Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 114.	Ljubljane 8 vin. у цоШјоп!, v ponedeljek, 20. maja 1912.	1Ш XL
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28-— za pol leta „ . „ 13 — za cotrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 28-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] .	K 24 —
za pol leta „ .	„ 12-—
za četrt leta „ .	„ 6-—
sa en meseo „ .	„ 2*—
V	opravi prejenan meseCno K 1*70
--Inseratl: .
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 15 i sa dvakrat ■ . . • „ 13 r sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vlnarlev.
Izhaja: i
vsak dan, isvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
Ikš" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6. -fcaj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Katoliška sivar v zMci.
Nastop češkega vseučiliškega profesorja Masafyka v avstrijski zbornici zasluži nekaj komentarja. Mož je nekak glasnik avstrijskega svobodomiselstva sploh in zato ni mogoče njegovih izvajanj prezreti, dasi imajo sama na sebi zelo malo cene.
Masafyk je, kakor znano, v sedanjem zasedanju imunizacijsko pravico zlorabil v to, da je z neko svojo interpelacijo omogočil, da se brez ovire natisnejo in širijo neki krščansko vero sramoteči sestavki pesnika Macharja, katere je bil državni pravdnik zaplenil.
Ako kak avstrijski državni pravdnik kako stvar zapleni, ker žali versko čustvo, je v devetindevetdeset slučajih od sto gotovo, da je bilo religiozno čustvovanje res žaljeno. Kdor vć, kako se vsa juridična izobrazba pri nas vrši v liberalnem duhu, bo temu rad pritrdil,
Macharjevi sestavki so pa brez ozira na državno oblast res taki, da morajo vsakega katoličana razburiti. Ne tajimo, da je Machar stvar takole naslikal, da polaga Kristusa in njegovo vero sramoteče izreke v usta »klerikalcem«, ki so živeli menda že za časa cesarja Tiberija, toda to je ire-levantno. Izrazi so grdi, pobalinski in se časih gibljejo v najnižjih legah, tako da se ne dajo ločiti od najnavadnejše pornografije brez sledu kake umetnosti. Drugič vsak katoličan vć, da bi se noben tako-imenovani »klerikalec« o Kristusu tako ne izražal. Tretjič pa je vse to le pretveza, kajti Macharjev namen je, krščanski evangelij in nauke poniževati in oblika, ki jo je izbral, je le zato, da premoti naivneže.
Profesor Masafyk pa je to stvar vzel pod svojo zaščito. To je jako značilno. Na celem izobraženem svetu po našem trdnem prepričanju ni vseučiliškega profesorja — izvzemši morebiti le Francosko in Portugalsko — ki bi šel tako daleč, da bi kot poslanec take izbruhe fanatičnega protikatoličanstva kot so Macharjevi imu-niziral. Masaryk je svojčas v Združenih državah predaval. Zagotavljamo ga, da ako bi v Združenih državah kaj takega napravil, kar je te dni v avstrijskem parlamentu, in bi branil take sirove kvante ateističnega pesnika, bi niti en dan več ne užival gostoljubnosti svobodne Amerike in bi moral črez noč pobrati šila in kopita! Gorki ni v nobenem ameriškem mestu niti
[>renočišča dobil, ker je potoval z neko očeno žensko, človeka pa, ki bi zagovar-
H. Sienkiewicz:
V peščeni dusCovl
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Ribe je naganjal v izdajalsko mrežo s pomočjo Kinga, ki jo je kalil in mešal tako silno, da so ne samo dotič-ne srebrne skakalke, ampak tudi vsa druga bitja bežala kakor hitro so mogla, proti nekaljeni gladini. Radi tega se je zgodila tudi večkrat škoda, ker so včasih bežeči krokodili prevrnili le-so, včasih je pa to naredil tudi sam King, ki je imel do krokodilov neko prirojeno sovraštvo, ter jih je preganjal, a kadar jih je našel na plitvih vodah, ga je prijel s trobcem, vrgel na breg in srdito poteptal.
V mrežo so se vjele večkrat tudi želve, iz katerih so si mali pregnanci kuhali izvrstno juho. Kali je razdeval ribe, sušil njihovo meso na solncu, mehurje pa oddajal Nelki, ki jih je raz-rezavaia in razkladala na ravne plasti, tako da je delala iz njih kakor četrtin-ke pole papirja, velike približno dve pedi.
jal Macharjeve psovke proti krščanski veri, poženejo Amerikanci v 24 urah iz svoje dežele.
