jih je sprejelo smernice o razvom v naslednjem petletnem obdobju. Večina organizacij združenega dela pa nima podanih elementov, še manj pa osnutkov samouprav-rih sporazumov o temeljih plana.
Čeprav je res, da na kasnitve vplivajo tudi spremenjeni pogoji gospodarjenja in stabilizacijski ukrepi, ki zahtevajo reprogramiranje delovnih nalog, pa gre ponekod tudi za nezadosten interes individualnih poslovodnih organov za pravočasno pripravo posameznih planskih dokumentov. Razumljivo je, da zaradi kasnitev pri osnovnih nosilcih planiranja zaostajajo tudi posamezne naloge na nivoju občine, saj je pri načrtovanju prihodnjega razvoja potrebno izhajati iz interesov delovnih ljudi v združenem delu.
—an—
HOTEL PREBOLD:
Pripravljeni na sezono
Turistična sezona je pred vrati, gostinski delavci pa se skrbno pripravljajo na spi;e-jems gostov. V hotelu Prebold smo se o tem pogovarjali z upravnikom Vilijem Lupše torn.
„V hotelu Prebold ne občutimo veliko nihanj v številu obiska gostov po posameznih letnih sezonah, spreminja pa se struktura gostov. V poletnih mesecih prevladujejo turisti, ki prihajajo v Prebold na letni oddih. Poleg individualnih gostov je precej organiziranih skupin, prevladujejo pa gostje iz Dalmacije. Tudi letos bo tako. Že navezane stike z gosti iz Splita in Zadra smo letos še poglobili in tako pričakujemo, da bo letošnja poletna sezona dokaj težki gospodarski situaciji za nas ugodna.
Gostom, ki bodo bivali pri nas od 10—14 dni, bomo poleg rednih pensionskih storitev nudili tudi razne piknike v naravi, po želji pa bomo organizirali tudi izlete v okoliške kraje in planinske postojanke. Kot prejšnja le-
ta, bom o tudi letos organizirali več prireditev, na katerih bomo pripravljali razna jedila. Tako bomo že v mesecu maju pripravili „Mesec palačink". Skozi cel mesec bomo tak op opravljali za ljubitelje te jedi najrazličnejše slane, sladke, grati-nirane in ocvrte palačinke. Tudi „Gobarski vidend" bomo pripravili, saj je lani doživel ugoden odmev, letos
pa ga bomo pripravili v času, ko bo največ gob.
V priprave na sezono smo vključili tudi razna vzdrževalna dela v hotelu, tako da bomo poletno sezono dočakali kar najbolj pripravljeni. Glede bazena se letos ne bo kaj bistveno spremenilo, vendar upamo, da ga bomo uspeli usposobiti do sezone."
Tl»	V •
Finančni
rezultati
obrti
Davčna uprava skupščine občine Žalec je v mesecu februarju 1980 pripravila pregled doseženih finančnih rezultatov, in delitev dohodka v zasebni obrti, gostinstvu in avtoprevozništvu za leto 1977 in 1978. Ta oblika spremljanja razvoja se izvaja od leta 1975 ter omogoča vpogled v razvoj celotne zasebne obrti, kot tudi v podatke o doseženih dohodkih posameznih obrtnikov.
Celotni dohodek za leto 1978 je znašal 280.183 tisoč din, dohodek pa 88.958 tisoč din, kar je za 45 % več kot v letu 1977. Povečanje dohodka gre delno na račun novo ustanovljenih obratovalnic v letu 1978, saj jih je bilo na področju storitvene obrti ustanovljenih 16, na področju proizvodnje pa 18. Najugodnejši rezultati so bili doseženi v proizvodni dejavnosti, to je livarstvu, orodjarstvu, ključavničarstvu in izdelovanju drobnih kovinskih predmetov, kjer je bil dohodek v poprečju na enega obrtnika preko 500 tisoč din. V celotni proizvodni dejavnosti je znašal poprečni dohodek na obrtnika 358 tisoč din, medtem ko je znašal v storitveni obrti 181 tisoč din, v avtoprevozništvu 38 tisoč din, v gostinstvu pa 109 tisoč din.
Kljub pozitivnim ugotovitvam pri razvoju obrtne dejavnosti na območju občine, pa se število obrtnikov, ki ne ustvarjajo večjega dohodka tot znaša družbeno dogovorjeni bruto osebni dohodek, ne zmanjšuje. Od skupnega števila 428 (po stanju december 1978) jih kar 221 ni ustvarilo presežka nad bruto osebnim dohodkom (BOD) in s tem tudi ni davčne osnove, od katere bi bilo možno odmeriti davek. Tako v nekaterih storitvenih dejavnostih kot v krojaštvu, šiviljstvu, frizerstvu, urarstvu ipd. nobenemu od obrtnikov ni bil odmerjen davek. Z davčnimi olajšavami se torej razvoja teh, sicer deficitarnih strok, ne da pospešiti. V gostinstvu se je Sicer število tistih, ki ne dosegajo BOD-a, znižalo od 40 na 36, kar pa je še vedno polovica vseh gostincev.
Skupno odmerjeni davek od obrti 207 obrtnikom je znašal 16.640 tisoč din, kar je 55 % več kot leta 1977. Davčne olajšave so, bile skupno priznane v znesku L.571 tisoč din in so se po obsegu povečale za 317 %. Za vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo je koristilo olajšavo devet obrtnikov, za prvič v občini ustanovljeno obratovalnico pa 17 obrtnikov. Olajšavo za učence je koristilo 22 obrtnikov, za deficitarno dejavnost pa eden.
O doseženih finančnih rezultatih je razpravljal izvršni svet Skupščine občine Žalec na seji, dne 7. aprila 1980, in ugotovil pozitiven razvoj obrtne dejavnosti v okviru malega gospodarstva z vidika ustvarjenega dohodka kot tudi glede na število zaposle--nih. Nosilcem obrtne dejavnosti, ki ne ustvarjajo presežka BOD-a bo potrebno posvetiti Dosebno pozornost, da se stanje čimprej spremeni. Poostriti pa bo potrebno tudi nadzor nad tem, da se bo obrtna dejavnost izvajala v skladu z izdanimi obrtnimi dovoljenji. Povečati bo potrebu.' tudi nadzor nad pravilnostjo izkazovanja ustvarjenega dohodka.
M. Z
350 DELOVNIH MEST V NOVI TOVARNI SIP ŠEMPETER
KOVINARJI IN MLADI DELAVCI BREZ POKLIC A-I TUDI ŽENE IN DEKLETA ZDOMCI IN OBČANI,
IKI SE VOZITE DALEČ NA DELO
OBČANI, KI SI ŽELITE PRIDOBITI ALI SPREMENITI POKLIC
VSEM VAM, KI TEŽITE, DA BI BILI ZA DOBRO DELO TUDI DOBRO NAGRAJEVANI, SO NA STEŽAJ ODPRTA VRATA
STROJNE INDUSTRI JE SIP ŠEMPETER
Prvih 50 prijavljenih bo lahko nastopilo delo takoj, p	ostali pa postopoma tekom tega ali prihodnjega leta
! POHITITE ZATO IN SE PRIJAVITE V KADROVSKI SLUŽBI Ji SIP ŠEMPETER, ALI PA SI ZA ZAČETEK, DAŠE NE BI I PODALI NA POT V NEZNANO, VSAJ OGLEJTE SODOBNO j! STROJNO PROIZVODNJO V SIP ŠEMPETER.
i! OGLED JE MOŽEN VSAK PONEDELJEK OB 11. URI
KOLEKTIV VAS PRIČAKUJE IN VAM HKRATI ČESTITA ZA PRAZNIK DELA
»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
Schuetzova keramična vaza foto: V Berk
Sloveča
Schiitzova keramika
Naraščajoče povpraševanje po Schuetzovi keramiki vedno znova dokazuje da je zanimanje za te izdelke tudi v današnjem času prav tolikšno kot je bilo takrat, ko je v Libojah delovala keramična tovarna z zaščitnim znakom „Schuetz Cilli.” To je bilo med leti 1873 in 1919, torej v času, ko so v uporabni umetnosti in industrijskem oblikovanju prevladovale težnje histori-zma z različnimi interpretacijami starih slogov, zlasti renesanse, baroka in še tistega, kar je na predmetih poudaijalo bogastvo in raz-. košje ... Uresničitev tega razkošja je pospeševal napredek industrijske proizvodnje, ki je začela nadomeščati dotedanjo zamudno in drago ročno izdelavo . Takrat je tudi keramična industrija skušala z vse bolj množično proizvodnjo spodbujati k hitrejši in večji nabavi ter potrošnji predmetov, ki so sodili k tedaj propagirani in modni stanovanjski opremi.
