28. št« v i Eingekiigt am (i - JTO mit...-Tr. Beilagan ¿iti /f t Maribor, dne 7. junija 1917 .... —--- 51. letnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. irtrtek It v^fi a m&ateo i P« »Nt*, m leto ««»af**» ¿tofein^u Itd Jh«* po«etaK «feae tlecato S to v Maribora • potujem na dom a celo teto 6 K, pol leta 3 K tn za četrt teta 1-50 K. I K. — Naroataa se poš$a mi UpravoStvo ,Slwensk«>a Ooepodarja" v Maribora. — — ^Kameni Itrt stanejo 12 »to. — L'r«š«iitvo- Koroška cesta stev. 3. — Rokap« w ne ¡Mffoajmo, hiserate hi reklamacije, a* «astope* petftonte » sateat M vto., ali kar je iste, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne ~ «to. Pwte £ zakvafc prHtvnta 34 vto., Izjave ta Peebao 36 vto. — ¡»ser»« «e sprejemajo do terim apefctoe. — Položaj v Vsi jugoslovanski i državni poslanci so se zdru-fili v en klub ter ga imenovali Jugoslovanski klub. ICo so Nemci začeli zahtevati, da se mora na severu odcepiti od Avstrije Galicija in na jugu Dalmacija, je bilo potrebno, da tudi jugoslovanski poslanci povedo svoje mnenje, kaj mislijo o kupčijah nemških strank s tako važnimi kro-novinami, kakor sta Dalmacija in Galicija. , Jugoslovanski poslanci so,se postavili na stališče, da obsojajo vsako odcepitev in vsako ločitev, da hočejo za vsako ceno ostati v mejah naše preslavne habsburške monarhije in da namesto ločitve hočejo združitev vseh v naši monarhiji živečih Slovencev, llrvatov in Srbov pod žezlom habsburško-lotarinske vladarske hlfie. To in nič drugega je izjavil tudi njih naSelnik dr. Korošec v prvi seji državnoga zbora. One nemjške stranke, ki že od nekdaj želijo o-slabiti Avstrijo in jo spraviti v odvisnost od Nemčije in ki so vsled tega zahtevale, da se morata odcepiti ■Galicija in Dalmacija, so zaradi stališča jugoslovanskih poslancev postale strašno vznemirjene. Izmišljajo si največje budalosti. Kajpada po stari nepošteni navadi so začele celo sumničiti in ovajati, češ, da hoftemo razbiti Avstrijo, da škilimo v Srbijo, čeravno je ni, več, in kar je takih čenč še več. Toda res je !e to: Mi smo in li o 5 e m o o s t a t i v Avstriji, toda združeni, a nočemo biti drugim narodom za hlapca, nočemo pa tudi, da bi naša država Avstrija bila drugim samo privesek. Neodvisno, močno habsburško monarhijo hočemo, in t»i združeni Slovenci. Hrvati in Srbi bomo njeni najboljši in najzvestejši stražarji na Balkanu in oh Ad- T i j i. Lahko na ves glas povemo, da naši poslanci ¿glede združenja v habsburški monarhiji živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov zastopajo isto mnenje, k a- LISTEK. Klofuta. (Konec.) Leseno trdi objem od dveh strani je zapozneli aosek tako stisnil, da se je posolzil v debelo dolgih, krvavih curkih. Nepričakovani krvavi uščip v orjaško mogočni aos smo videli vsi potniki pri oknih in tudi moj kon-dukter. '.Krvavo žalostni prizor je bil za kričavega mu-staAarja ne pomilovanja vredna žaloigra, ampak najbolj smešna burka. Na ves glas se je za krohota!, tleskal oveseljen z rokami in se tolkel po kolenah. Smeh ga je tako potresaval, da še brlizgati ni mogel na piščal. Samo lopatasto desnico je dvigal v znamenje, da se vlak lahko odpelje. V trenutkih, ko je naš Goljat odpravljal vlak, se je ponudil nam gledalcem nezabni prizor, ki je pa za z roko mahajočega sprevodnika dokaj sramotna žaloigra. Za kondukter.;evim hrbtom se je pojavila bliskoma ženska postava visoke rasti, razmrjšenih las, krvavečega, izvanredno na dolgo raslega nosu in na pol oblečena. Ta babnica je zamahnila od zadaj z desnico in kot bi trenil, se je oprijela sprevodnikovega lica — mastna klofuta. Naš junak je zatulil kot smrtno zadet tur, a valed presenečenja je obtičal kot pribit od tople zaušnice na mešt'j. Se le krohot potnikov ga je streznil v toliko, da se je pognal za sovražnikom. Ženska zločinka ga seveda ni Čakala. A rešil }e ne bi bil pobeg, ampak le edino le odhod vlaka, istočasno, ko se je obrnil kondukter za predrzno ba- kor ga zastopa tudi sedanja vlada. Cesarju je vlada odsvetovala priseči na ustavo ravno zaradi tega, da. lahko ob mirovnem sklepu s cesarsko voljo združi pod svojim žezlom v monarhiji živeče Jugoslovane, jih osvobodi nadvlade tujih narodov ter jih upostavi na jugu Avstrije za bra-nitelje državne in vladarske misli. Da je temu res tako, je pač najboljše spoznati iz izjav, ki so jih oddali avstrijski socialdemokrate na mirovnih sestankih v Stokholmu. Tudi oni zahtevajo združenje vseh v avstro-ogrski državi živečih Jugoslovanov. Znano pa je, da naši socialdetookrati v Stokholmu govorijo sicer na svojo lastno odgovornost, vendar pa so i-meli, predno so odšli v Stokholm, z našimi državniki obsežne pogovore glede avstrijskih vojnih ciljev. Nemške stranke si morajo biti v svesti. da so oni časi minili, ko se je v Avstriji glede notranje preuredbe poslušal le njihov glas. Kri naših jugoslovanskih junakov, in te krvi ni malo, nam je iz-vojevala v vrstah avstrijskih narodov odlično stališče. Ako hočejo nemške stranke res močno, na vse strani politično in gospodarsko neodvisno Avstrijo, potem morajo kmalu opustiti škiljenje čez meje in z nami vred začeti delati za enakopravnost in enakovrednost vseh v Avstriji živečih narodov. Predpisovati pa si tudi od Nemcev vej& ne damo, kako si naj našo domovino Avstrijo najudobnejše uredimo za svoje srečno in stalno stanovanje. Državni zbor. Dunaj, 3. junija. Začetkoma vojske se je veliko sumničilo in o-vajalo zaradi veleizdajskega mišljenja avstrijskih Slovanov. Mogoče, da je tu ali tam bil res kdo na-ziranja, ki je brezuvetno obsodbe vredno, a na Štajerskem in Koroškem smo se prepričali, da si je le narodno in versko sovraštvo naslikalo veleizdajske strahove na steno. Toda recimo, da bi bili res vsi •krivi, ki so bili osumničeni, da bi se res tako daleS spozabili, kakor so hoteli naši narodni sovražniki, še tudi v tem slučaju bi se lahko reklo — in to nam nemški poslanci brez pridržka priznavajo — da smo avstrijski Slovani preizkušnjo svetovne vojske boljše prestali, kakor bi jo avstrijski Nemci v enakem slučaju. Avstrija je morala iti v boj tudi proti slovanskim držafvam. a vsi njeni slovanski narodi so šli voljno in požrtvovalno ž njo vred rama ob rami. Ca je par posameznikov drugače ravnalo, je obžalovanja vredno. Prva seja državnega zbora je po stari navadi odločena samo za to, da se uredijo notranje zadeve, volitev predsedništva, < zapisnikarjev itd. Ob tej priliki so oddajale stranke vsakokraH svoje visokopoliti-čne izjave. Tako tudi letos. Jugoslovani so se letos izrekli za združenje vseh v monarhiji živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom. NiiS novega niso povedali, vse to je že bilo znano cesarju in narodom, vendar so nemški modrijani in njih listi svetohlinsko obrnili svoje oči proti svojim volilcem, ter jim rekli: Glejte, že zopet prihajajo s svojimi narodnimi zahtevami! Mi pa smo morali skozi tri leta mirno poslušati, kako so hoteli Avstrijo udinjati v politično, gospodarsko in vojaško odvisnost od Nemčije, kako so hoteli ponižati našo habsburško hišo na nižino nemških majhnih državic, kako so nam hoteli oddati Galicijo in Dalmacijo in kako so nam hoteli buro, je vlak zavrisnil in oddrdrali smo. V onih sekundah ocl zaušnice do odhoda vlaka ne bi bil rad za nobeno ceno v sprevodnikovi koži. Po nedolžnem oklofutani siromak je bojeval v tem času hud notrajen boj. Stal je kot nekoč Herkul na razpotju v negotovost: ali bi jo ubral za pretepačo, da se opravičeno 1 maščuje, ali bi skočil na vlak, kamor ga je klicala služba? Moj spremljevalec se je pokazal tokrat blago-dušnega junaka, ne po zunanjosti, pač pa po srcu in duši. OdloČil se je po zgledu starogrškega Herkula za čednost, za vestnost v službi. Pustil je pogon za razjarjeno babo in se odpeljal z nami. 1K meni ga ni bilo na celi poti več. Nekam med zadnjimi vozovi je bil izginil. Jaz ga nisem več videl na nobeni postaji. Nikdo ni odslej tako gromeče preklicaval imen postaj, nikdo ni več tako preklicano dolgo in močno pihal v piščalko. Nemarnosti v službi tokrat z žensko roko okleščenem kondukterju ne bi mogel zameriti • in šteti v zlo nikdo ne. Vsaka klofuta boli, najbolj pa mora le grizti in ščipati na znotraj zaušnica, dar — ženske roke. Kot v nameček je bil ta sramotni udarec vne-l)o vpijoče krivičen. Moj goljatski sopotnik se .te ba-buri samo smejal kod vsak izmed nas, nos in kri ji je pa iztisnil terebasti debeloglavec. Kaj se je zgodilo z njim? Nič! Nemeneč