Kaj čudno se tudi sliši, če Masafyk pri tem govori še o svobodnem mnenju in svobodi naziranja. To se pravi: sovražnikom katoliške vere sme biti svobodno, da vero sramotijo, katoličani pa naj imajo to svobodo, da k temu molče! Izborno, gospod Masaryk! In pomisliti je treba, da tvori katoliško ljudstvo ogromno večino, teh ateistov pa je mala peščica. In tisti češki vseučiliščni profesor, ki obtožuje vlado in cerkev, da ne puščata zadosti svobode njegovi kliki, taisti človek poživlja po jakobinsko svoje tovariše, naj skrbe, da se katoličani iz zbornice pomečejo! To se seveda imenuje svobodoljubje, svobodna misel, spoštovanje pred vsakim nazira-njem . . .
Masaryk ima nekaj zaslug za pozitivno znanost, a globok mislec ni nikoli bil in ni. Dočim imamo danes celo na dunajski univerzi mislece, ki priznavajo upravičenost metafizičnega in verskega spoznanja in tudi specielno katoliško sholasti-ško filozofijo upoštevajo ter so v resnici tolerantni, se ta češki filozof kar cedi strupenega sovraštva zoper vse, kar je s kato-ličanstvom le kaj v zvezi. To je precej malenkosten duh, ki morda to ali ono stvar razume, a se do res plemenitega svetovnega naziranja ne more povzpeti.
Zbornica je po predsedniku stališče Masafykovo odklonila. Predsednik je odločno izjavil, da je Masarykova interpelacija za versko čustvo žaljiva. Predsednik je pa zaupnik zbornice, predvsem nemškonacionalne zveze. Masaryk se je torei blamiral, naj stvar suče kakor hoče. Da ti mu mogel poslanec Š i 1 i n g e r nekoliko krepkeje odgovoriti, je pa tudi gotovo. Seveda oba sedita v enem in istem klubu in zato jc stvar s tega stališča celo nekoliko komična.
Slrašna železniška nesreča no Francoskem.
11 mrtvih. — 40 ranjencev.
(Brzojavna poročila »Slovencu«).
P a r i z , 20. maja. Osebni vlak št. 631, k; vozi iz Pariza ob 91/; zvečer, je zadel nedaleč od mostu Marcadet z vlakom, ki je privoz.il iz Montsoulta. Nesreča spada med najstrašnejše železniške nesreče, ki so se zadnja leta na Francoskem pripetile. Osebni vlak jc vozil zelo veliko potnikov. Nasprotni vlak iz Montsoulta bi bil moral pod mostom Manadet čakati, da se odpelje pariški vlak. Ker je pa bila premi-kalnica napačno postavljena, je montsoult-
Pomagal ji je tudi Stanko in Mea, ker delo nikakor ni bilo lahko. Te kože so bile sicer debelejše, kakor pa mehurji naših rečnih rib, toda ko so se posušile, so postale neizmerno krhke. Šele čez nekaj časa je odkril Stanko, da jih je treba sušiti v senci. Včasih je pa zgubil potrpežljivost in ako ni popolnoma odvrgel načrta, da bi delal letajoče zmaje iz mehurjev, bilo je samo radi tega, ker jih je smatral za lažje ocl papirja in za bolj odporne proti dežju. Res, da se je že približal suhi letni čas, toda on še ni bil gotov, če tudi mecl letom ne pride dež, zlasti v gorah.
Delal je pa zmaje tudi iz papirja, katerega je mnogo našel med Lindeje-vimi rečmi. Prvi, velik in lahek, katerega je izpustil z zahodnim vetrom, je zletel takoj jako visoko, ko je pa Stanko prerezal vrvico, pograbil ga je silni zračni tok in zanesel k verigi gor Karamoio. Stanko je zasledoval njegov let s pomočjo daljnogleda, dokler ni postal tako majhen, kot metulj, kot mušica, in dokler se slednjič ni raztopil v bledi nebeški modrini. Sledečega dne je izpustil drugega iz ribjega mehurja, ki sc je dvignil še hitreje, toda je gotovo radi prosojnosti kožo kmalu popolnoma zginil izpred oči.
Toda Nelka je delala izvanredno marljivo in kmalu so postali njeni pr-
ski vlakovodja prezrl znamenje, ki mu je ukazovalo, da naj obstane, in je s strašno silo zavozil v pariški vlak. Stroja sta se zarila eden v drugega. Več voz je popolnoma razbitih.