Brata Ludvik in Rihard Schuetz, ki sta bila lastnika tovarne v Kasazah, sta imela v proizvodnji keramike in v povpraševanju po teh predmetih na tržišču določene izkušnje že iz poslovanja v lastni tovarni na Češkem, ki je delovala več let pred obratom v Libojah. Zato je razumljivo, da sta tudi pri nas že v začetku zastarala delovni program, ki je lahko plasiral tum te izdelke na zahtevna evropska in ameriška tržišča. Prav gotovo so predstavljali kakovostni keramični materiali, velika raznolikost izdelkov za vsakdanjo rabo in nivo umetniških dosežkov:	zlasti
oblik, barv, in loščev, tiste vrednote, s katerimi se je Schuetzova keramika lahko urvščala med renomirano tovrstno potrošniško blago v svetu. Pri tem pa je treba vedeti, da je Schuetzova tovarna prav zaradi napredne industrijske proizvodnje sodelovala s potrebnimi strokovnjaki in oblikovalci ter da je poleg domačih uporabljala tudi najboljše surovine iz tujine. Znano je tudi, da
Je Schuetzova tovarna nudila izredno obsežen izbor izdelkov, saj so ohranjeni podatki, da je izdelala okoli 2000 različnih keramičnih redmetov. Tö so jedilni, vni, čajni in pivski servisi, vaze različnih velikosti, vrči, podstavki, umivalniki, stenski krožniki, vžigalniki, kadilne« garniture, ohišja ur, svečniki in še in še.
Če si danes ogledamo nekatere primere Schuetzo-ve keramike, lahko ugotovimo, da so ljudje takrat uživali ob razgibanih oblikah, ki so polne mnogoterih okraskov na visokih in poglobljenih reliefnih površinah in se kažejo v pestrih barvah in svetlikajočih se glazurah... Da so želeli posodje, ki je bilo polno igrivosti in učinkovitosti oblik ter okrasitev! Iskali so optično izražanje v prepletanju motivike z nimfami, favni, am osji, vitezi, Apoloni, maskeroni, živalmi, rastlinami, detajli iz narave, s sfingami, groteskami, arabeskami, palmetami, gi-rlandami in še vsem drugim! Tem okrasnim elementom pa so bili na Schuetzovi keramiki v zadovoljstvo, „za orient” navdušenih potrošnikov, dodane še prvine iz perzijske, kitajske, japonske in mavrske motivike.
Lahko rečemo, da sta oblikovna preobilnost in barvna raznolikost glavni značilnosti, ki dajeta Schuetzovi keramiki poleg historičnih vrednot tudi v današnjem času, ki teži za enostavnim v inudstrijskem oblikovanju, poseben čar in velik sloves!
Od številnih ohranjenih Schuetzovih izdelkov so najlepši primeri zbrani v Keramični tovarni v Libojah, v celjskem muzeju, v javnih in privatnih zbirkah v Ljubljani, Ptuju, Brežicah, Zagrebu, Beogradu, Gradcu, na Dunaju in drugod. Vsi ti izdelki so zdaj že dragocene muzealije in kot take dragoceni dokumenti, ki lahko dostojno ilustrirajo slavno tradicijo še zdaj delujoče keramične industrije v Libojah.
MILENA MOŠKON
Dobra knjiga po najkrajši poti do bralcev
O delu in vlogi Občinske matične knjižnice v Žalcu smo se pogovarjali z ravnateljico in dolgoletno prosvetno delavko na področju knjižničarstva, Anico Lesjakovo. Zastavili smo ji med drugim:
„Zanima nas, kako občinska matična knjižnica lahko deluje in opravlja svoje poslanstvo v razmeroma slabih pogojih dela? Kakšni so stiki z bralci, kaj je z obnavljanjem knjižnega fonda, kaj in koliko občani berejo in kako so knjižnice (tudi ostale) kadrovsko zasedene? “
' A. Lesjakova: „Kot osrednja kulturna ustanova občine Žalec, združuje občinska matična knjižnica 6 krajevnih knjižnic in 10 izposojevališč. Kot knjižnica splošnoizobraževalnega tipa pa deluje za KS Žalec, Vrbje in Petrovče.
Knjižnico obiskuje 1399 stalnih članov od tega približno 800 bralcev KS Žalec, ostali pa so iz okolice. Med bralci je 65 odstotkov mladih in to od osnovnošolcev do srednješolcev, visokošolcev in učencev v gospodarstvu. To je razveseljivo.
V lanskem letu je bilo v knjižnici izposojenih 11.960 knjig ali 80 odstotkov. Žal se delo odvija v utesnjenih prostorih, pa čeprav naj bi predstavljala informativni center. V takih neprimernih prostorih bralci nimajo pre gleda nad celotnim knjižnim fondom.
Ob knjižnici pogrešamo čitalnico, ki bi omogočila uporabo leksikografskega in enciklopedičnega gradiva ter slovarjev, ker tovrstne literature ne izposojamo na dom. Prav tako je prepotreben mladinski oddelek, kjer bi lahko odvijali več oblik vzgoje mladih bralcev. Nujna je kadrovska okrepitev, 'vendar nam sedanji prostori tega ne dovoljujejo. S pomočjo in velikim posluhom za naše delo nam Občinska kulturna skupnost Žalec omogoča, da redno množimo in povečujemo knjižni fond, ki letno doseže ,600 do 700 enot knjižnega prirastka. Ne vemo, kako dolgo nam bode sedanji prostori še služili kot
Na sejah Občinske konference ZSMS v Žalcu ugotavljajo, da so ž uresničenimi nalogami dosegli dokaj kvaliteten razvoj na področju organiziranosti mladih v osnovnih sredinah, predvsem pa pri pridobivanju vloge mladih v združenem delu in krajevnih skupnostih.
Na področju organiziranosti mladih v združenem delu opažajo še veliko nepravilnosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Predvsem se te slabosti kažejo v premajhni angažiranosti mladih pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti. Potrebno je doseči večjo aktivnost glede vplivnosti ali nezainteresiranosti mladih delavcev za odpravljanje negativnih pojavov v našem gospodarstvu. Inflacijski pojavi zadevajo mladega človeka, zato mora biti tudi v njegovem interesu da se aktivno vključuje pri odpravljanju temeljnih vzrokov, zajezitev prevelike porabe, potrošniške miselnosti, sodelovanje v bitki za stabilizacijo gospodarstva, doseganje večje učinkovitosti pri delu, zmanjševanju proizvodnih stroškov, odkrivanju notranjih rezerv in zavzemanju za sodobno in učinkovito poslovanje.
Pri delu osnovnih organizacij ZSMS je potrebno posvetiti posebno pozornost članstvu, izboljšanju discipline pri delu, nedelavnosti in neopravičenim izostankom, zmanjševanju bolniškega staleža ter spremeniti
shramba tako dragocene vsebine?
Leta 1975 smo sprejeli v svoj program dela izvedbo tekmovanja za „Bralno značko“. Učenci osnovnih šol v naši občini množično tekmujejo za osvojitev Kajuhove bronaste, srebrne in zlate bralne značke. S tem tekmovanjem širimo lepo slovensko knjigo med šolarji ter jih navdušujemo in pridobivamo za branje, ki ni obvezno.
Zaradi množičnosti te akcije, saj se v bralnem programu letno zvrsti cca 3000 otrok, se lahko zahvalimo predvsem učiteljem — mentorjem od 1. do 8. razreda, ki skrbe za množičnost, organizacijo in potek bralne akcije. Naša knjižnica je nabavila precejšnjo število knjig za vse stopnje ter jih razposlala krajevnim knjižnicam ali šolam. Tako si tekmovalci izposojajo knjige za Bralno značko tudi v krajevnih knjižnicah.
Mentorji za Bralno značko so vključeni v odbor pri Občinski matični knjižnici. Ob koncu šolskega leta že nekaj let nazaj organizira ekskurzije za zlate značkarje vseh šol. Kot dodatna dejavnost naše knjižnice se je v letu 1976 oblikoval recitacijski krožek, ki ga sestavljajo visokošolski študentje iz naše občine. Za seboj ima že 28 nastopov na raznih prireditvah, ki so bile posvečene domačim imenom slovenske literature.