se za krvavi prizor, je obsedel '¡a klopi s časnikom v rekah in z vržir.ko v ustih Jaz pa mislim še danes, da se je ta po krivem udarjeni kondukter po podarjeni klofuti skril zaradi tega, da je lahko razmotrival nemoteno: o svetovni vojni, o pred nebom krivični zaušnici, o krvavečem nosu in o nekaznovano brezbrižnem krofaču. Po teh prečitanih vrsticah se naj poglobi vsak bralec po sprevodnikovem vzoru, in našel bo sličnost med: svetovno vojno, klofuto, krvavim nosom in ra- vnodušnim krivcem-debeloglavcem, ki je po vseh teh burnih prizorih na postaji v Werndorfu pušil svoja vržinko ter škilil v časopis. Ta zapisani, resnični doživljaj, dragi bralec, ti bo tudi, če ga pretuhtaš* ključ do zaželjenega miru. Pomni, da svetovno krivi* čne klofute ne bodo nikdar maščevane s pestjo! Gostija« (Januš Goleč.) Na dušo, čast in poštenje bi se lahko zaklel z mirno vestjo po podedovani slovenski navadi, da je poznalo na Remšniku vse Plkjtovega Fičeta. Glavni podporniki časti in ugleda pri nas na kmetih so pač: bogastvo, županstvo in cekmeštrija,. Mar li mislite, da je bil naš Plajt bogatin? Kaj šel Ptiči imajo svoja gnezda, lisice svoje brloge; Fiče pa ni toliko posedoval na lastno kot tiče pod nebom in zveri na zemlji. Remšniškemu županu, ali kakou smo ga nazivali vsi spoštljivo „gospod burgermaj-ster", se je odkrival Plajt priklanjajo že na metre oddaljenosti. Kdor pred vaškim „burgermajstrom" zrači klobuk, ni sam župan. Sv. Juriju, farnemu patronu, je Fiče opravljal hvalevredno službo, saj mu je ob nedeljah in praznikih med službo božjo podpiral zvonikov vogel; to-c!a kljub tej mnogoletni podpori pa mu ni zaupal g* župnik cerkvenih ključev. Fiče ni bil niti celomašter., Pnznano priljubljen je bil po vseh remšniškiH grebenih in grabah. a ni posedal niti denarja niti ni sedel na županskem stolou niti ni nadziral cerkvene blagajne. Co som bil kedaj v zadregi, da opišem in zaupam bralcem po imetju in zmožnostih glavnega junaka, sem gotovo tokrat. Plajtov Fič ni bil nič po imeftu, še manj pa po dostojanstvu. A poznan lo in ljubilo ga je vse. Cfe palici ljubezni in občega vsiliti svoj jezik za državni jezik! Očitanje, da bi se bo začela proračunska razprava. Ministrski pred-morali že v prvi seji koj rešiti vsa pereča vprašan- sednik grol Klam jo bo otvoril z velikim političnim ja, je bedasto. Tudi rokodelec, ko pride na štero, I si govorom. Nemci, zahtevajo, da se mora grof Klam ▼ najprej izprazni svoje kovčege, razpostavi svoje oro- tem govoru odločno izreči proti zahtevam slovanskih dje. si izbere prostor in še le potem gre na delo. ^ strank, sicer zapustita njih ministra Berenrajter in Kako se je izvršila volitev predsedstva, je že znano. Dr. Groß je izvoljen. Ker je koroški Dober-nik propadel in ni prišel niti v poštev, si ga pa je i nemški nacionalverband izvolil za svojega načelnika, j V četrtek, dne 31. junija, so se podali poslanci ; in gosposka zbornica v dvor, da Čujejo cesarjev pre-stolni govor. Bil je j najdaljši prestolni govor, kar jih poznamo v avstrijski ustavni zgodovini. Prizori ob prestolnem govoru so bili jako slikoviti. Točno ob 11. uri je vstopila cesarica z gospo nadvojvodinjo Marijo Jožefo in v spremstvu nadvojvodfnj, spoštljivo pozdravljena od navzočih. Kmalu nato je prišel v dvo-nano Njegovo Veličanstvo, pred njim ministri, z nadvojvodi. Podpredsednik gosposke zbornice knez Fürstenberg je zaklical cesarju trikratni „Živel!", čemur so se zbrani navdušeno odzvali. Klici so utihnili Šele, ko je cesar sedel na prestol, se pokril in z daleč slišnim glasom pričel brati prestolni govor. Posamezne posebno pomembne točke prestolnega govora je cesar bral s povzdignjenim glasom. Člani drž. zbora so spremljali mnogo točk cesarjevega sporočila z navdušenim, mnogokrat do viharnega navdušenja stopnjevanim pritrjevanjem. Ko je vladar končal govor, je zadonelo novo, vedno se obnavljajočo pritrjevanje. Ploskanje in klioi „Živel!" kar niso hoteli prenehati. Cesar se je vedno znova s prestola sem zahvaljeval s pokloni za ovacije. Ko se je cesar dvignil, je zaklical predsednik poslanske zbornice dr. Groß cesarju trikratni „Živel!", ki so ga navzoči tair ko viharno ponovili, da glasov cesarske pesmi, ki se je zaigrala tako pri vstopu cesarja, kakor tudi zdaj, ni bilo slišati. Ovacije, katerih so se tudi povabljeni , gosti viharno udeležili, j so napravile na cesarja očit- I no najglobejši in najveselejši vtisk. V trenutku, ko je cesar zapustil dvorano, je prišla cesarica v spremstvu nadvojvodinj s svojega sedeža. V tem trenutlku so pričeli navzoči z viharnim vzklikavanjem, ki je vršelo po dvorani kot vihar. Kakor pri ovacijah za cesarja, je bilo tudi sedaj sligati klice „Živela!" v vseh jezikih avstrijske rodbine narodov. Vedno znova se je zahvaljevala cesarica za navdušene poklo-nitve s pokloni. Pri vseh udeležnikih je zapustila ta svečana otvoritev državnega zbora nepozaben vtisk, kar je zopet dokaz, kako globoka in odkrita sta ljubezen in spoštovanje, katero uživa cesarska dvojica pri vseh svojih narodih in njih zastopnikih. V torek se bo sklepalo o novem opravilnem redu za zbornico — če ne pride kaj drugega vmes. Vse stranke, pred vsem naša jugoslovanska, želijo namreč dati izraza tudi največji želji svojih volilcev, želji po miru. Mogoče je torej, i da še pridejo prej na vrsto mirovne izjave. V sredo, ako ne pride mirovna razprava vmes, Urban ministrske sedeže. Ker noben minister ne gre rad z mehkega ministrskega stola, bosta dr. Urban in Berenrajter že sama poskrbela za pomirjenje Nemcev, ki se vedejo kot politični otroci. Nevarnejše kakor nemška jeza je za Klama, ker še nima nobene večine za proračun, kar mu lahko postane v teku 14 oni smrtnonevarao, seveda mislimo, da pomirimo državnega pravdnika, le na politično smrt. Prestolni govor. Cesar j» dne 31. maja otvorU državni zbor s prestolnim govorom. V njem obeta, da se hoče držati ustave ter spoštovati svoboščine vseh narodov, ki so jim zajamčene v državnih zakonih. Iz tega sklepamo, da z državniim jezikom ne bo nič in da se bo enakopravnost vseh narodov odslej strogo varovala. Prisegel še cesar na ustavo sedaj ne bo, ampak čakal na mir, da potem lažje preuredi Avstrijo. Jugoslovani so prepričani, da se potem izvrši takrat združenje vseh v monarhiji živečih Jugoslovanov. To prepričanje ni brez trdne podlage. O kmetskem stanu se v prestolnem govori ne govori veliko, kar je znamenje, da sedanji ministrski predsednik bolj misli na industrijo, pri kateri je prej služil, kakor pa na kmetski stan. Tudi zveza z Nemčijo se ne povdarja. Prestolni govor je bil jako dolg, za to prinašamo le najvažnejše odlomke; Spoštovanje svoboščin. Volja Vsemogočnega je poklicala Mene v usodnem Času na krmilo države. Od vsega početka sem si bil svest ogromne resnosti naloge, ki jo je božja previdnost naložila na Moja ramena. Toda jaz čutim voljo in moč v sebi, da v zvestem izpolnjevanju Svojih vladarskih dolžnosti po zgledu Svojega vzvišenega prednika z božjo pomočjo izpolnim svojo vzvišeno službo. Državni blagor ne pogreša več one uspešne pospešitve, ki mu jo more dati vztrajno sodelovanje vestnega ljudskega zastopa, ki svoje dolžnosti pravilno razume. Poklical sem Vas, častita gospoda, da vršite svoje ustavno delo ter Vas danes na pragu Vašega delovanja prisrčno pozdravljam. Popolnoma se zavedajoč ustavnih dolžnosti, ki sem jih prevzel od Svojega prevzvišenega prednika, in iz lastnega najglobljega prepričanja Vam hočem izjaviti in slovesno zagotoviti, da je Moja neomajna volja, vsikdar izvrševati svoje vladarske pravice v resnično ustavnem duhu, nekršene spoštovati svoboščine, zajamčene v državnih osnovnih zakonih in ne-skrčen ohraniti državljanom oni delež na ustvaritvi državne volje, ki ga določa sedaj veljavna ustaiva. V zvestem sodelovanju svojega ljudstva in njegovih, zastopnikov vidim zanesljivo oporo za uspeh svojega delovanja in Jaz mislim, da blagor drŽave, katere slavni obstoj se je ohranil vsled trdnega in ' skupnega nastopa državjanov v viharjih svetovne poznanja po celi fari je korecal radi tega, ker je znal odpirati pri govorjenju usta in sukati jezik ne kakor navadno hribovec na jedno stran, ampak kar na tri. Da pa izrazim to Fičevo čednost in prednost po remšniški: Plajt je umel besede postavljati na pravo od vseh strani. Pri vsej ogromni množini na pravo ubranih besed pa je še kramal s celim košem li-stnjakom — dobre volje, od katere je nesebično podarjal starim