Strašni dogodki na kraju nesreče.
Vlaka sta trčila eden v drugega s tako strašno silo, da so pok več kilometrov daleč culi. Izpod razvalin razbitih voz se je čulo strašno kričanje in stokanje. Z največjo težavo so se mogli iz voz rešiti nepoškodovani potniki. Za pomoč so takoj na vse strani telefonirali. Strah je še po-množevala strašna tema. Hitro je prihitel oddelek gasilcev, da vodi reševalna dela. S posebnim vlakom se je pripeljalo iz Pariza železniško osobje. Prihiteli so tudi zdravniki z obvezami.
Rešilna dela.
Vodila sta rešilna dela policijski pre-fekt in pa generalni železniški nadzornik. Izpod razvalin razbitih železniških voz so kmalu izvlekli prve mrliče. Žrtve nesreče so bile grozno razmesarjene, oblite s krvjo in tako izpremenjene, da jih ni bilo mogoče spoznati. Nekaterim je bil zdrobljen prsni koš. Ranjenci so imeli večinoma večkrat zlomljene noge in roke. S pomožnim vlakom in z avtomobili so jih vozili v bolnišnice. Na pariškem severnem kolodvoru se je zbralo na tisoče in tisoče ljudi, ki so razburjeni pričakovali poročil o nesreči.
Število žrtev.
Do 'l.2ll. ure ponoči so izvlekli izpod razvalin že 11 mrtvih in nad 40 nevarno ranjenih oseb. Ranjenih je pa vsaj 70 do 80 oseb, ker so lahko ranjeni potniki v oskrbi zasebnikov. Strašno je bilo gledati strojevodjo, ki je padel pod kolesa železniškega stroja. Strojevodja je živel, a nemogoče je bilo ga izvleči izpod razvalin. Ko so ga končno iz razvalin izvlekli, je že revež izdihnil svojo dušo. Vlak, ki je vozil v Pariz, je bil bolj poškodovan kakor pariški vlak. Med mrtvimi so tudi trije vojaki 51. pešpolka, ki so se vozili čez nedeljo v Pariz, tudi med ranjenci je veliko vojakov. Ranjenih je tudi več otrok. Na kraj nesreče je došel tudi stavbni minister Dupuy, ki se je natančno poučil o podrobnostih nesreče. Mala postaja Marmadet je izgledala kakor izgleda v vojski lazaret. Zdravniki so obvezavali ranjence, ki so jih nato prepeljavali v bolnišnice.
Osiroteli otroci.
Ljudje so glasno jokali, ko je več otrok iskalo plakaje svoje mamice, ki so smrtno ponesrečile. Uboge sirote so le z največjo težavo pomirili.
steči tako pripravni, da je niti Stanko niti Mea nista mogla pri delu dohajati. Sil je sedaj imela dovolj. Zdravo podnebje Lindejeve gore jo je takorekoč popolnoma prerodilo. Čas, ko bi zamo-gel priti tretji, smrtni napad mrzlice, jc pretekel brez dvoma. Dotičnega dne se je zaril Stanko v goščavo bananov in plakal od veselja. Po dveh tednih prebivanja na gori je opazil, da »dobri Mzimu« izgleda popolnoma drugače, kakor je izgledal v dolini med džunglo. Lica so sc ji napolnila; žolta in prozorna koža je spet dobila rožno barvo a izpod bujnih koder so veselo gledale na svet bleska polne oči. Deček je blagoslavljal hladne noči, prozorno vodo vrelca, moko iz posušenih banan — zlasti pa Lindeja.