Matično službo je opravljala Občinska matična knjižnica z rednim spremljanjem dela v krajevnih knjižnicah in izposo-jevališčih. Za te knjižnice je nabavila lani 1274 knjig. Tako ima sedaj knjižni fond, ki ga združujejo vse krajevne knjižnice 27.000 enot. Vse te knjižnice razvijamo z množenjem knjižnega fonda ter jih strokovno usmerjamo. Trudimo se, da bi krajevne knjižnice uspešno delovale v svojem kraju.
Knjižničarji v teh knjižnicah so amaterji, a čutijo veliko ljubezen do knjige, kar je predpogoj za njihovo uspešno delovanje. Za delo niso plačani, le enkrat letno prejmejo skromno nagrado.
Delo je zaradi neustreznih prostorov, pa tudi neprimerne
odnos do proizvodnih sredstev.
Pomemben element slabega stanja v nekaterih sredinah je tudi slab odnos ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov do vloge in dela _ osnovnih organizacij mladih. Še vedno je neizkoreni-njena miselnost, da mladi niso „zreli“ za aktivno vključevanje in razreševanje določenih skupnih problemov. Obravnavajo jih kot drugorazredno družbenopolitično organizacijo, kije pač za to, da čisti okolje tovarn, pripravlja razne proslave in podobno. Vprašamo se lahko samo, kako pa se lahko mlada generacija z uspehom uveljavlja v sredinah, kjer so to miselnost odpravili. Kdo je torej zaviralec mladega poleta?
S takšnimi odnosi negativno vplivamo na mladega človeka, na njegovo vlogo, ki bi jo moral imeti v celotnem sistemu političnega, samoupravnega in strokovnega odločanja. Vse preveč je pojavov, ki mlademu človeku ne dopuščajo uveljavitve idej, njihovega mladostnega elana, saj bi za uresničitev le-teh od določenih struktur zahtevale več naporov in konkretnega angažiranja.
Veliko negativnosti smo odpravili, vendar takšni in podobni primeri še vedno hromijo delo mladih in osnovnih organizacij ZSMS, s tem pa delamo sebi in družbi slabo uslugo.
OTO ŽAGAR
opreme največkrat težavno. Občinska matična knjižnica se trudi ustvariti boljše pogoje s tem, da vsako leto na novo opremi po eno knjižnico, kjer so seveda ustrezni prostori. Tega na primer v Preboldu in Braslovčah ne moremo, ker so prostori docela neprimerni.
Ostalih 10 knjižnic v manjših krajih občine ima v glavnem že zastarel knjižni fond in sicer po 2 0 do 500 knjig, zato smo jih uvrstili med izposojevališča.
Nesmiselno bi bilo drobiti sredstva na vseh 16 knjižnic, zato smo manjše knjižnice vezali kot izposojevališča k večjim kra-
in barv
Med likovnimi amaterji naše občine pogosto zasledimo ime Nandeta Lesjaka iz Prebolda. Že v osnovni šoli je rad segal po barvah in drugih slikarskih; materialih, vendar se s slikarstvom resneje ni ukvarjal vse do upokojitve. Pot življenja ga je vodila iz meščanske šole na tehniško tekstilno šolo v Le sko-vac, od tam pa na prvo službeno mesto v Maribor. V Prebold je prišel leta 1936. Tu se je zaposlil v tekstilni tovarni, od koder ga je odnesla vojna vihra, vendar se je po končani' vojni vrnil in ostal zvest tekstilni tovarni vse do upokojitve.
„Pò upokojitvi sem čutil potrebo po barvah,‘je pripovedoval. „Ker sem imel časa na pretek, sem se poglobil v proučevanje barv in možnost' njihovega prenašanja na tekstil, kot obliko umetniškega snovanja. Že prej v službi sem poskušal doseči čim boljše izrazne efekte tiskarskih barv, zato je razumljivo, da sem s tem kasneje nadaljeval.“
Nande je najprej upodabljal predvsem na svili, nakar je na predloge nekaterih akademskih slikarjev začel uporabljati tudi druge materiale, med drugim tudi iverice. Prav s temi pa je tudi opozoril nase in na svoje umetniško snovanje.
Najbolj so pri srcu Nandetu motivi iz narave. Njegova izrazna moč je poudarjena v izrednih barvnih kombinacijah, ki so mojstrsko prelivajo. Nekaj posebnega pomenijo njegove slike na svili. Te nastajajo s pomočjo jedkanja, to se pravi, odvzemanja barv. Prav o njegovem umetniškem izražanju na svili je umetnostni zgodovinar in predsednik društva likovnih amaterjev Slovenije dr. Cene Avguštin dejal, da je Nande Lesjak eden tistih likovnih amaterjev, ki so pravi individu-mi na področju likovnega ustva-qanja, saj je prenesel dekorativno fantastiko na svilo iris tem ustvaril individualno obarvan, enkraten izdelek. S tem pa je poslikana ploskev svile postala privlačna tudi za li-
jevmm ali matični knjižnici v Žalcu. Le tu si lahko za daljšo časovno obdobje izposodijo večje število knjig in jih nato posredujejo bralcem tudi v odmaknjenih krajih občine.
Tako Občinska matična knjižnica oskrbuje medknjižnično izposojanje izposojevališčem v Pirešici, Galiciji, Ponikvi, Go-tovljah, Letušu, Taboru, Andražu, Libojah, Trnavi in na Gomilskem.
Občinska matična knjižnica v Žalcu in krajevne knjižnice so odprte bralcem v Žalcu štirikrat tedensko, v ostalih primerih pa po dvakrat tedensko.
kovno razvajenega opazovalca.
Nandetova velika ljubezen pa je poleg likovnega ustvarjanja tudi glasba. Že pred vojno je pel pri preboldskem pevskem zboru. Veliko lepih trenutkov ga veže prav nanj. V ujem prepeva z ljubeznijo in notranjim zadovoljstvom. Lepota glasu in barv se v njem dopolnjujeta in mu dajeta navdih za nove stvaritve.
Nande Lesjak je imel že vrsto samostojnih in skupinskih razstav v raznih krajih po Sloveniji. V zadnjem času pa veliko razstavlja po delovnih’ organizacijah, še posebno v tistih, ki imajo opravka s tekstilom. V okviru Društva
likovnih amaterjev naše občine bo razstavljal tudi v bodoče.
Vsako obdobje človekovega življenja je po svoje lepo in zanimivo. Prav gotovo pa pomeni jesen življenja za Nandeta Lesjaka najlepše obdobje, saj ga ]e privedlo med ljudi, ki s svojo izrazno močjo umetniškega in kulturnega snovanja, delajo življenje lepše in bogatejše. Želimo mu še veliko ustvaijalnih let.
D. NA RACLA V
Odnos do dela mladih
Harmonija petja
Številka 4 - April 1980
VARČEVANJE Z ENERGETSKIMI VIRI
Na nedavnem posvetu tekstilcev Slovenije v Preboldu so iz raznih zornih kotov osvetlili problem, o katerem zadnji, čas vse bolj pogosto razpravljamo m sicer: kako smotrno gospodariti z energetskimi viri.
Iz referatov in poznejše razprave povzemamo, da kar zadeva varčevanja s pogonsko energijo, slovenski tekstilci še niso rekli zadnje besede, skratka, možni so še večji premiki v smeri smotrnega gospodarjenja z energijo.
Razpravljal« so na posvetu osvetlili različne rešitve, kako trošiti manj pogonske energije ob nezmanjšani proizvodnji. Vsi podatki namreč Kažejo, da se je tudi na področju tekstilne industrije v Sloveniji močno povečala poraba energije! bodisi zaradi boljših pogojev dela (boljše prezračevanje prostorov itd.) aU drugih ureditev.
Posveta se je udeležilo 60 tekstilcev energetikov iz vseh krajev Slovenije. Udeleženci posveta so si z' zanimanjem ogledah proizvodne prostore tekstilne tovarne Prebold, zlasti še naprave za proizvodnjo pogonske- energije. Na sliki: Posvet tekstilcev v Preboldu.	L. T.