in mladim. Prepričan sem, da še niste niti sedaj do dna uganili ter zapametovali Fičevih čednosti in zmožnosti. Kako pa tudi? Saj vendar vsak po človeško prikrojen kristjan zna govoriti in dobre volje biti. Vse res! A jaz sem kaplanoval na visokem v hribih, koder morate korakoma priznati, da sta hribovcu dokaj tuja zgovornost in dobra volja. Meni v dušobri-žnost zaupane planinske ovce so bile zadovoljne, da so sunkoma in prav počasi pehale človeške zvoke med svet. Radi globokih grab in strmih grebenov so si služili moji farani vsakdanji kruh krvavih žuljev in ourkoma potnega obraza. Vsled dela in trpljenja so bili na znotraj in zunaj strogo resnega značaja brez smeha in krohota. Vkljub zavoram jezika in smeha bodi jim v čast pribito: znali so ceniti, spoštovati in ljubiti Človeka urnega govora ter bogato založene dobre volje. Sedaj bote vsi umeli, zakaj da je bil obče priljubljen in spoštovan Plajtov Fič. Govoriti je znal naglo in gladko, povrh pa je še imel za< vsakega merico dobre volje, to je bilo vse Fičevo premoženje in dostojanstvo. ffedaj, ko sva se spoznala s Plajtom, je mahal po resno moški poti 40 let. Bil je primerno visoke ras®, moSko lepega obraza in res razposajeno blebetave dobre volja. Ob delavnikih si je služil kruh s tem, da je drvaril. Po nedeljah pa je poplaknjevai grlo zastonj. Ker se je režal in govoril za celo faro, ga je povabil rad vsak k mizi in mu ponudil poln kozarec; vsaj mu je v zahvalo katero na hitro ubrano povedal ter mu pokazal, kako treba zapotegniti hribovska usta, da potem ljudje pravijo: Človek se smeji Remšniški možje so Plajta cenili in ga napajali radi zgovornosti in tolikanj v planinah pogrešanega smeha. Kaj še le ženski spol, katerem,u sta na naglo zaokrožena beseda in od srca zvonko doneč smeh vse na svetu. Zaljubljene — ne! govorimo po domače, ne po mestno prisiljeno, rade so imele FiČeta dekleta, žene in babure. Pri Adamovih potomcih je Plajt cvetel v časti; Evine hčerke so ga imele vse-povprek rade. , Sedaj pa vas vprašam: Ali mar nista uživanje časti pri moških in čislanje pri ženskah bogastvo tega sveta? Človek, ki ima jesti in piti, za prigrizek ln namazek pa še občo ljubav, ali ni tak bogatin in sicer prav dobesedno vzeto? V poletnem Času je Fiček drvaril, govoril, pil in rajal. Pa v hribe se priklati zgodaj ostra zima z visokim snegom, ki zaplanka vse poti, samo ljubezenskih ne. Po zimi, v snegu in mrazu, so varali in prekuhavali moji hribovci mehke srčne občutke, sklepali zakonske zveze in obhajali gostije. Zgled in pa vzor vse zabave, vsega veselja je in ostane pri nas na kmetih — gostija! Gostijo, ta pravcati raj veselja, po katerem se mi cedijo še dandanes sline, poznali in gojili so tudi moji RemšniČani. Ce se je ženil, je gostoval vsak bajtar kot gruntar, seveda vsak po svoje. Zima, visoka snežena zima, ognjišče, ob katerem so se pogrevala in topila v ljubezni sicer olede-nela planinska srca. je bila najbolj razsežno polje Plajtovega Fičeta, Ne pretiravam, če trdim, da brez vojne, tudi za čas miru ne more biti varnejše easid* ran, kakor v nedotakljivih pravicah zrelega in da-> moljubnega svobodnega ljudstva. Prisege ne bo. Svest si Svoje obveznosti, podati ustavno zaobljubo in trdno se držeč takoj po nastopu vlade naznanjenega namena, da to zaobljubo zvesto izpolnim, si moram zaeno držati pred očmi določbo držajvnote-meljnega zakona, ki polaga odločbe v velikem trenutku mirovnega sklepa samo v Moje roke. Jaz sem tudi prepričan, da blagoslovljeno pro-cvitanje ustavnega življenja po nepiodovitosti prejšnjih let in po političnih izjemnih razmerah vojne ne j glede na rešitev onega gališkega vprašanja, za ka^-| tero je že Moj vzvišeni prednik pokazal pot, ni mogoče brez uravnave ustavno- in upravnopravnih podlag skupnega javnega življenja, tako v državi kakor v posameznih kraljestvih in deželah, zlasti na Češkem. In Jaz zaupam v to, da spoznanje Vaše resne odgovornosti za uravnavo političnih razmer, vera v j srečno bodočnost tako krasno ojačene države v tej ; grozni vojni. Vam, Moji častiti gospodje, podari moč, i da ustvarite skupno z Menoj v kratkem predpogoje, | da v okvirju enotnosti države in z zanesljivo sigurnostjo njenih opravil damo prostora tudi svobodnemu narodnemu in kulturnemu razvitku enakopravnih narodov. Iz teh razmotrivanj sem se odloČil, pridržati u-stavno zaobljubo za, upam, ne daljni čas, ko bodo temelji nove, močne, srečne Avstrije za prihodnje rodove zopet zgrajeni na znotraj in na zunaj. Danes pa že izjavljam, da hočem biti Svojim zvestim narodom vedno pošten, ljubezniv in vesten vladar v smislu ustavne misli, katero smo prevzeli kot dedščino očetov, in v duhu one prave demokracije, ki je ravno med viharji svetovne vojne v činih skupnega ljudstva na fronti in doma čudovito prestala ognjeno preizkušnjo, O Rusiji. Veliki sosedni narod na vzhodu, s katerim nas je vezalo nekoč staro prijateljstvo, se najbrže po počasnem premisleku svojih pravih ciljev in nalog z-nova približuje mirovnemu naziranju in išče iz temnega pritiska pravo pot, ki rešuje imetja bodočnosti, predno jih je požrla brezmiselna vojna politika. Mi j upamo v interesu človeštva, da ta razvoj notranje j preobrazitve se prebori tudi na zunaj do moči polne i volje in da taka razjasnitev javnega duha seže tudi | na druge sovražne dežele. Kakor se skupina naših držav z neomajno težo bojuje za čast in obstoj, je pa in ostane napram vsakemu, ki pošteno opusti misel, ogrožati jo, rada pripravljena, pokopati prepir, in kdor potem hoče boljših, bolj človeških stikov, dobi na tej strani gotovo dobrohotnost, preveto spravljivega duha. Za sedaj pa ne opeša naša bojna volja, naš meč ne otopi. Skrb za državljane. Obžalujem rastoče žrtve, ki jih nalaga dolgotrajna vojna prebivalstvu. Obžaljujem kri Mojih hrabrih vojakov, utrpitve vrlih meščanov, vse nadloge in stiske, ki jih prenašajo radi ljube domovine tako Junaško. Ena najnujnejših nalog je, skrbeti za preostale po padlih in za one, ki so v vojni izgubili svojo Plajta se ni vklepal v zakonske telege (Jarem) nobeden samec ne vdovec. Pa nikar ne mislite, da bi bil Fiče mešetaril z zakonsko robo, da bi bil nastavljal drugim zakonske mreže v svoj lastni prid in korist. Ne! Obrekél bi ga na grdo in debelo, Če bi trdil, da je bil za moje vednosti kovač in mešetar v zakonskih zadevah. RemšniČani so zavezovali sami one ne-razločljive vozle, ki jim pravimo zakon. Fičeta so vabili na gostije, da je gladko naglo govoril in veselja-čil povabljence. Da ne bom kvantal po nepotrebnem in na dolgo, povem na kratko: Fiček je bil na vsakem gostovanju camer (drug). Služba planinskega camerja pa ni tako jednostavno priprosta, kakor znači nje ime. Ni samo dovolj, da bi popeljal camer nevesto pred oltar, dobro jedel in obilo pil, ne! Camer je v onih krajih kolo, ki mora neprestano vrteče sukati na gostiji govor in zabavo. Kakor že obilo omenjeno, je držal v oblasti go-\or in zabavo na Remšniku jedino dobro Fiče, radi tega je tudi camroval gruntarjem in baj'.aijem skozi desetletja. V Plajtovega Fiča, v najboljšega camerja vse fare, katerega slavo bo trosila ustno izročilo še v stoletja, je bilo uprtih za mojih časpv, na njem ie viselo in obtičalo marsikatero oko in srce. Vsak mi bo zatrjevalno potrenil z očesom, če povem, da sta na svetu najnevarnejše orožje: žensko oko in srce. Prešeren je resnično pelf „Slep Je, kdor se s petjem ukvarja." Jaz pa pravim: Trikrat in tisočkrat slep je, kdor se ukvarja z ženskim srcem in okom. Proti pušicam, sulicam in mečem so se oklepali vitezi v železje. Proti kroglam krije in ščiti .paše viteštvo mati zemlja; a ni ga tako trdega jekla, ne tako globokega strelskega jarka, katerega ne bi prevrtala ter preluknjala žensko oko in srce. (Dalje prihodnjič.) delazmožnost. Poleg tega gre za to, da razvijemo živahno politiko za blagor v dvojni smeri, na eni strani za pospešitev pridelovanja in na drugi strani za socialno skrb. Izkušnje vojne so dokazale, kako čudovito prožno je pridelovanje. In zopet se bo moralo izkazati, ko bo šlo za to, napraviti prehod v bodoče mirovno gospodarstvo in iz mnogostranske vezanosti, ki jo je prinesla vojna s seboj, najti zopet pot v redni razvoj razmer. Nič manj mi ni na srcu socjiialria s pri Slivnici se nam poroča žalostna novica, da je edini sin Ivan Ifnik moral dati svoje mlado življenje za domoviro v 22. letu svoje starosti. Cez dve leti se je vojskoval na. raznih bojiščih, a dne 