Sam je shujšal in počrnel, dokaz da nima v sebi mrzlice, kajti kdor na nji boleha, ne zagori na solncu, ampak postal je bolj krepak in moški. Gibanje in telesno delo mu je dodalo poguma in sil. Mišico njegovih rok in nog so postale kakor iz jekla. To je bil v resnici žc utrjen afrikanski popotnik. Ker je neprenehoma hodil na lov in streljal samo s krogljami, je postal tudi izvanredno dober strelec. Divjih zveri se ni popolnoma nič več bal, kajti spoznal je, da jc za kodraste ali marogaste lovce, ki se potikajo v džungli, sreča-
Preiskava,
Uvedli so takoj strogo preiskavo, ki je dognala, da je povzročil nesrečo čuvaj, ki ni prestavil premikalnice. Čuvaja so zaprli. Revež zatrjuje, da je nedolžen in trdi, da je strojevodja montsoultskega vlaka prezrl znamenje, aa mora vlak ustaviti. Minister Dupuy je ponoči obiskal ranjence v bolnišnicah in sc informiral, kako da jim gre. Na stotine delavcev je odstranjalo razvaline. Delali so tako hitro, da je bila kmalu po 11. uri ponoči proga zopet otvor-jena prometu. Pariško časopisje ostro napada železniško upravo, ker premalo skrbi za varnostna znamenja, kar je zadnja leta povzročilo več nesreč. Vlado nameravajo zato poslanci interpelirati.
iz Hrvaške.
4- Korupcija na Hrvaškem. Iz Zagreba se nam poroča: Glavni vzrok, da je kr. komisar na Hrvaškem izdal znane drakonične naredbe proti časopisju, je ta, ker se jo hotel rešiti javne kontrole nad korupcijo, ki se je od časa Khuena uvedla v hrvaško - slavonsko deželno upravo. Sistem prodajanja javnih mest in služb se od tedaj izvaja na celi črti in marsikak »velmož« si je žc na ta način zakrpal svoje propadle dvore. Marsikdaj pa je časopisje s svojo kontrolo preprečilo kako tako kupčijo ali je pa vsaj nierodajnim faktorjem prizadevalo neprijetne ure. Zato jc komisar Čuvaj, ki jc potenciral ta sistem, predvsem skrbel za to, da je zamašil usta časopisju. Sedaj dela, kakor se mu ljubi. Izmed mnogih le en slučaj za zgled: Nekemu zagrebškemu judu se je zahotelo po javnem notariatu v Karlov-cu, kjer je rojen. Vedeti treba, da so javna notarska mesta na Hrvatskem zvezana z velikimi dohodki, prave si-nokure. Med najboljše pa spada zlasti karlovsko, tako da jc komisariat to mesto naredbenim potom celo razdelil na dvoje. Začel se je pravi lov za novoustanovljenim mestom. Med drugimi sta se za ta novi karlovski notariat po-tezala dva Kramerja — Ivarlovčana. Storila sta pa to tako: Oče enega Kramerja je šel k Čuvaju in mu pomolil zavitek s 50.000 K »za volivni fond«. Takoj za njim je prišel drugi Kramer in ponudil Čuvaju kuvert s 30.000 K »za namene kr. komisarja«. No, 50.000 kron je več kakor 30.000 in Kramer številka 2 je bil odpuščen z besedami, da se tu ne cla ničesar več ukreniti, ker je stvar že rešena. Čez tri dni pa jc urad-
nje ž njim bolj nevarno, kakor pa zanj ž njimi. Nekoč jc z enim strelom ubil velikega nosorožca, ki sc jc vzbujen iz popoldanskega dremanja pocl akacijo, nepričakovano vrgel nanj. Iz srditih afrikanskih bivolov, ki razkrope včasih celo karavano, si ni delal čisto nič.
Oba z Nelko sta se poleg lepenja zmajev in drugih vsakdanjih opravil lotila šc spreobračanja Kalija, Mee in Nasibu. Toda to je bilo težavneje, kakor sta pričakovala. Črna trojica je jako rada poslušala pouk, razumela je pa vse na svoj način, ki je lasten zamorcem. Ko je Stanko pripovedoval o stvarjenju sveta, o raju in o kači, jc šlo nekako tako, ko je pa prišel, kaka je Kain ubil Abela, se je Kali nehote pogladil po želodcu in vprašal popolnoma mirno:
»Ali ga pa potem ni sncdcl?
Črni deček je sicer vedno trdil, da Vahima nikdar ne jedo ljudi, toda spomin na ljudožrstvo jc menda še živel med njimi kot narodno izročilo.
Tudi ni mogel razumeti, zakaj Bog ni ubil hudega Mzimu in mnogo drugih reči. Pojm o dobrem in hudem jo imel tudi čisto afrikanski, vsled česar je nastal nekoč mecl učiteljem in učencem sledeči razgovor:
»Povej mi,« vprašal jc Stuuko, »kaj je to, hudo delo?«
ni list objavil imenovanj? sina Kraraer-ja št. 1 za javnega notarja v Karlovcu.