Za vozom boginje Tali je
Talija, zaščitnica gledališke umetnosti, ima v Gotovljah že dolga desetletja svoje privržence, ljubitelje odrske besede. Pevski zbor je slavil svojih 85 let, ravno toliko pa bi veljalo tudi za igralce ljudskih iger. Naistarejši krajani vedo o tej dejavnosti veliko povedati. Igrali so pod kozolci, na gospodarskih poslopjih, v prostornih kmečkih hišah. Niso imeli režiserja, strojepiske, maskerja in tudi ne izdelovalca kulis. Vse to so po večerih izdelovali sami, in ko je bila igra ,glared”, so večkrat zaigrali. V tistem času je šlo tudi za to, da so z improviziranega odra govorili toplo, domačo slovensko besedo.
Leta so tekla in z njimi so prišli tudi dmgačni časi. Možje, domači režiserji, ki so igre pripravljali, so vseskozi pazili, da je voz boginje Talije tekel po srednjem tiru. Ljudske, ne strankarsko obarvane igre, so imele vedno prednost. To so bile igre: Deseti brat, Veriga, Prisega opolnoči, Revček Andrejček itd.
Potem
štiriletni molk . . .
V prvih mesecih svobode je znova zaživelo. Tri, celo štiri igre so pripravili v enem letu. Zrnetova dvorana je bila zmerom pretesna, zato so Gotovlja-ni pohiteli z izgradnjo zadružnega doma. Po nekaj letih plodnega dela je prostor postal premajhen^Potem je začelo vse nekako zamirati, zadnja leta pa dvorana sploh ne služi več svojemu namenu. Entuziastov je iz leta v leto manj. Najbolj zvest je ostal Dragi Vasle; saj je v njegovem delu vseskozi čutiti tisto neoskrunjeno Talijino srce. Tudi tokrat za občinski praznik, ki ga pripravljajo Go-tovljani, je bil pobudnik za celovečerno igro. Vloge so že prepisane, vadijo, igra pa bo ob slavju „nared”.
T o žlahtno vozilo pa vseskozi neutrudno pomagajo vleči člani dramskega krožka podružnične šole. Radi igrajo, nikoh jim ni dovolj, in če ne morejo na oder zadružnega doma, zaigrajo kar v razredu. Tudi celovečerne igre
Soseska pomoč starejšim
Ko leta upognejo hrbet in postane človek nezmožen za delo, mu je potrebna pomoč. Največkrat gre za tisto vsakdanjo drobno skrb za sočloveka, ki ne stane veliko, a je starejšim še kako potrebna. Primerov bi lahko našteli nič koliko.
Ana Uibaškova
O soseski pomoči starejšim ljudem, pa še o drugih nalogah Rdečega križa v Žalcu, smo se pogovaijali s predsednico krajevne organizacije Ano Urbaš-kovo:
, JRX pri nas zajema 2500 članov in članic. Gre za množično organizacijo, v kateri občani radi sodelujejo in to velja od najmlajših do starejših. Naše delo je raznoliko, in da bi bili kar najbolj uspešni, smo si ga porazdelili.
Organiziramo krvodajalske akcije, pripravljamo srečanja starejših občanov in občank, zadnji čas pa tudi sosesko
pomoč tistim starejšim občanom, ki soje potrebni.
Posebej bi omenila nedavno srečanje starejših občank. Pogostili smo jih in jim pripravili zanimiv kulturni program. Udeležba je bila množična, razpoloženje najboljše. Zato bomo v bodoče redno pripravljali podobna srečanja. Drugo, kar smo storili, so bili obiski na domu. Imamo nekaj občanov, ki so bodisi zaradi bolezni ali starosti priklenjeni na posteljo in vse te smo obiskali ter iih hkrati skromno obdarili.
Več kot darila so jim pom e-nile tople besede. Imamo tudi podmladek RK, s pomočjo katerega organiziramo sosesko pomoč. Takšno pomoč opravljajo podmladkaiji na šoli Peter Sprajc — Jur v Žalcu. Menimo, da bi sosesko pomoč še razširili.
Na rob bi rekla še to, da 9. maja letos pripravljamo krvodajalsko akcijo v Žalcu, sredi poletja pa bo srečanje vseh krvodajalcev pri lovski koči Rinka. Posnetek Ane Urbaško-ve.	Tk. Lz.
OBLETNICA DRUŠTVA INVALIDOV ŽALEC
Društvo invalidov občine Žalec je minulo nedeljo praznovalo 10-letni-co svojega obstoja. V kulturnem programu, ki so izvedli v dvorani Hmezad Žalec je sodeloval operni
Cevec Ladko Korošec. Prireditev je ila dobro obiskana.
se ne ustrašijo. Težko pričakujejo nove prostore, kjer bo prostor tudi za njihovo dejav-
Vedno več ljubiteljev planin
Planinska društva v naši občini sodijo med najbolj množične telesno kulturne organizacije. To dokazuje stalen porast članstva in prenos dela na planinske sekcije v organizacije združenega dela. Poleg že obstoječih sekcij sta bili lani ustavnoljeni še sekciji v KIL Liboje in Sigiti, vedno bolj pa je organizirano delo na tem področju tudi v SIP Šempeter in v Zdravstvenem domu Žalec.
V naši ob čini j e 4013 organiziranih članov planinskih društev od tega 1844 članov, 379 mladincev in 1790 pionirjev. Najštevilčnejše je Planinsko društvo Zabukovica s 1480 člani, sledi mu PD rebold s 1217 člani, nato PD Žalec s 526 člani, na Vranskem je 410 članov, na Polzeli 354, naj-
mlajše planinsko društvo Tabor pa ima 26 članov.
Planinska društva
tanju
nskih poti. Tako so Planinska
veliko skrb vzdrževanju p
posvečajo anju pla-
društva Polzela, Prebold, Vransko in Zabukovica lani v ta namen vložila 11.540 din, opravili pa so več kot 399 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti preko 27.000 din. Ravno tako pa vlagajo tudi v obnovo in vzdrževanje planinskih postojank, ki so zadnje čase vedno bolj obiskane. Najbolj je vsekakor obiskana postojanka na Greti, kjer je bilo že preko 5000 obiskovalcev, pa tudi k domu na Homu se napoti vedno več obiskovalcev. Po podatkih jih je bilo tukaj že 4500.
-fj
V vrečkah ni bil regrat
Prejeli smo pismo bralke iz Vranskega. K pisanju jo jel spodbudil dogodek vreden posnemanja. Takóle opisuje dogo-
snemania dek:
Kolovozna pot od Pakovega mostu do vasi Klokočevec se bolj uporablja kot pešpot. Pozno popoldne v marcu sem na tej poti srečala tri deklice, stare od šest do 10 let. Že od daleč sem opazila, da nekaj nabirajo v plastične vrečke. Ker je bila sezona regrata, sem bilajnepri-čana, da ga nabirajo. Ob srečanju so seveda pozdravile, kar
ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN ŽALEC
Po živahnih razpravah, na katerih so se člani lovskih družin naše občine opredelili ali so za predloženo zvezo ali ne, so minuli petek na ustanovni skupščini svečano podpisali sporazum o ustanovitvi Zveze lovskih družin „Savinjska dolina” Žalec. Dogovorili so se za smernice nadaljnjega dela, pa tudi za finančni plan (začasni) zveze za tekoče leto.
Predsednik skupščine Zveze lovskih družin „Savinjska dolina” je Fred Haler iz Tabora, predsednik izvršnega odbora je Ferdo Skok iz Prebolda, mesto predsednika razsodišča pa so zaupali Francu Vogrincu iz Polzele.
Tk.
pri nas ni redkost in opazila sem zelo polne vrečke. Presenečena sem ugotovila, da v vrečkah niso imele regrad, ampak so vanje pobirale odpadke,
Eapir, smeti. Ko sem jih pobara-i, če so jim to naročili v šoli, so mi odgovorile, da je to njihova ideja. Povedale so mi tudi, da sta dve Izlakarievi, ena pa je sosedova. Kaj takega res ne doživiš vsak dan!
Pripišemo lahko le še to, da smo pisem s takšno vsebino zelo veseli, marsikomu pa je to lahko le spodbuda za posnemanje.
-ka
S PESMIJO V POZDRAV
V okviru praznovanja obletnice OF in 1. maja bo dne 26. aprila ob 15. uri v Ža leu revija pevskih zborov občine Žalec. DPD Svoboda iz Žalca se že skrbno pripravlja na ta pomemben kulturni dogodek, s katerim želimo izreči čestitko vsem delovnim ljudem in občanom občine Žalec ob delavskem prazniku.
Lepa slovenska in partizanska pesem vodita neumorne kulturne delavce k vse uspešnejšemu ustvarjanju. Naša pozornost, da se bomo v čim večjem številu udeležili njegovega nastopa, pa jim bo zahvala in pozornost do njihovega dela.