25. maja t. 1. ga je zadela sovražna krogla, kakor tudi lansko leto njegovega brata, 281etnega Boštjana. V najlepši dobi svojega življenja sta morala darovati svoje mlado življenje cesarju, dušo Bogu, srce pa Mariji. Pretresljiva in žalostna novica je zadela Seru-gajevo družino na K u š e r n i k u pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Oče in gospodar je nagle smrti zapustil to nemirno in solzno dolino. Kakor piše č. g. vojni kurat, je dne 14. maja, 53 let star, v vojaški bolnišnici mirno v Gospodu zaspal. Minulo je 5 mesecev, odkar se je poslovil od doma in kakor bi že slutil svojo smrt, je rekel: „Mene ne bo več nazaj." Rajni je bil mirnega in tihega značaja, vsem priljubljen in drag znanec. Umrl je v bolnišnici v Brežicah dne 25. maja Anton Zemljak. doma iz Koprivnice. ■Poklican je bil leta 1915 v vojake, tam si je nakopal težko in neozdravljivo bolezen na srcu in obistih. Bolehal je nad eno leto ter zadnji čas trpel velifce muke, vendar mirno, potrpežljivo in vdano v voljo božjo. Upal je trdno, posebno zadnje dni. da še ozdravi. A bilo je Bogu dopadljivo. v cvetju mladosti še le 20 let starega poMlicati ga iz te solzne doline. Vsem padlim slovenskim junakom naj svefi večna luč! Italijansko bojišče. Deseta italijanska ofenziva je trajala od 13. rna-j;i do 1. junija. Ta dan je nastal odmor velikih napadov in sedaj se vršijo le manjši spopadi. Italijanska armada je v 19dnevni bitki izgubila nič manj nego 180.000 mož mrtvih, ranjenih in vjetih, a vspeh za te ogromne žrtve je naravnost malenkosten: gora Kuk in porušena vas Jamlje. Glavno pa je: Italijani kljub svojim ogromnim žrtvam v doseManji deseti bitki niso mogli prebiti naše Ironte, ki stoji trdno in neomajano. Vzradoščen nad tem vspehom je naš cesar obiskal hrabre soške bojevnike, jim izrekel svojo • zahvalo in priznanje ter je njihovega slavnega voditelja Boroeviča odlikoval z najviišjim vojaškim odlikovanjem, s komanderskim križcem vojaèkega Mari-ja-Terezijinega reda. — Sedanji odmor v dieseti bitki pa Še ne pomeni konca ofenzivnih italijii/uskih nakan. Iz Italije prihajajo poročila, ki pravijo, da se Kadornova armada zopet pripravlja na nove navale, ki bodo baje sedaj predvsem naperjeni na južni del kraške Ironte proti Trstu. Tam leži važno hribovje „Grmada" imenovano. Lahi so se v dosedanji ofenzivi ter se tudi v bodoče bodo na vso moč trudili, da bi z artilerijskim ognjem obvladovali okolico Trsta* Sloveči naš vojskovodja, hrvatski general Boroevič* pa se v zaupanju na božjo pomoč nadeja, da Lah tudi v bodoče ne bo prodrl proti Trstu. Pot mu zastavlja junaška naša armada, med njimi na tisoče slovenskih sinov. Italijani izgubili 180.000 mož V 19dnevni deseti soški bitki so Italijani vrgli v boj najmanj 35 svojih divizij, kakor se je dalo zapaziti in doljočiti v prvih vrstah. Po teh računih, ki jih je sestavil naš generalni štab po natančnih podatkih, je na 40 km široki fronti od Tolmina do mo-ria naskakovala najmanj polovica vse italijanske armade. Mrtvih in ranjenih ima v tej ofenzivi do sedaj italijanska armada najmanj 1 6 0.0 0 0 mož, vjeli pa smo n a d 1 6.0 0 0 m o ž, tako da znašajo celoskup-ne italijanske izgube v deseti soški bitki krog 18 0 t i s o*č m o ž. Kaj so Italijani pridobili? V deseti italijanski ofenzivi so Lahi pridobili na primorski Ironti samo goro Kuk, ki v vojaškem oziru ni pomenljiva, in vas Jamlje na Krasu. Naša fronta na Primorskem stoji trdno. Slovenski vojak o deseti cienzivi. Ob Soči, 30. maja. Par razmeroma mirnih dni je preteklo tako, da ni več dvoma, da je končana (ali prekinjena) deseta sovražna ofenziva, ki se je ob hrabrem odporu naših čet izjalovila z groznimi izgubami za sovražnika. Ker je o dnevnem poteku bojev že iz uradnih poročil dovolj znano, hočem omeniti le nekaj podrobnosti, ki jih v časnikih ni bilo najti. Naš spodnjejštajolrsiki (87.) pešpolk je tudi tokrat pod spretnim vodstvom Častno rešil svojo prevažno nalogo. Imel je braniti 2 višini, ki ste bili v uradnem poročilu skoro dnevno imenovani kot cilj ljutih, pa brezvspešnih sovražnih napadov!. Da se je sovražnik posluževal vseh mogočih sredstev, da bi prebil našo črto, je ©amoumljivo, kajti ta naval je presegal vse prejšnje. Kakor so izpovedali vjetniki, je Kadorna iz Sabotina opazoval potek bojev, navduševal vojake, obetal zlate gradove, pošiljal čete za Četami, ki pa so bile vselej z ogromnimi izgubami vržene nazaj. Le enkrat se jim je posrečilo za par trenutkov, ida so se na SV. gori vzdržali in si ogledali malo samostan in cerkev, pa samo mimogrede, kajti vrli Slovenci so požrešnimi kmajlu dopovedali, da jih takrat ni bilo, ko srno cerkev pii-vali (zidali) in jih zato še zdaj ni treba. Hočeš nočeš, morali so jo popihati, kar jih je ostalo, nazaj v svoje postojanke, drugi pa so šli „avanti" proti Trstu in Ljubljani, kakor jim je Salandra, napovedal pred dvema letoma, in danes se nahajajo na varnem nekje v avstrijskem zaledju. Tako se izpolnjujejo besede slavnega Gregorčiča, ki sklepa svojo, proroško pesem o Soči : „In tujce, zemljelačne, vtopi na dno razpenjenih valov!" Mnogo pozdravov! Jožef Lah. Sv. Lenart pri Vel. Ned. Cesar in eesarioa pri hrabrih soških bojevnikih. V spremstvu zunanjega ministra grola Cernina in načelniKa generalnega štaba pl. Arca Sta česa« in cesarica dne 1. junija odpotovala na soško fronto. Cesarska dvojica se je dne 2. junijta ob 7. uri pripeljala v Ljubljano. Odtod se je cesar odpeljal preko Divače v Opčino na fronto, da izrazi svojim junaškim braniteljem ob Soči pohvale in priznanje. Ob zar četku potovanja se mu je pridružil hrvatski general Boroevič. Cesar, poln hvaležnosti in priznanja za junaške branitelje ob Soči, je izročil generalu Boroe-viču najv išje vojaško odlikovanje, komanderski križ vojaškega reda Marije Terezije, ter je zaukazal sledeči razglas: Moji armadi ob Soi'1! Ne morem vsakemu posameznemu od Vas oko v oko osebno izreči svoije zahvale. Komanderski križec vojaškega reda Marije Terezije, ki sem. ga danes pripel na prsa Vašemu iz-bornemu voditelju, generalnemu polkovniku pl. Boro-eviču. naj predoči Moje najvišje priznanje ne samo armadnemn poveljniku, marveč naj bo Vam vsem, vodjem in jakom, dokaz. Moje globoke zahvale in ponosnega, zadovoljstva. V na žji, večdnevni borbi ste odbili dolgo pripravljene. posebno mogočnimi silami izvršene sov- ražne napade ter ste pokazali sovražniku, kakšno junaštvo napolnjuje Vaša prsa. Čutim se prisiljenega, da pohitim k Vam. da se Vam v Vaši sredini iz dna srca zahvalim za Vaše junaštvo, vztrajnost in vdanost. 1 z vseh delov ljubljene domovine sestavljeni, ste z združenimi močmi zvesto skupaj delujoč, izvršili občudovanja vredne Čine in si zaslužili gorko zahvalo domovine. Božji blagoslov je bil z nami. Molimo k Vsega-mogočnemu, da nas naj tudi v bodoče spozna za vredne svojega milostnega varstva in svoje zaščite. Naj nam podeli končnovelja.vni polni vspeh." Med potom od Divače do Opčine je cesar srečal mnogoštevilno vojaštvo, ki se je udeležilo bojev 10. laške ofenzive. Prijazno se je razgovarjal s posamezniki, častniki in prostaki. V Trstu je bil naš cesar nad vse prisrčno navdušeno sprejet. Ko je odlikoval razne častnike, se je preko Ajdovščine in Postojne vrnil v Ljubljano. Cesarica Žita v Ljubljani. Cesarica je posvetila v Ljubljani med tem ves dan obisku bolnišnic, kjer so se nahajale krvave žrtve desete soške .bitke. Ljubljana, kamor je prispela cesarica nepričakbvano, se je odela v praznično obleko, kakor hitro je izvedela, da prihaja deželna mati kronovine. Cesarico je sprejel nepopisen vihar navdušenja. Cesarica je posetila garnizijsko bolnišnico št. 8. Leonišče. honvedsko bolnišnico in rezervno bolnišnico v obrtni šoli. Obdarovala je naše ranjence, naše hrabre bojevnike desete soške bitke, s častjo in slavo in jim izrekala tudi zahvalo in tolažbo. Dokazala pa je tudi napram vjetnikom, ki so prišli v naše roke. najtoplejšo človekoljubnost in se jih spominjala goreče v molitvah. Cesarica Boroeviču. Iz Ljubljane je poslala cesarica sledečo pretresljivo brzojavko armadnemu poveljniku pl. Boroeviču : „Zmagoslavni voditelj junaških čet v številnih bitkah bo zastavil vse sile lega sem si svesta da se olajšajo bolečine iz bojev za domovino in pre-stol bojujočih se vojakov. V Vašem spremstvu, ljubi generalni polkovnik pl. Boroevič, nameravam poseliti jutri nekatera mosta, kjer deluje moderna zdravniška umetnost za povrnitev zdravja ranjenim