GyVWV/S/VWV'/WyAAAA/WVWWAAA/VWVWVWhAAAAWAAA^VV\
\ Njegovih 90 let
Malo je ljudi, ki bi imeli pri svojih devetdesetih letih tako bister spomin, kot ga ima Peter Podgoršek iz Dolenje vasi pri Preboldu. Človek, ki ga posluša, dobi občutek, da se mu pred
nost in za lutkovni oder, ki že tri leta nov počiva na šolskem podstrešju. DRAGO KUMER
očmi lista knjiga zgodovine, ki je polna datumov, imen zgodovinskih osebnosti in drugih dogodkov. Zdi se skoraj neverjetno, da lahko človek njegovih let vse to ohranja v spominu, pa čeprav je marsikaj tudi sam doživel.
Življenjska zgodba Petra Podgorška se začenja v mrzlih februarskih dneh 1980. leta. Očetu rudarju in materi dninarki se je rodil sin; ki sta ga vzgajala v duhu ljubezni do domovine, zemlje in poštenja. Dodobra je okusil, kaj pomeni biti sin delavskih staršev in prav to je vplivalo na njegov patriotizem. ki se je zlasti odrazil v obeh svetovnih vojnah. Že od vsega začetka so ga starši spodbujali, da se je naučil brati in pisati, zato še danes pri svojih letih redno prebira dnevne novice in je tako seznanjen z gospodarskim in političnim trenutkom doma in v svetu.
Srečen je, saj pravi, da mu ne manjka ničesar, moti pa ga, da toliko govorimo, naredimo pa bore malo. Cene vrtoglavo naraščajo in sprašuje se, kam to vodi? Vedno manj pa je tudi tistih, ki obdelujejo zemljo. Po njegovem bi morali tem vprašanjem posvetiti dosti več pozornosti. Kljub temu, da razmišlja o današnjem in jutrišnjem trenutku, pa se Peter rad ozre tudi na svojo mladost.
Za čel je kot zidarski vajenec pri mojstru Jordanu v Gotovljah, veliko pa je spominov na Solunsko fronto in
na dneve, ki jih je preživel kot Maistrov prostovoljec za severno mejo. Prav rad pa spregovori tudi o dneh, ko se je kot zaveden Slovenec vključil med borce NOB. Petrovo življenje med obema vojnama je izredno plodno in ustvarjalno. Poleg tega, da je v Ljubljani končal srednjetehniško šolo, je v tem obdobju napravil veliko načrtov za razne objekte, mnogo pa jih je tudi'sam pozidal. Ne nazadnje pa je v tem času spoznal tudi življenjsko sopotnico, ki mu je rodila spia in hčerko, na katera je še danes zelo ponosen. Žena mu je pred leti umrla, hčerka živi v Avstraliji, sin Peter in snaha Ela pa skrbita zanj in mu krajšata dneve v jeseni življenja. Veliko veselja pa mu dela tudi vnuk Boris, ki se je pred kratkim poročil.
Peter je odšel v pokoj že leta 1946, vendar ni sedel za zapeček, ampak se je z velikim elanom udejstvoval na najrazličnejših področjih. Tu in tam je segel po zidarskem orodju in s svojimi spretnimi rokami užival v zidarskem delu. S posebno ljubeznijo pa je obdeloval zemljo, ki mu pomeni tudi danes vir življenja. Kar jezen je, ko vidi, da se z zemljo tako neracionalno ravna. Vseskozi pa je Peter predan gasilstvu in tudi sedaj še rad pokramlja o raznih dogodkih iz gasilskega življenja. Kot solunski borec, kot prostovoljec za severno mejo in kot udeleženec NOB, sije Peter prislužil najrazličnejša odlikovanja, vendar nanje „ne da dosti”, saj pravi, da mu je to narekovala zavest in ljubezen do domovine. Odkar mu je umrla žena, je nekoliko osamljen, vendar, če le more, sede pred svojo hiško, na katero ga veže toliko spominov in opazuje svet okrog sebe. V prihodnost zre z optimizmom, pa čeprav rad pokritizira nepra-, vilnosti, ki se dogajajo v našem gospodarskem in političnem živlieniu. Njegov recept za dolgo življenje pa je v glavnem domača, preprosta in naravna hrana, ki jo daje zemlja. Ob njegovem visokem jubileju naše iskrene čestitke in ob stoletnici zopet nasvidenje.
D.NARAGLAV
nama
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, TOZD Veleblagovnica Žalec objavlja prosta dela in naloge
— več snažilk
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen delovni čas polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo, d morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	osemletka ali nepopolna osemletka
—	enomesečno poskusno delo
Osebni dohodek po samoupravnih merilih delitve OD znaša od 6.500 do 7.000 din.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi ter praksi pošjjite v Trgovsko podjetje NAMA, TOZD Veleblagovnica, Ža lec v roku 15 dni po objavi.

Mladina
današnji
soustvarjalec
V kino dvorani v Braslovčah se je v soboto, 29. marca, zbralo lepo število delegatov vseh krajevnih in šolskih kulturnih društev naše občine, kjer so pregledali delo preteklega leta. Konference so se udeležili najvidnejši kulturni delavci občine, gostje sosednjih zvez, najdražji gost pa je bil vsekakor predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer.
Konferenca je potekala v delovnem vzdušju. Klljub temu, da je bilo leto 1979 plodno in uspešno, so delegati izvozili številne pripombe in predloge za bodočo usmeritev dela v zvezi s programom za leto 1980 in obdobje 1981-85. V teh dokumentih je, poleg že ustaljenega delovanja ljubiteljske dejavnosti, poudarjena predvsem skrb za dvig kvalitete v vseh zvrsteh; še posebno pa bo treba v tej smeri napeti vse sile na vokalno glasbenem področju, ki je najmnožičnejše.
Sprejetih je bila tudi vrsta sklepov, ki jih bodo vsi člani zveze uresničevali v prihodnjem obdobju, in ki bodo podlaga za Uspešno izvajanje nalog ZKO.
„Vsekakor pa temelji bodočnost ljubiteljske kulture dejavnosti na kritičnem optimizmu, ki sili vedno naprej. In največ te sile je v mladih: mladina ni vajenski kader in podmladek, mladina je današnji soustvarjalec; zato ne pustimo mladih trkati na naša vrata, odprimo jim vrata brez trkanja!“ - je dejal med drugim predsednik ZKO Slovenije Jože Humer.
Ob tej priliki je predsednik ZKO, tov. Janez Meglič, podelil 23 Članom priznanja za dolgoletno in prizadevno delo na področju amaterske kulture.
J. O.
Planinska orientacij:
Pevski zbor Svobode Žalec poje
PEVCI SVOBODE ŽALEC V VARAŽDINU
Od srca do srca
Orientacija je šport za vsakogar. Svoj izvor ima v Skandinaviji, sestavljena pa je iz hoje in teka v naravi, kar predstavlja združitev duhovnih in telesnih sposobnosti udeleženca. Prvo orientacijsko tekmovanje je bilo že leta 1897 na Norveškem. Glavni cilj orientacije paje najti vse kontrolne točke (KT) na neznanem terenu z iznajdljivostjo, s topografsko karto in kompasom.
Orientacija nudi pri hoji v naravi po poljskih in gozdnih poteh sprostitev od vsakodnevnega dela in psihične napetosti. V Savinjski dolini goje ...planinci ta šport že precej dolgo. Ustanovljena je celo občinska orientacijska liga (OPOL). Letos je pripravilo
prvo orientacijsko tekmov; planinsko društvo Polzela nazivom	„Založe—Martjal
1980“. Tekmovanje je razdelj no na štiri kategorije: pionir; mladinci, člani in starejši člar Zanimivost pravilnika je, da : mešana ekipa lahko odloči kategorijo. Tako lahko resničr tekmuje vsa družina ah ] mlajši z bolj izkušenimi.
Na letošnjem tekmovanju sodelovalo 21 pionirskih eki dve mladinski, tri članske dve ekipi starejših članov. Ni boljši so bili pionirji osnovi šole iz Šempetra (Mohori Govek, Lukane, Šribar). Nas dnje tekmovanje v orientac bo 20. aprila, organizira pa Planinsko društvo Tabor.
B. JORD
Sprejeli so nas tako prisrčno, da smo takoj začutili, da smo med prijatelji. Zato je pesem privrela iz srca in našla pot v srca. V čudoviti dvorani varaždinskega kulturnega doma nas je sprejela čudovita publika — niso prišli zato, ker se tako spodobi, če pridejo pevci iz prijateljske občine. Prišli so, da bi se s pesmijo še tesneje povezali.
Bili smo dragi gostje moškega pevskega zbora obrtnikov iz Varaždina. Naš koncert je bil izraz zahvale za njihov nastop pri nas v Žalcu. Aplavz je bil
tako prisrčen, da je koncert minil vse prehitro. Vsi, nastopajoči smo bili srečni, saj pred tako publiko že dolgo nismo nastopili. Prav je, da na tem mestu omenimo soliste, saj je bilo njihovo petje še posebno nagrajeno. Solo so peli: sopranistka Zlata Kozmus, tenorist Anton Funda, basist Tone Kač, baritonist Roman Kozovinc in tenorist Stanko Kotnik.
V programu smo obudili spomin na velikega misleca in graditelja socialističnega sistema samoupravljanja Edvarda
Kardelja. S pesmijo pa smo poslali najlepše pozdrave tudi tovarišu Titu in z njo izrazili večno pripadnost njegovim velikim idejam. Ničkolikokrat seje v dvorani utrnila solza. Kot spomin na mladost, iz sreče, da nam je lepo ... Vsi smo ob njih začutili, da se bomo še srečali, da bomo še prepevali, saj pesem, ki jo zapoje pevski zbor Svoboda Žalec pod vodstvom prizadevnega Marjana Kozmusa, pride iz srca, zato najde pot v srca.
— a —
Izobraževanje v PTT Prebold
Že nekaj let se v Tekstilni tovarni Prebold zavedajo velikega pomena kadrov in stalnega izobraževanja za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. Zakon o usmeijenem izobraževanju, ki je prav sedaj tik pred sprejetjem, samo potrjuje pravilnost prizadevanj.
Zakon bo med drugim določil vsebinsko povezavo med združenim delom in izobraževalno dejavnostjo. Ravno to pa se v Tekstilni tovarni že sedaj izvaja. Učenci drugega letnika tekstilnega oddelka Centra za usmerjeno izobraževanje iz Žalca opravljajo štirimesečni praktični pouk v tovarni. Izobražujejo se za poklic tekstilnega varvarja in tiskarja.
Drugi del izobraževanja se v celoti izvaja v delovni organizaciji. Namenjeno je novo zaposlenim delavcem in starejšim delavcem s prakso, ki nimajo zahtevane kvalifikacije. Dejstvo je, da lahko le strokovno usposobljen delavec dosega zadovoljive rezultate. Pred dvema letoma so organizirali najprej dopolnilno osnovnošolsko izo-
braževanje. Letos pa nadaljujemo s poklicnim izobraževanjem. Trenutno se dopolnilno izobražuje 60 slušateljev. Ti se poleg rednega dela udeležujejo predavanj v prostem času, kar je zanje nedvomno velik napor, dokazuje pa željo in pripravljenost pridobiti strokovno izobrazbo.
—nik
Pionirke na kontrolni točki odtiskujejo kontrolni žig.
Oživljanje tradicij NOV
Krajevna organizacija ZB Liboje je na letni konferenci ugodno ocenila svoje delo, obenem pa so se tudi dogovorili za letošnje naloge. Organizacija zajema 144 članov, kar pomeni, da je skoraj vsak deseti član te krajevne skupnosti sodeloval v
Delovne akcije mladih
Mladi žele v obdobju celovitega samoupravljanja in hitrega družbenega razvoja prispevati svoj delež k bogatenju mate-
Seja izvršnega sveta v tekstilni tovarni Prebold
Ena zadnjih sej izvršnega sveta je bila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer so predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij podali podrobnejše informacije o dosežkih, določenih težavah in nadaljnjem razvoju te, za žalsko gospodarstvo izredno pomembne organizacije združenega dela.
Izvršni svet je ugotovil, da so bili v letu 1979 v tej organizaciji doseženi ugodni rezultati, in da uspešno uresničuje tudi sre-
dnjeročno zastavljene cilje. Podprl je takšno razvojno usmeritev Tekstilne tovarne Prebold, da odpira manjše obrate na nerazvitih območjih, kot je obrat na območju Kozjanskega in predvideva izgradnjo obrata na območju Vinske gore.
Mnenja je bil, da je izgradnja obrata v Vinski gori velikega pomena za to krajevno skupnost, saj je znano, da so danes prebivalci v celoti zaposleni izven domačega kraja.
Izvršni svet je
podprl poslovno sodelovanje med Tekstilno tovarno Prebold in INDE Vransko, saj bi takšno sodelovanje lahko bilo v obojestransko korist.
Ugotovljeno je tudi bilo, da Tekstilna tovarna Prebold na začetku letošnjega leta ni med kršitelji dogovora o uresničevanju družbene usmeritve ■razporejanja dohodka v letu 1980, kar kaže brezdvoma na resen in odgovoren odnos do izvajanja stabilizacijskih nalog.
— an —
rialne osnove samoupravljanja. Pripravljeni so prispevati k izgradnji objektov, ki so osnova za gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj okolja, v katerem živijo in delajo.
Mladinsko prostovoljno delo je konkreten prispevek k hitrejšemu razvoju manj razvitih področij, hkrati pa šola izgradnje mladega doraščajočega človeka.
Skozi takšne oblike usposabljanja gre pri Občinski konfe-reci ZSMS Žalec vsako leto lepo število mladih. V tem letu odhaja mladinska delovna brigada Slavko Šlander na zvezno mladinsko delovno akcijo Posočje 80 v avgustu. Brigada je na ustanovni konferenci že evidentirala brigadirje ter se seznanila s konkretno akcijo in s programom priprav vse do odhoda na akcijo.
Problemov, ki zadevajo število, ni, kljub temu bi kritično pripomnili, da ponekod do danes še niso evidentirali niti enega brigadirja. To velja za SIP Šempeter, J uteks Žalec, Zarjo Petrovče, KIL Liboje, Sigmo Žalec, Strojno in Ferralit Žalec. Pričakujemo, da bodo tudi v teh delovnih organizacijah mladi prispevali svoj delež v letošnjih delovnih akcijah.
O. ŽAGAR
je organizacija aktivno poglabljala v razreševanje problemov, s katerimi so se spoprijemali borci. Osem oseb je dobilo status borca ter si tako izboljšalo svoj socialni položaj, deset
članov dobiva stalno priznal lnino, deset jih je bilo m letom omogočeno klimats! zdravljenje. Borčevska organu cij sodeluje v vseh družbenoj litičnih akcijah, njeni čl; delujejo v raznih društvih, v skrb pa posvečajo tudi oživlja ju tradicij NOV. V okviru akc NNNP so se udeležili skupne pohoda krajanov Liboj in G k spomenikom in spominsk obeležjem NOV.
V programu so posebej O' nili sodelovanje pri organize Vlakä bratstva in enotnosti.
OB DNEVU OF
Pohod po Ponikvanski piano
V počastitev dneva OF bodo preboldski jamarji v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Žalec
organizirali spominski pohod po Ponikvanski planoti. Pohod bo v nedeljo, 27. aprila, ob 7. uri zjutraj. Pohodniki se bodo zbrali pred žalsko Namo, od koder bodo krenili naprej proti Gotovliam, Sv. Jedrti,
Ponikvi" in nato preko Kal do ji Pekel. Med pohodom se b> ustavljali pri spominskih obclc. NOB in počastili spomin na ži fašizma. Ob koncu pohoda bi preboldski jamarji prikazali na s: pred jamo Pekel še nekaj zanim veščin z vrvno tehniko.
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega sina
VIKTORJA
SAMASTURJ/
Tako nenadoma in nepričakovano, poln življenja, nas je zapustil dragi sin in brat Viki.
mladosti i Vsem, ki so g
spremili na njegovi*zadnji poti, mu darovali vence in cvetje i nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno s zahvaljujemo kolektivu veleblagovnice Name, Klubu družb nih organizacij, mladinski, organizaciji Gotovlje, pevskem zboru in duhovniku ter sosedom in prijateljem.