jujna-kom ali za olajšanje njihovega stanja. V prepričanju, da bom videla tamkaj le dobro, se Vam in vsem v sanitetni službi delujočim zahvaljujem že danes za Vaš trud in dobrobit naših ljubih, zvetetih ranjencev " Vojskovodja pl. Boroevič se je cesarici v imenu stotisočev naših hrabrih vojakov za pozdrav spoštljivo in prisrčno zahvalil. Cesarska dvojica odpotuje na jug. Iz Ljubljane sta cesar in cesarica oupotovala dne 3. junija zjutraj z avtomobilom v Postojno, kjer sta bila z velikanskim navdušenjem sprejeta. V žup-uijski cerkvi sta se udeležila sv. maše. Med tem je ljudstvo cesaričin avtomobil okrasilo z zelenjem in cvetjem. Cesarica je po sv. maši obiskala bolnišnice v Postojni in bližnjih krajih. V spremstvu generalnega polkovnika pl. Boroeviča se je preko Senožeč, Sežane in Opčine peljala v Trst, kjer je bila od prebivalstva navdušeno in prisrčno sprejeta; povsod je obiskala vojne bolnišnice ter je tolažila, hvalila in bodrila ranjence. Cesar pa se je med tem odpeljal v liilo, kjer je bjl svečano sprejet. V motornem čolnu se je cesar odpeljal k bojni ladji „Novara", katera se je v zadnji jiomorski bitki v južni, Adriji zopet prav posebno proslavila. Osebno je pripel hrabrim častnikom in moštvu podeljena odlikovanja. Nato je obiskal veliko boijno ladjo „Viribus Unitisj." Popoldne se je cesar vrnil v Postojno, odkoder sta se s cesarico zopet vrnila v Ljubljano. V pondeljek, dne 4. junija zjutraj sta najvišja gosta zopet odpotovala iz slovenske prestolnice. Na dragih bojiščih* Na ruske m bojišču je ruska artilerija zadnji čas večkrat poskušala svojo srečo, a naši topovi so ji dali navadno tako točen odgovor, da je kmalu obmolknila. Cetverosporazum zahteva od ruske vlade, naj začne ruska armada z ofenzivo proti nam, da bi tako bilo naše armadno vodstvo prisiljeno odpokli-eati več vojnih sil iz juga na severovzhod. A zdi se, da ruska armada za taka podjetja ni več ali še ni zopet pripravna. Rumunska armada se je z» padlih, skrb za mladino, stanovanjske zadeve in, socialno zavarovanje. Priprave za novo ministrstvo vodi minister dr. Bernrajter. Naše poljedelsko m i n i s t r s t v o je v odil dosedaj ministrski predsednik grof Klam-Martinic. Sedaj pa je grof Klam odložil to ministrstvo in cesar je poveril vodstvo tega ministrstva oddelnemu načelniku dr. vitezu Seidl. Splošno mnenje je, da avstrijski kmetje že dolgo časa nimajo v ministrstvu zastopnika. ki bi se resno zavzemal za, kmetske koristi. Na lo mesto bi spadal mož. ki bi. če že ravno ni kmet, pa vsaj imel ožje slike s krneti in bi poznal kmetski položaj. Minister za Galicijo dr. Bobrzvnski je odstopil. Cesar je te dni njegov odsto|> sprejel. Nov minister še ni imenovan. Na Ogrske m še vedno nimajo novega ministrstva. Cesar je pozval, skiupnega finančnega ministra, Madžara barona Buriana. naj pomaga spravljati politične razmere na Ogrskem v red. Burian se sedaj dan za dnevom posvetuje z ogrskimi politiki vseh strank, kako bi se rešila sedanja politična zmešnjava na Ogrskem. Tisza ne odneha. Za njim stoji trdnosklenjena večina, ki pravi, da ne mara so-dejovati z manjšinskimi strankami in da tudi ne siv trlaša z volilno preosnovo. kakor jo zahteva kralj in po Kaleri bi ljudstvo dobilo več pravic. V ogrski večinski (Tiszovi) stranki imajo >, glavno besedo protestanti. kalvinci, židje, svobodomiselni, milijonarji in ei.ake vrste ljudi. Ni torej nobeno čudo. da sr1 tak1 ljudje bojijo, da bi prišlo ljudstvo, zlasti katoiišro. rlo pčje besede Tedenske novice. Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Peter pri Radgoni je dobil č. g. Anton Kocbek, župnik pri Sv. Kri- žu nad Mariborom; župnijo Spodnja, Sv. lvungota je pa dobil č. g. Vinko Kraner, provizor pri Sv. Petru ,pri Radgoni. Birma v dekan i ji Novaeerkev. V petek po prazniku Sv. Rešnjega Telesa bodo naš prevzv. gospod knezoškof odpotovali v novocerkov^ko dekanijo, kjer bodo v soboto, dne 9. junija, v Vojniku, v nedeljo, dne 10. junija, v Novicerkvi in v pondeljek, dne 11. junija, v Vitanju delili zakrament sv. birme. Visoko odlikovanje rfamestnika štajerskega deželnega glavarja. Namestniku štajersktega deželnega glavarja, državnemu poslancu in članu kontrolne komisije državnih dolgov, okrožnemu zdravniku dr. F. JankoviČu v Kozjem, je cesar podelil častniški križ Franc Jožefovega reda. Zaslužnemu odlikovancu iskreno čestitamo! Iz politične službe. Okrajni tajnik celjskega okrajnega glavarstva Josip Kramberger je stopil v začasni ookoj. Poročnik Mihael Zafošuik f. Zopet nova žrtev za domovino! Dne 26. maja ob 11. uri dopoldne, je padel na soški fronti, od sovražne krogle zadet na-depolni mladenič Mihael Zafošuik. Izdihnil je svojo blacro dušo v naročju svojega brata Pavla, ki je bil pri njem častniški sluga. 13i 1 je doma ix Sp. Nove--vasi v župniji Slov. Bistrica. Dovršil je 6 gimnazij s prav dobrim ,vspehom. Nato je moral k vojakom, kjer je napravil izpite za enoletnega prostovoljca in tako postal j)oroČnik. Služil je pri domačem pešpolku in sicer je bil v zadnjem času prideljen oddelku strojnih pušk. Ves čas se je bojeval proti verolomnemu Lahu. ki je zdaj končal tudi njegovo na.debudno življenje. Zafošuik je bil tih. miroljuben značaj, prijazen in ljubezniv z vsakim, tudi najpriprostejšim človekom. Bil je zaradi svoje ljubeznivosti silno priljubljen pri vojaštvu, in sicer pri moštvu in častnikih. V njegovih prsih je bilo pošteno, katoliško, slovensko srce. Ljubi Bog naj tolaži dobre starše, posebno blago mater, pa tudi njegove brate in sestrice ob tej prebridki izgubi! Slovenec sestrelil laško letalo. V zračnem boju je bil ob deseti italijanski ofenzivi ranjen v desno nogo opazovalec letalski poročnik Slovenec Veneelj Vrtovec, ki je jioprej sestrelil sovražno letalo. Vlaki na južni železnici. Od 1. junija nadalje vozijo na progi G r a d e o — M a r i b o r - P r a -garsko — Ptuj in v nasprotni smeri ter na progi Maribor1' — Koroško in v na-sprotni smeri sledeči vlaki za prevažanje oseb: G r a d e o — M a-r i b o r prihod v Maribor ob 7. uri 33 minut zjutraj, odhod iz Maribora (začasno za nevojaško prebivalstvo samo do Pragarskega) ob 8. uri 13 minut pred-poldne. Osebni vlak Gradec—Maribor prihod v Maribor ob 12. uri 48 minut opoldne: brzovlak Gradee-Maribor prihod v Maribor ob 2. uri 14. minut popoldne. ki pa zdaj ne vozi dalje proti Trstu. Osebini v-lak Gradec—Maribor prihod v Maribor ob 6. uri 46 minut zvečer, odhod iz Maribora (za nevojaško prebivalstvo začasno samo do Pragarskega) ob 7. uri 35 minut zvečer. Osebni vlak Gradec—Maribor prihod v Maribor ob 11. uri 7 minut ponoči).; odhod iz \ Maribora (samo do Pragarskega) ob 11. uri 50 min. ponoči. M a r i b o r — G r a d e c: Osebni vlak iz Pragarskega, v Maribor ob 4. uri 46 minut zjutraj; odhod iz Maribora proti Gradcu ob 5. uri 23 minut zjutraj. Osebni vlak iz Pragarskega v Maribor prihod ob 9. uri 10 minut predpoldne. odhod iz Maribora ob 9. uri 47 minut dopoldne. Osebni vlak Maribor—Gradec odhod iz Maribora ob 1. tiri 33 minut popolne. Brzovlak iz Maribora ob 2. uri 48 min. pp-l»oidiip^ Osebni vlak iz Pragarskega v Maribor, prihod v Maribor ob 7. uri 41 minut zvečer, odhod iz Maribora ob 8. uri 35 minut zvečer. Jz Maribora na Koroško: Osebni vlak iz Maribora ob 3. uri 30 minut zjutraj. Osebni vlak ob 10. uri 7 min. predpoldne. Osebni vlak ob 3. uri 29 minut popoldne. Koroško — Maribor: Ponočni brzovlak prihod v Maribor ob 2. uri 30 minut zjutraj. Osebni vlak prihod ob 6. uri 14 minut zvečer. Osebni vlak prihod v Maribor ob 1. uri 28 minut popoldne. Maribor — Ptuj: Osebni vlak odhod iz Maribora ob 7. uri 45 minut predpoldne. prihod v Ptuj (ne stoji napram garski postaji) ob 8. uri 41 minut predpoldne. Osebni vlak iz Maribora ob 1. uri 35 minul popoldne; prihod na Pragarsko ob 2. uri 13 minut popoldne; odhod iz Pragarskega ob 3. uri 12 minut popoldne in prihod v Piuj o b3. uri 43 minut (»poldne. Ptuj-Maribor: Osebni vlak odhod iz Ptuja ob 5. uri 41 minut zjutraj, prihod na Pragarsko ob 6. uri li minut, prihod v M^ibor ob 6. uri 57 minut zjutraj. Osebni vlak odhod iz Ptuja ob 11. uri 7 minut predpoldne (ne stoji na pragarski postaji) prihod v Maribor ob 12. uri 10 minut popoldne. Razpuščen občinski zastop. Cesarsko namest-ništvo je občinski zastop občine Gradišku (žup«ija Spodnja 'Sv. Kungota) zaradi nesklepčnosti razpustilo ter sporazumno s štajerskim deželnim pdborom poverilo aačasno oskrbovanje občinskih jjoslov g. najrt-učitelju Martinu Vodenik pri Spodnji Sv. Kungoti. Nlkljastl lOvinarski novci pridejo iz prometa. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo. ki določa, da so nikljasti lOvinarski. novci veljavni samo do dne 31. decembra 1917. Si. januarjem 1918 pridejo iz prometa. Cez počitnice na deželo! Priglasilo se je večjo število šolskih deklic v starosti 12 do 14 let, ki bi rade čez počitnice od 1. julija do 1. septembra Sle na deželo, kjer bi pomagale pri gospodinjstvu, varstva otrok in lažjih gospodarskih opravilih Za brano in stanovanje. Ako kdo sprejme katero teh deklic, naj se obrne na: Ravnateljstvo dekliške meščanske šole v Mariboru, Kasinogasse 2. Razpisana oddaja tobačne tralilde. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru) naznanja, da je razpisana oddaja tobačne trafike v Ptuju, Gosposka ulica št. 2. Več o tem se izve pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru ali na mestnem uradu ▼ Ptuju. Gospodarske aovice. majska galica. Posestnik iz ptujskega okraja nam piše: Pojasnite nam, ali je prav, da moramo mi kmetje na Vurbergu plačati za J kg galice 4 K, do-čim ga dobijo vinogradniki v sosednjem šmartinu, ki spada pod mariborski okrajni zastop. po 3 K 40 v z majhnimi dokladami za vožnjo? Zakaj je galica v Ptuju dražja kot v Mariboru? - Odgofvor: Ptujski okrajni zastop je saraolastno nastavil ceno za galico na 4 K za 1 kg. Gospodje pri okrajnem zastopu računajo velike izdatke za dolgo vožnjo s kolodvora» v Pjuju v skladišče okrajnega zastopa in za podrobno prodajo. Vprašali smo pri okrajnem zastopu v Mariboru. ali je opravičeno, da ptujski okrajni zastop ga-lico tako drago prodaja. (J. tajnik Eichkitz je izjavil, da se čudi,* zakaj ptujski okrajni zastop kar za 60 vin. dražje prodaja galico, ko ima mariborski o-k raj ti i zastop že v ceni 3 K 40 v vse svoje stroške pokrite. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je v Ptuju za okrajni zastop določil tako visoko ceno. kdo oddaja galico in kako daleč je od kolodvora do skladišči), kjer se oddaja galica. Suša. V naših krajih je nastopila huda, suša. Ze dolgo časa/ ni bilo dežja. Po polju in travnikih žalostno izgleda. Ozimno žito je nastavilo majhne klase. jarina se suši in ne more nikamor naprej, sadj.e ie i>o več krajih večinoma odpadlo. Ako ne bdde v kratkem izdatnega dežja, se je bati najhujšega. Ob tej priliki opozarjamo žetvene komisarje, da, se v svojih poročilih ozirajo na žalostno Stanje na njivah in pravilno poročajo, da bo oblast dobila pravo sliko o letini in ne bo od kmeta več zahtevala, kakor bode pridelaj. Vspeh shoda živinorejcev v Mariboru. Nastop pristašev Slovenske Kmetske Zveze na shodu živinorejcev v Mariboru dne 20. maja rodi vspehe. Kakor ■zvemo, morajo sedaj graščaki kakor Scherbaum, pl. Rosmanit in drugi oddati živino ravno po tistem ključu kot kmetski živinorejci. Ker se sedaj odvzema več gosposke živine, se bo kmetsko živino lahlco bolj š&i-tilo. Glede oddaje mlade živine se je že odredilo, da se je mora «50% manj odvzemati kot dosedaj. — G. Sehneiter je na shodu obljubil, da se bo odslej sku-piček za oddano živino hitreje izplačeval. Kmetje pa pravijo, da se graška vnovčevalniea ni prav nič poboljšala iri da še mnogi niso dobili denarja niti za živino, ki so jo oddali meseca marca. Marsikateri kmet bi si moral namesto prodane stare živine nabaviti mlajše živine, a nima denarja. Naj se gospodje uradniki pri graški vnovčevalnioi nmlo bolj podvizajo. Kakor ob sklepu uredništva; izvemo iz Gradca, se bo v'mesecu juniju uporabilo na, Štajerskem samo 2610 glav mlade živine, «ločim se je meseca maja uporabilo 5630 glav. Torej zopet vspeh! Najvišje cene za črešnje. Vlada je določila za črešnje, višnje iri jagode najvišje cene, ki veljajo od dne 3. junija naprej. Za višnje in boljše vrste čre-šenj je cena sledeča: za črešuje s peclji 8"» K KM) kg, brez pecljev 75 K. za mehke črešnje do 30. junija 70 K. od 30. junija naprej 60 K. za trde črešnje 85 K. Te cene veljajo za posestnike. Za trgovino pa so določene višje cene in sicer za prvovrstne črešnje s peclji 115 K. brez pecljev 100 K. za mehke črešnje do 30. junija 95 K. od 1. julija naprej 80 K, za trde črešnje 115 K. Gene za podrobno prodajo (manj kot 10 kg) določijo okrajna politična oblastva. Pri prodaji manj kot 10 kg sme tudi kmet zahtevati enake cene kot trgovci. Kdor se teli cen ne bo držal, bode kaznovan od politične oblasti z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev. Poleg tega se lahko kaznuje še z globo do 10.000 K. — Cene za vrtne jagode so sledeče: navadne jagode prve vrste 170 K. druge vrste 85 K, vrtno grozdičje 75 K. hodeče jagode 65 K, maline 140 K: za gozdne jagode: navadne jagode 170 K, maline 140 K. rdeče borovnice 90 K, na adne borovnice 65 K, robidnice 90 K. Te cene veljajo za posestnike, o-ziroma nabiralce brez voznine ali posode. Cene m trgovino z jagodami so razmeroma višje. Tako n. pr. sme trgovec vrtno grozdičje, ki ga sme posestnik prodati samo za 75 K 100 kg, prodajati za 100 K. torej z dobičkom 25 K. Enako je pri črešnjah. Kmet sme prodati nI. pr. višnje za 85 K. trgovec pa za 115 K. torej z dobičkom 30 K. Nam se zdi ta razlika nekoliko prevelika. Kmet mora leta in leta gojiti stadno drevje, ga. varovati pred škodljivci, pred snegom itd. in vendar sme trgovec imeti od njegovega blaga, neprimerno velik dobiček in sicer samo za to. da. ga prevzame in spravi naprej. — Ob tej priliki omenjamo, da je vlada vse letošnje sadje zasegla. O tej zasegi bomo govorili v eni prihodnjih številk Seno in slama i. 1917 zasežena. Vlada je seno in slamo 1- 1917 dejala pod zasego. Seno in slamo se bo smelo prodajati samo uradu za nakup in prodajo krmil, oziroma tozadevnim nakupovalcem. Najnovejša poroilla, Jfajnovejšo ^vstrijalso ifMia porodilo. Dunaj, 4. junija. Italijansko bojišče. Južno od lamelj. pol pota med Tržičein in Grmado, so naše čete v po načrtu pripravljenem in izvršenem protinapadu zopet zavzele precejšnji del o-nih jarkov, katere so na tem ozemlju pred dvema tednoma odvzeli Italijani. Bre^vspešno je vrgel sovražnik svoje rezerve v boj, ki so prišle ali peš ali pa so bile pripeljane na avtomobilih, da bi pridobljeno ozemlje nam zopet iztrgal. V dan in noč trajajoči borbi, ki je bila danes zjutraj, ker je sovražnik poslal v boj nova ojačenja, skrajno huda. je ostala naša junaška pehota zmagovalka na celi črti. Sovražnik je Mil povsod vržen nazaj. Italijanski poskusi, da Iti razbremenili svoje južno krilo s sunki pri Kostanjevici, ha Fajtovem hribu in vzhodno od Gorice, so se tudi popolnoma izjalovili ob hrabri obrambi naših čet. Število včeraj pri Jamljah vjetih sovražnikov znaša 17 1 častni k o v i n 6 5 0 0 m o ž. V zadnjem poročilu objavljeno število vjetiiikov je torej naraslo na število 22.000 vjetnikov. kar je za obrambno bitko izredno visoko. Nad krajem Cortina d'Ampezzo je bil v zračnem boju sestreljen sovražni dvokrovni zrakoplov. Potopljene ladje. V zapornem vodovju okoli Anglije so nemški P-čolni potopili 4 parnike in 2 jadrnici. V noči od 3. ua 4. junija je v severni Adrijji nek sdvražni P-čoln potopil enega izmed avstrijskih torpednih čolnov. Večji del posadke so rešili. Avstrijski državni zbor, V seji ilne 5. junija se je najprej predstavil novi vodja poljedelskega ministrstva, dr. pl. Seidler. Nato se je začela razprava o spremembi poslovnika za državni zbor. V razpravo 'sta izmed slovenskih poslancev kot govornika posegla poslanca dr. Krek m dr. Iv o r o š e c. Ko poslanska zbornica sprejme predlog o spremembi poslovnikih pride v gosposko zbornico, kjer se sprejme nujnim potom. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v petek. \ torkovi seji je poslanec dr. Korošec tudi vložil predlog o vojaških sodiščih in o obsodbi Grafenauerjevi, ki ga objavimo v celoti. _______ ». ------.. ' je- ' -... " .» ,«<*i>.a> Predlog Jugoslovanskega kluba. ■ jeapTgs ffu&mf*,* »tat»»«- Poslanec dr. Korošec in tovariši so v seji državnega zbora dne 5. junija vložili naslednji predlog: Zbornica naj sklene, da so cesarske naredbe z dne 25. julija 1914, 7. julija 1915, 2. januarja in 27. decembra 1916 protiustavne in se naj v celem obsegu spoznajo za neveljavne. Vsled tega se naj vse kazenske obravnave in obsodbe vojaških sodišč zoper nevojaške osebe na podlagi teh cesarskih naredb izrečejo za ničevne. Predsedstvo zbornice se poziva, naj pov abi poslanca Grafenauerja, da se udeleži sej in naj doseže, da se dotična obsodba razveljavi. Pri utemeljevanju tega predloga se izvaja, «la je bil poslanec Grafenauer od vojaškega sodišča v Celovcu dne 4. junija 1916 zaradi hudodelstva javnega motenja miru obsojen na 5 let težke ječe. Ta obsodba je iz ustavnih vzrokov ničevna in neveljavna in izgubo mandata poslanca Grafenauerja je torej smatrati kot neveljavno. Brazilija < dvzela nemške ladje Iz Rio de Jaueira se poroča: Vlada je uvrstila med svoje vojne parnike za prevažanje pet velikih nemških ladij, ostale nemške ladje bo pa uvrstila med trgovsko brodovje. Sklenjeno je. da se bo brazilijsko vojno brodovje uporabljalo od konca meseca junija nadalje za stražno plovbo v južnem delu Atlantskega morja. Zgodnji krompir letine 1917. O. kr. tvapieetni-štvo v Gradcu nas obvešča, da je zgodnji krompir letine 1917 z ozirom na to, da se mora kmalu ¡grabit i, prepuščen prostemu prometu. Kaj ti je storiti, ako nimaš delavskih moči? Mnogim manjka letos delavskih moči za košnjo,, sušenje sen'a itd. V okolici ni dobiti delavcev. Obrni se takoj na občinskega, žetvenega komisarja, ki je navadno domači učitelj. Ta ti naj napravi prošnjo na okrajnega žetvenega komisarja za vojaške delavce. Vojaška oblast oddaja kmetom vojaške skupine najmanj pet mož za dobo 14 dni do 3 tednov. Prošnja je koleka prosta. Cene za les. Za štajersko so veljavne sledeče rene: Hlodi mehki neotesani 42—55 K, trdi 56—100 K, deske mehke 90—112 K. oglati ali otesani hlodi 80—112 K, trde debele deske 120-200 K. Popra,še/va* nje po hrastovem lesu je zelo veliko, ker se ga veliko rabi za doge, za železniške vozove in za prage (švelarje). Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žafiru ni bilo v pretekli dobi skoro nobene kupčije s tujini hmeljem in so iiile cene, ki so se gibale med 85 in 110 K za 50 kg, samo na. papirju. Vobče so letos po vseh avstrijskih deželah, kjer se hmelj prideluje, opustili dobri dve tretjini hmeljskili nasadov. Zopet je ustavilo obrat 12 avstrijskih pivovarn. Krmljenje živine z zelenim žitom prepovedano. štajersko cesarsko na mestu ištvo razglaša, da je strogo prepovedano žeti a,li kositi na njivah in poljih zeleno žito in je pokladati kot krmo živin V.. (Tudi je prepovedano pasti živino po njivah in poljih, ki sj obsejana z žitom. Sušite pirnico. Urad za ljudsko prehrano naznanja. da ponekod še vedno ne sušijo in spravljajo pirnice, ki je izborno krmilo, marveč da pustijo to zel k je ležati, da segnije. Za 100 kg osnažene in dobro posušene pirnice plačuje urad za krmila naj Dunaju. L. Trattenhof. po 25 K. Vojaški konji za poljska dela. Vojno ministrstvo je odredilo, da bo voja&ka uprava tudi letos za razna poljska dela, kot za spravljanje krme. za žetev in za spravljanje lesa posojevala vojaške konje. Tozadevne prošnje je vložiti potom županstva na pristojno okrajno politično oblast. Vprašanja i is odgovori. Zavoljo popisovanja zemljišč. Iz mariborskega okraja, se nam piše: Gospodje, ki popisujejo obdelana, zemljišča, opravljajo svoje delo ponekod zelo površno. Na moji njivi, ki tvori eno skupno parcelo, i-mam posejano pšenico, rž in koruzo. Gospod »iz mesta je zapisa), da je polovico njive obsejana s pšenico, kar pa ni res. ampak je je samo ena četrtina njive. Tako bodo prišle pri tem popisovanju, ki bi naj bilo nekaka podlaga za določitev o oddaji žita. velike pomote na dan. Oblast ho zahtevala od mene več pšenice, kol je bom v resnici imel. Kaj naj storim? Odgovor: Pišite takoj na cesarsko nasnestnijo in pojasnite, kako se površno popisuje. Slišimo tudi. da mnogi p opisovalci iz mesta, ki niti od blizu ne poznajo poljskih sadežev, ne vpoštevajo sedanjo sušo in slabo stanje setev ter zapišejo v mnogih sltičalfih namesto slabo ali srednjedobro, dobro ali pravj dobro. Na te uedostatke je treba oblast opozoriti iii zahtevati, da se popisovanje, če se že mora vršiti, vrši pravilno in ne površno na škodo kmeta. Vsuik posameznik pa ima tudi pravico, da na licu mesta popisovalca opozori na sRučajne nepravilnosti. Vsak posestnik naj bo osebno navzoč, ko se popisuje. Razne novice. Srečen dedič. V nekem hotelu v San Franci-scu v Severni Ameriki je živela stara, sitna, neznosna gospa. Neki singa hotela je bil določen, da ji streže. Bil je pameten človek in sklenil je vse njene sitnosti 'inolče prenašati in vse storiti, kar ukaže. Za to svojo zvesto postrežbo ni dobil od gospe prav nobenega daru, niti takrat mu ni nič dala, ko je iz hotela odpotovala. Kmalu nato je pa gospa umrla in iz oporoke so izvedeli, da je svojemu nekdanjemu slugi v hotelu zapustila 100.000 dolarjev z dostavkom, da dobi še 200.000 dolarjev, če bo prve dobro porabil. Za to določilo oporoke pa sluga ni smel ničesar vedeti. Poštenjak je s prvim denarjem sezidal svojim staršem prijazno hišico in jim oskrbel prijetno življenje za stara leta. V plačilo svojo otroške ljubezni je dobil po oporoki seveda še drugih 200.000 doj. Kri iz nosa. Kri teče. oziroma kaplja, i/, obeh nosnic. Vzroki krvavenja so: Padec ali udarec na nos, bolne nosne sluznice, ranjen e nosne sluznice vsled prask v nosi z nohti, srčne in ledvične bolezni. Enkratno krvavenje nima posebnih posledic, ker se odtekla kri hitro nadomesti. Pogostno ali redno krvavenje, ki se pojavlja posebno pri bolehnosii srca in ledvic robisti), pa gofovo škoduje, ker se izgublja preveč krvi. Pri mnogih je vzrok pogostega krvavenja ranjena ali bolna nosna koža-sluzniea. Rani se z vednim praskanjem z nohtovi ali pa vsled premočnega usekovanja. Tu je treba nos pustiti lepo pri miru, posebno vsako snaženje z nohti, ki je polog škode na, zdravju še zelo nedostojno. — Komur teče kri iz nosa radi bolnih ledvic ali srca. si mora zdraviti ledvice in srce in si bo s tem ozdravil tuli krvavenje iz nosa. Gos za 140 K. Neka branjevka blizu Dunaja je kupila gos, ki je tehtala 8 kg, za 110 K. Branjevka je gos prodaja še tisti dan za 140 K. Liter vina — 150 K. Na. neki graščini blizu Berolina na Nemškem se je vršila prostovoljna dražba vinskih zalog nekega grofa, ki ima obSirne vi-uograde v Avstriji in na Ogrskem. Zdražbanih je bilo 1200 litrov in sicer liter po 150 K v našem denarju. Ta svota je pač najvišja, za katero se je k£daj prodalo še tako žlahtno vino. &{««Jtnr r MAMHtlHt --Brandisgasse št 3 - se priporoča slavne«yi občinstva, dn mi poveri vsa ddft moje stroke Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sob«, trgovine, dvoran«, fatsad« itd. po nizki ceni. 263 Eddka prilika ! Kadi preselitve i 260 komadov lepih razglednic, namesto K 20'— »•daj samo K 10 — franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. 8apira, eks-^ortna hiša Galanta št. 110, Ogr-♦ko.__131 Hiša se proda z dvojjim stanovanjem, gospodarskim poslopjem, vrt in pol orala zemljišča. Več se izve pri g. Kolar, Dev. Marija v Brezju, Maribor. 463 Nabirajte zeliščaT Kupujejo in se dobro plačajo raznovrstna zttSliea, dobro posušena v denct in ne na solneu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 8£2 Hiša na Teznu pri Mariboru, uo-vondana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt. Česa 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Knpim KISLO ZELJE vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na dom prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgovec Maribor, Tegethof-ova ulica. 288 Pomotnika" za izdelovanje pohištva takej sprejme Anton Viher, mizarski mojster, Maribor, Heugasse 4 402 Enonadstropna hlla z dvojnim stanovanjem v Brtdini mesta se takoj proda. Vpraša ee: g. Strajniak, Schmidplatz 6 Maribor. 446 lOLETNE-OEVLJE z močnimi lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih: 25- 26—27 28—29—30 31-32-33 34—35-36 37—38—39 40-41—42 43—44—45 5.95 6.55 7.30 8.70 9.70 10.45 11.60 iz Dunaja po povaeiju čevljarska hiša Dunaj XIV,, SecliBliauserstr. 