Žalujoči: mama, ate in sestra Dragica z družino
« j
i ii
> * ‘Jt
Prizadevanje krajanov
povezavo
Galicija spada med krajevne skupnosti v občini Žalec z najslabšo telefonsko povezavo. Na celotnem področju KS so do sedaj le trije telefonski priključki in sicer v CP Celje — TOZD Asfalt - kamnolom Velika Pirešica, Dom „NINE POKORN” Grmovje in zadru-
žni dom Galicija, ki pa je zaradi stare napeljave veliko časa v okvari. Ti telefonski pjiklmčki pa glede na veliko in tSzavno območje KS, ki meri 1863 km2 in povezuje 6 vasi s 1400 prebivalci, še daleč ne zadošča. V teku so prizadevanja za zgraditev telefonskega omrežja
I ecaji prve pomoči
V skrbi za izpopolnjevanje pri nudenju prve medicinske pomoči za laike je občinski odbor Rdečega križa v Žalcu skupno z oddelkom za ljudsko obrambo skupščine občine Žalec organiziral štiri 26-ume tačaje prve pomoči za pripadnike civilne zaščite.
Namen tovrstnega usposabljanja pripadnikov civilne zaščite je usposobiti ljudi za nudelje prve medicinske pomoči poškodovancem ob raznih kriznih situacijah, nesrečah, poplavah, požarih, na delovnem mestu in tudi v slučaju vojne ali elementarne nesreče.
Dostikrat je v veliki meri prav od osnovne prve pomoči laika, če je pravočasno in pravilno nudena, odvisno nadaljnje zdravljenje in oskrba v bolnišnici. V skrajnem slučaju pa je od pravočasne, hitre in
Krajevni praznik v Libojah
Zadnje dni aprila bodo v krajevni skupnosti Liboje organizirali več prireditev v počastitev krajevnega praznika. Krajani Liboj posvečajo svoj krajevni praznik odhodu večje skupine krajanov v partizane prve dni maja leta 1944. Letošnje praznovanje bodo obeležili z delovnimi zmagami. Odprli bodo most čez potok Bistrico, katerega vrednost cenijo na 300.000 din, povezoval pa jih bo po desnem bregu Savinje s sosedno krajevno skupnostjo Celje-Sa-vinja. V počastitev praznika bodo krajani odprli novo zdravstveno postajo, skupščina krajevne skupnosti bo imela svečano sejo, pripravili pa bodo še nekatere prireditve.	p .
uspešne prve pomoči, zlasti pri hudih krvavitvah, odvisno tudi življenje poškodovanca.
J. ČEHOVIN
PELI BODO V ŽALCU NA VRANSKEM
Devetnajst odraslih pevskih zborov naše občine se bo srečalo na reviji v mesecu aprilu. Zaradi tako visokega števila sodelujočih zborov bo revija organizirana v dveh delih:
26.	aprila se bo devet zborov predstavilo v Žalcu, naslednjega dne, 27. aprila, pa bo deset zborov nastopilo na Vranskem. Vsak zbor bp zapel po tri pesmi.
Organizator revije je Zveza kulturnih organizacij Žalec. Na obeh koncertih bodo navzoči strokovnjaki s področja zborovskega petja, ki bodo koncert strokovno analizirali in ocenili.
Letošnja revija bo posvečena dnevu OF, prazniku dela in 35-letnici osvoboditve.
J. O.
SREČANJE RECITATORJEV OSNOVNIH ŠOL
Srečanje sta organizirali Zveza kulturnih organizacij Žalec in OŠ Polzela 21. aprila na Polzeli.
Udeležilo se ga je precejšnje število učencev skoraj vseh osnovnih šol. Nastope je ocenjevala tričlanska komisija po različnih kriterijih. Če izraz predstavljenih besedil in oblike podajanja niso bile najboljše, pa je treba omeniti predvsem izredno kvaliteten in primeren izbor besedil. V svoje nastope pa so mladi talenti dodali delček otroške prisrčnosti Najboljše ocene je bÜa deležna recitacijska skupina OŠ Griže, ki je tudi sodelovala na reviji NAŠA BESEDA 80.
Jožica Ocvirk
Galicije za
do vseh interesentov. Po zbranih podatkih iz leta 1979 znašajo potrebe 60 telefonskih priključkov na celotnem območju KS in so bile prijave ter interesentov že posredovane podjetju za PTT promet v Celju.
Potrebe po telefonskih priključkih izhajajo predvsem iz potreb krajanov: kot so pomoč zdravnika, nujen prevoz v bolnico, pomoč veterinarja, gasilcev itd, da o potrebi telefonske povezave za potrebe splošne ljudske obrambe sploh ne govorimo. To smo krepko občutili v akciji NNNP—79, ko smo bili brez telefonskih zvez s terenom in se je bilo potrebno v vseh primerih posluževati kurirskih zvez. Tudi podružnični šoli Galicija in Velika Pirešica ter PGD Velika Pirešica nujno potrebujejo telefonsko zvezo.
Pri KS je ustanovljen režijski odbor za izgradnjo telefonskega omrežja. Ta si prizadeva, da v okviru danih možnosti zadovlji potrebe krajanov. Tudi v srednjeročnem programu KS so opredeljene razvojne možnosti za zgraditev telefonskega omrežja. Opravljeni so bili tudi
Prebold:
Telefonska
govorilnica
Na zadnji seji Sveta krajevne skupnosti so se dogovorili o postavitvi javne telefonske govorilnice pri pošti. Potreba po njej se pojavlja že dalj časa, še posebno takrat, ko pošta ne posluje in je le v nujnem primeru težko priti do telefona. Zaradi nenehnega priliva novih stanovalcev v Prebold in majhnega števila telefonskih priključkov, je povsem razumljivo, da bo telefonska govorilnica pomembna pridobitev za marsikaterega krajana.
—dar
Prebold:
Končno manj umazani čevlji
Za stanovalce blokovnega naselja ob Bolski se končno obeta lepša pot v službo in domov.
telefonsko
razgovori s predstavniki podjetja za PTT promet in predstavniki IS SO Žalec z namenom, kako zastaviti akcijo za razrešitev tega problema. Po zatrjevanju predstavnika podjetja za PTT promet so trenutne možnosti glede na zmogljivost sedanjih' območnih telefonskih central zelo majhne. Kot edina izvedljiva možnost je nakazana zgraditev javne telefonske govorilnice za medkrajevni telefonski promet v Galiciji, s katero bi bila ob vsakem času omogočena telefonska povezava z vsemi kraji v Jugoslaviji. Po zagotovitvi predstavnika podjetja za PTT promet bi bilo ob zagotovitvi finančnih sredstev možno ta načrt realizirati v krajšem času. Nadaljnja naloga režijskega odbora pa bo, da pospešeno dela na pripravi projekta za izgradnjo telefonskega omrežja na celotnem območju KS Galicija.
V prizadevanju za uresničitev tega načrta pričakujemo pomoč podjetja za PTT promet Celje in širše družbene skupnosti
ŠPEGLIC FRANC
Vsi tisti, ki so zaposleni v Tekstilni tovarhi Prebold, so namreč ob slabem vremenu izpostavljeni blatu, ki naredi čevlje in spodnji del obleke vse prej kot prijetne za oko. Na krajevni skupnosti pravijo, da bodo v kratkem pričeli z asfaltiranjem 1,5 metar široko pešpotjo. Prav tako pa bodo asfaltirali tudi pešpot na drugi strani Bolske mimo Krištofa.
-dar
Prebold:
Nove ceste do hribovskih kmetij
Povezovanje višinskih kmetij poteka izredno uspešno. Kmalu bo končana povezava Šmiglove zidanica—kmetija Jesih, pričeli pa bodo tudi s povezovanjem kmetije Hribernik v Marija Reki. Pripravljajo se tudi že načrti za izgradnjo ceste na Golavo, ki bo zaradi kamnitega terena izredno težavna.
—dar
FOTOKRONIKA * FOTOKRONIKA
Akcija za lepši zunanji videz našega mesta je sicer v polnem razmahu, vendar pa je v teh dneh v Žalcu še nekaj črnih točk. Med
S' je tudi uničena zelenica na igrišču ob stanovanjskih blokih v arjevi ulici. Ali res ne gie drugače?
Sp®i
Občani Soseske Ložnice v Žalcu bodo končno dobili težko pričakovano samopostrežno trgovino v kombiniranem stanovanjsko poslovnem objektu. Poleg stanovanj bo v poslovnem delu še trgovina avtomobilov in rezermih delov. Investitorja poslovnih lokalov sta Savinjski magazin in AvtoCelje.
Ko so v minulem mesecu naše matere in žene praznovale svoj praznik, so člani društva upokojencev na Polzeli obiskali tudi tiste žene, ki jih je bolezen priklenila na posteljo. Bile so srečne in marsikateri so se orosile oči od ginjenosti v spoznanju, da niso pozabljene-
Obiskali so tudi varovanko doma upokojencev na Polzeli, Minko Kraševec, ki bo 22. junija letos dopolnila 10 let. Kljub visoki starosti in bolehnosti, je ženica še vedno bistra in razumna.
oblika tobačne razvade je kajenje cigaret, katere smo v Evropi spoznali dokaj pozno. Tako so med krimsko vojno (1853 —1856) angleški in francoski vojaki sedanjo obliko porabe cigaret prenesli pb vrnitvi v svoje dežele. Že takrat so jih naučili zavijati tobak v papirne lističe turški in ruski vojaki. S široko produkcijo in strojnim izdelovanjem cigaret pa se je poraba razširila v vse dežele in družbene plasti. Tako je cigareta izpodrinila druge oblike tobačnih razvad. Vprašamo se, ali obstoji med kadilci in nekadilci razlika, so kadilci drugačni? Imajo kadilci drugačno telesno konstitucijo kot nekadilci? So kadilci bolj nervozni kot ostali? Zagotovo so tovrstna vprašanja prisotna med kadilci in nekadilci. Najprej: drži, da kadilci niso prišli na svet z nekim posebnim nagnjenjem do kajenja. Takozvana odvisnost verižnega kadilca od cigarete je tudi časovno omejena, čeprav jih neprenehoma in ponovno jemlje. Zagovorniki Kajenja cigaret pravijo, da je cigareta sredstvo, ki olajša stik s soljudmi. Medsebojna ponudba cigarete pogojuje skupne interese. Kadilec se pri cigareti sprosti in umiri ter pravočasno pripravi na pogovor, stik, odločitev.
Sprostitev po cigareti je v glavnem pogojena s tabačnim dimomovsebujočim nikotin. V majhnih dozah povzroči nikotin draženje možganske aktivnosti. Ta pa preide !ahko v utrujenost in slabost. V monotoni situaciji povzroči kajenje
Cigareta, nikotin in zdravje
Doc. dr. sc. mgr. Janez Kraševec
Letošnje leto je Svetovna zdravstvena organizacija namenila bojuproti nikotinu,ki gaje smatrati za resnega, najbolj razširjenega in ne nazadnje kar pandemičnega povzročitelja okvar. Moto te akcije je: kajenje ali zdravje—odločite sami! Njegovo strupeno delovanje gre v več smereh—v smeri pospeševanja, če že ne povzro-. čitelja raka na dihalih in prebavilih, nadalje v smeri pospeševanja sklerotičnih in degenerativnih procesov dihal in ožilja ter še posebej škodljivim vplivom na srcu, njegovih žilah ter pospešitvi srčnega infarkta.
Z ozirom na pestro problematiko in simptomatiko bi se dotaknil nekaterih zanimivih vprašanj.
Najprej nekaj o kajenju in zdravju nasploh. Od leta 1870 se je pričakovana življenjska doba podaljšala od 36 na 70 in več let. Stopnja rizikov za zdravje pa je odvisna v veliki meri od življenjskih navad. Prav povečanje števila srčnih in žilnih obolenj je posledica spremenjenih navad, najsibo nepravilne prehrane, telesne inaktiv-nosti, pretirane porabe raznih zdravil itd. Ena od zelo razširjenih razvad je uporaba tobaka oz. kajenje. Najbolj razširjena
pri kadilcu ene ali več cigaret odstranitev napetosti, pri večjih dozah pa pride do upočasnitve živčnih funkcij. Zara di zaželje-nega draženja želi marsikateri kadilec zadržati v krvi koncentracijo nikotina v enaki dozi in to naredi tako, da pokadi novo Cigareto ravno takrat, ko bi se množina nikotina v telesu zmanjšala. Iz tega sledi, da kadilci, ki preidejo na lažje cigarete, kadijo več, da bi zadržali nivo nikotina v zaželje-ni višini. To ima ob dodatnih filtrih gotovo pozitivne zdravstvene posledice, saj eliminiramo del katranskih snovi. Ali obstoji večji riziko za zdravje pri kadilcih? Dandanes ni več dvoma, da kajenje škoduje našim organom in tkivom. To nam povedo tudi vse statistike.
Tudi smrtnost je pri starejših kadilcih v vseh starostnih skupinah dosti večja kot pri nekadilcih. Pri nižjih in srednjih starostnih skupinah med 35 in 54 leti starosti je riziko smrtnosti pri kadilcih 2 do 3 krat večji kot pri nekadilcih. Tako napr. za 30-letnega kadilca s 40 pokajenimi cigareti na dan pričakujemo poprečno življenjsko dobo 6 let manj od nekadilca. Tudi v višji starosti opazimo medsebojni riziko med smrtnostjo in dnevno pokajenimi cigaretami. Naj navedem: pri starostni skupini med 45 in 54 leti je riziko umrljivosti pri 1 do 9 cigaret dnevno 5 promil, pri tistih pa, ki pokadijo 20 do 39 cigaret 10 promil in pri tistih, ki pokadijo nad 40 cigaret na dan celo 12 promil. Torej 2 in
polkrat več od „slabih” kadilcev.
Iz statistik razberemo, da je &oraj povsod razmerje smrtnosti med tistimi, ki kadijo pod 10 cigaret dnevno in tistimi nad 40 cigaret, ena proti dva. Tako v ZRN ocenjujejo, da je letno prezgodaj umrlih 100.000 kadilcev. To število ustreza kar srednjevelikemu mestu. Dvakrat toliko pa jih letno zaradi kajenja, težav zboli in vzrok so cigarete.
Pogostnost bolezni, povzročenih zaradi kajenja, je odvisna od števila dnevno pokajenih • cigaret, od trajanja kajenja, od jakosti inhaliranja in globine le-tega ter od množine nikotina in katranskih snovi v cigaretnem dimu. Prav tako vemo, da je pri kadilcih pljučni rak 11 krat pogostejši kot pri nekadilcih, prav tako pa je pogostejši tudi v ustni votlini, grlu in požiralniku.
Vprašamo se, obstoji kakšen superfilter, ki bi preprečeval posledice? Ko vemo, da cigaretni dim vsebuje škodljive snovi, zakaj jih potem ne izločimo ih obdržimo le vonj in okus? To napr. poznamo kot pri pravi kavi brez kofeina. Cigaretni dim, ni enovita snov, pač pa sestavljena iz več kot 600 spojin trše, mehkejše in plinske oblike.
Najbolj znane so: katran, nikotin, svinčeve snovi, ogljikov monoksid pri gorenju, arzen, fenoli, amonijak in polonij ter druge. Za nekatere teh snovi je .škodljivost dokazana, za druf,e
ne. Tudi takozv. cigareta brez nikotina je zdravju škodljiva.
Celo izgorele snovi brez nikotina, kot vidimo ostanejo v cigareti in cigaretnem dimu. Za določene pline, kot na primer ogljikov monoksid'tudi filter ni ovira. Ni filtra, ki bi izločil vse škodljivosti cigaretnega dima!
Kako pa je s čistim ozračjem nasploh in ob kajenju? Meritve v ZRN so pokazale, da se na njihovem ozemlju sprošča med letom v ozračje 8 milijonov ton ogljikovega monoksida, 4 milijone ton svinčevega oksida, 7 tisoč ton drugih' svinčevih spojin izhajajočih iz izpušnih plinov avtomobilov in industrije.
Človek porabi dnevno 12 tisoč litrov zraka za svoje življenje, saj vsebuje ta zrak prepotrebni kisik za vsako živečo celico. Za to je naloga nas vseh varovati okolje in ozračje ter nam samim omogočiti vdihavanje čistega zraka, ga znati varovati.
Pri tako visokem standardu pa nam vsem le primanjkuje čiste pitne vode, čistega zraka in dovolj sonca.
Vedeti moramo, da se plini in izparine v okolju le nekako redčijo, kar pa ne velja za koncentrirani vdihani cigaretni dim. Z inhaliranjem cigaretnega dima in njegovih škodljivih sestavin ogljikovega monoksida lahko že po 10 cigaretah v zaprtem avtu oz- kabini izpostavljamo sebe ali pa druge sovoznike v nevarnost zaradi zmanjšane koncentracije reagiranja, da o srčnih in ostalih spremembah ne govorim.