34/1*. Caniki e vejnik čevljih zastonj. F' Spodnjestajer8ka ljudska hranilnica in posojilnica V MARIBORU ::SPREJEMA PRIJAVE ZA:: VI. VOJNO POSOJILO med uradnimi urami. POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM» «prejema prijave za YL vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. .....; ——'1 * 1 — Kmetska hranilnica in * posojilnica V PTUJU v mlnorit5kem samostanu sprejema prijave za = VI» vojno posojilo med uradnimi urami. Slovenci, Slovenke! Podpisujte VOJNO POSOJILO *—, pri domačih denarnih zavodih. i t Božji Previdnosti je dopadlo poklicali v večnost naSo blago, srčnolju-bljeno mater Jožefo Zebot. roj Brus poseetnico ▼ Selnici ob Muri. Pogreb preblage ranjke -se vrši na Telovo, dne 7. junija dopoldne na pokopališče v Št. Ilju v Slov. goricah. Blaga, nepozabna mati. počivajte v miru! Na srečno svidenje nad zvezdami! Selnica ob Muri —- Maribor, dne 5. junija 1917. Jurij Žebot, Franjo, Micika, Anica mož. otrtci \ t Podravska podružnica slovenskega planinskega društva v Rušah naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni član. ustanovnik in podpredsednik gospod Vekoslav Bahovec, c. kr. poštni kontrolor v pok. 25. majnjka po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Mag mu spomin! Ruše, dne 30. maja 1917. Predsedništvo. Sprejmejo se tri ali Štiri delavne moli za napolnjevanje steklenic za slatino. Nastop takoj. Lahko bi se tudi 429 obitelj 3 toliko Člani stalno naselila. Naslov pove upravništvo. Cena I steklemee je K 120 O debreia učiaktr vanje teh kapljic imam mnogo priznalnih in Ovalnih pisem, 'f* PfHll, mestna lekarna „pi s kr. orla" Maribor, Gi&vai trg Si. 15. Zahval» aa hi t» kspljlcs saj pomagala, šadaj ks utir k ■.jtfptsjal, da ttt psmagajo, Vam larekasn lepo hvale t«? princi? ča--4« cdravilo vsesa sfijijefijosm. ProiiM, pošljite ml spet gvlaja&k saj ij!a ta rdečice ic «let» hitra kakor iae>?«t® 6 stekleni*. 8 petšjavet: Ivaa Škarjaiao. Snsdnja vas, ¿a* & avgaaf» lSiž, Kje si 1] hip UMI uliM i. Vsled vojske tudi molitvenikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in dragih potrebščin. Molitvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh ni več. Zdaj pa se bližajo birme in botri bodo iskali molitvenike za svoje birmance, Kje si jih naj naročijo? Priporočamo, da se naj naSi čitatelji radi molitvenikov vedno obrnejo na TiskaNIO SV« Cirila V Mariboru, ki še ima na razpolago sledeče molitvenike v raznih vezavah, vb® z zlato obrezo in s poStnino vr®d po prišla vfienih cenah: A. Za otroke: 1. Otroška pobožnost po K 0.85; 2. Sv. Angel varih po K 1-—; 3. Jezus, prijatelj otrok po K 1*—; 4. CeSčena Marija po K 110; 160; 170: 5. V nebesa hočem po K 1—; 110; 6. Rajski glasovi po K 170; 1-80; 260; 2'80; 2 90; 7. Pridi sv. Duh po K 1-70. B. Za odrasle: 1. Marija varhinja nedolžnosti po K 1-70; 2-30; 240; 280; 2. Marija Kraljica po K 2 60; 2 80; 2.90; 3 20; 3. Pobožni Kristjan po K 170; 190. 43. Za odrasle z velikimi drkami: 1. Sv. ura po K 170; 1-90; 2. Tolažba nebeška po K 2 90; 3 — ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo po K 170; 1-90; 4. Gospod usliši mojo molitev po K 180; 2 50; 2 80; 5. Mali duhovni zaklad po K 2-—; 2 20; 2 60; 2 80. POZOR! POZOR1 v GOSPODARJI Cas košnje je tu Pišite takoj po »Gorerjsko koso«, katera ie zelo priljubljena vsakemu gospodarju. Izdelana je iz srebroo-jeklene kovine, tako, da lahko kosi z njo vsaka ženska. Dobi se samo: v „Prvi Gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj. Cenik s lOOO Bilkami zastonj! Dolgosti in cene »Gorenjske kose so: cm 50 55 60 65 70 75 pesti 5- b% 6- 6 7» 7— 7^ K 3.50. 3.70, 3 90, 410, 4 30, 4.50, ' cm 80 86 90 95 pesti 8— 8 7, 9— 9 72 K 4.70, 4.90, 520, 5.50. Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom. 1 K, boljši K 1.50. as* Pri večjem naročilu se dobi popust! Mala aiaziiailiss. $ Čevlji najboljše kakovosti, kožnhovino. Št. 26—28 „ 29—34 35—38 , 39—41 podplati okovani, znotraj i obloženi K 14-K IT K 20'-K 23 -K 26 - „ 42-46 Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v M. Sehram, Maribor ob D. GOSPOSKA ULICA t« Tesarski mojster in podjetnik JFožcf UTekrep* Maribor, MozarMrea ulica St 59, se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mesto za vsakovrstna dela Telefon št. 15/VIIL, Maribor Dekla za vsa hišna dela, katera raíame tadi nekaj pri kuhanju, se za takojšni vstop sprejme pri trgovcu Josip Kostanjšek 11 v Gornjem grada, G. Sav. dol. 469 Vešfia kuharica želi službe ket taka, oziroma gre tudi gospodinjiti mali rodbini. Službo lahko nastopi takoj. Plača po dogovora. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja". 468 Prodam kovaško orodje ie večinoma novo. Naslov pove upravni-štvo. 470 Zeli se kupiti hiša z dvema oraloma zemlje za 4—7000 kron v bližini Maribora ali Ptnja. Ponudbe pod „M. J. it. 474" na uprav-ništvo tega lista. V najem se išče v okolici Maribora malo hišo z dvema ali tremi sobami, kuhinjo in vrtom. Naslov pod „mala hiša dt. 476 na uredništvo te;a lista". Kupci pozor! Na prodaj je lepo posestvo, katero obstoji iz njiv, travnikov, goše in velik sadonos-nik, krave in svinje in vse kar stoji in leH. Vsega skopaj je 12 oralov. Na lepi šolnini legi, 20 minut od mesta Slov. Bistrica. Več se izve pri g. Antona Cilen-šek, posestnik v Framu št. 1. Konfak® Pri slabostih vsled starosti In tatovih v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina še več itoietij znan kot najboljše sredstvo ss dolgo iivljenje is ojačenje. Pošiljajo ee steklenice, ki vsebujejo i pollitre 12 let starega konjaka franko aa 40 kron. (letnega konjaka, čudnodobro uspavajoče sredstvo za vdrgijenje {¡ri trganja v členkih 4 politike steklenice 32 E. Prodaj« mi tudi vino od 66 litrov naprej. Bili rizling in rdeči burgoadee liter po S E 60 v. Benedikt Hertl, ?®iepoBe|tnik, grad Golič pri Eo-ajieah, Štajersko. 1 Klenr. AutomatiCna mišnica xa podgane 5 K 80 v„ za miši 4 K. V eni noči te na-' lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same nredijo. Lovilnisa za kuhinjske šu-šelke „Rapid" polovi na tisoče šuželk v eni noči, K 5'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. Be pošilja proti povzetju. Poštnina 80 vin. Bazpošiljalnica Tintner, Dunaj III./72. Neuburg-gasaišt. 26. (1 Laaald). 500 K Vam plačam, ako moj za-tirolec korenin „Ria-Balsam" Vaša knrja očesa, bradarice in trdo kožo v trefe dneh brez bolečin ne odstrani. Cena l lončka z jamstvom vred E 1-75, S lončki E 4 50, 6 lončfcov K 7 50. Na stotine zahvalnih pisem. Ee-meny, Eošice (Eassa) 1, Postfach 12/889. (Ogrsko). (Br. 1) Dober zaslužek: za ženske in otroke z ! Tvrdka T. Morath v Gradcu kupuje za najboljše dnevne cene vsako množino zelišč- Natančna pojasnila, navodila, kako nabirati zelišča itd. daje Morathon-Gudrun tovarna T. Morath, Gradec, Eggenber-gerallee 26-—34. Važno za šokka vodstva, pred-stojništ?a občinskih ubož-nih zavodov itd. (is E) GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti žlahtne clobaiijr alt krav-le. potem leslčUe 1.1. 4. Prosim sušiti in ponuditi samo take Trste pravila gob, ki jlk poznate kot užitne. — Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 881 KUPIM hrastove, orehove, črešnjeve, jese-nove, lipovo- in druge vrst« hlode ali plohe in sicer ▼ vsaki množini. Ponudbe na Janez Deataan, Selnica ob Muri, pošta Sv. Ilj v SI. goricah. . Cirila v Mariboru spreji Sasnlk« em« vsa riskarsko stroko spadajoča dela kakor: knfigt brošure, stenske ht druge koledarje. -£a v i. tspnijtk» srads ipo»edn« m misijonske listke s brnim, rdečim aH noiriiE tiskom, .irada» zavitka a natisom glave te' razne eznaoOne aapiae ?lavu« ebčmake, šolske ir. droge urada oradne zavitke, oznanila, a» ¿ta- -azglase, plačilne predpise, prejemu potrdila Hd Za obrtnike in iigo-e« pisma, savitke. okroiniee, račune, opomine, menice, cenike, Šo-»finiee naslovnice, letake in lepak* s črnim in drugobanrnim tiskom. Za posojilnice, zadruge iti društva: pravila, zapisnike, pristopnice ta cptre-jfflcuuiee, letna poročila, račmuke taključke, društvena make, vaMh Hd. Brzojavni naslov: Ctrllova tiskarna Maribor Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5 priporoča trojo veliko zalego rasnega papirja, peretnikov, peres, ikatljic s» ftresaike, rviačnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (W-vaaih in belih, v v»«r velikostih), trgovski knjig, notico», pismenega papirja v mapah a ikatlian, mzglfidnie, H,0 K( >!S4E! KOSE 1 V ■' ■ v * " ' ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo, da smo dne 28. maja spremili k večnemu počitku Marijo Golob, posestnico iz Zavrha in ž njo vred novo rojeno dete Marijiko. Ob tej priliki se zahvalimo za spremstvo čč. gg. duhovnikoma, posebno častitemu gospodu župniku Ivanu Pajtler za ganljiv govor pri odprtem grobu. Potem se zahvaljujemo pevkam iz Muršečeve hiše v Nadbišecu in tudi vsem faranom, ki so rajno obiskali na mrtvaškem odra in za spremstvo na pokopališče. Vsem prisrčno Bog plati! Rajno priporočamo v blag spomin in molitev. Zavrh pri Sv. Rupertu. dne 30. maja 1917. 4 2 Žalujoči ostali. OOOOOOOOOO Izdaj, olj Ix MtoimUú HaicliSko H&^yäb éeííXvo. lUflvjToral *i*