Obravnava proti Stjepanu Radiću.
Danes se je pričela ponovna razprava pred sodiščem v Osjeku proti Stjepanu Radiću zaradi prepira z uradnim predstojnikom v Soljanih. Radića je, kakor znano, zaradi te zadeve oprostilo sodišče v Osjeku, a je stol sedmorice razveljavil tozadevno razsodbo in odredil ponovno razpravo. Radieev zagovornik je dr. Papratović. V Osjek bo došlo k tej razpravi več časnikarjev iz Zagreba.
fiofi portugalskih monarhislov s Spanci.
Bivši portugalski kralj Manuel ob por« tugalski meji.
Berolin, 20. maja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Lizbone: Vlada je dobila resna poročila o hudih spopadih portugalskih monarhistov s prebivalci španskih obmejnih krajev v Bandeju in v Galiciji. Ranjenih je bilo 30 Portugalcev. Portugalski rojalisti so prisilili Špance, da so se morali umakniti. — Španska vlada je zagotovila portugalski vladi, da podvoji pazljivost ob meji, da prepreči napad monarhistov na Portugalsko.
London, 20. maja. Bivši portugalski kralj je nedavno zapustil London in odpotoval v Švico, češ, da mora okrepčati svoje zdravje. V Bernu jc Manuel zaslišal rojaliste. »Times« poročajo iz Lizbone, da se je te dni Manuel sestal s portugalskimi rojalisti v Pontevedru. (Mesto Pontevedra leži ob morju na španskem in ni niti 50 km oddaljeno od portugalske meje. Iz Pontevedra vodi v Valenco, ki leži že na Portugalskem, železniška proga.)
Laško-lorška vojska.
Nov mirovni predlog.
Berolin, 20. maja. »Post« poroča z Dunaja: Berolinski diplomatični krogi delajo na to, da bi izvedli predlog nemškega poslanika v Atenah, barona Wan-genheima, ki priporoča, da naj bi Turčija odstopila Tripolis šejku Senuzijev. Turčija bi bila tako desinteresirana. Šejku bi morali Lahi zagotoviti, da se s priklopitvijo Tripolisa Italiji ne bodo čisto nič izpreme-aile razmere mohamedancev.
Na Rodu.
Carigrad, 20. maja. Turško vojno ministrstvo je brzojavno obveščeno, da so izgubili Turki po hudem boru, ki jc trajal 48 ur, nad 200 mrtvih vojakov. Ostanek, 1200 mož, so Lahi vjeli.
Carigrad, 20. maja. Turški listi v Smyrni poročajo, da so Lahi na Rodu vjeli tudi 30 članov mladoturškega odbora in jih kot vojne vjetnike odvedli v Italijo,
Kdo je gospodar Tripolisa?
Turška vlada je predložila zbornici v Carigradu predlog, po katerem se prebivalci v Tripolisu in. v Benghasi odvežejo vseh davkov za tekoče leto, zastarani davki se jim pa odpišejo; za nadaljevanje vojske v Tripolisu pa naj se dovoli še 1 milijon funtov. Prebivalstvo v Tripolisu pa zares kmalu ne bo vedelo, katero oblast bi poslušalo, ali turško ali laško,
OGRSKA OBSTRUKCIJA.
Justhovci so pričeli v soboto z obstrukcijo. Zbornica ni niti pričela z dnevnim redom, ker v tajnih sejah zbornica ni bila sklepčna. Vladna stranka se je namreč v tajni seji odstranila. Danes je zopet seja ogrskega državnega zbora.
»Ako kdo Kaliju ukrade kravo,« je odvrnil po kratkem premisleku, »jc to hudo delo.«
»Izvrstno!« zaklical je Stanko. »Kaj jc pa dobro delo?«
Zdaj je pa odgovoril Kali brez pomisleka:
»Dobro je, ako Kali komu drugemu ukrade kravo.«
Stanko jc bil premlad, da bi se zavedel, da oznanjajo podobne nazore o dobrem in hudem tudi v Evropi, ne samo politiki, ampak tudi celi narodi.
Polagoma se je pa vendar razjasnilo v črnih glavah, česar pa glava ni mogla razumeti, to je spoznalo goreče srce. Čez nekaj časa je bilo že mogoče pristopiti h krstu, ki se je vršil jako slovesno. Botra sta darovala vsakemu krščencu štiri dotis*) belega perkala in vrvico modrih koral. Toda Mea se je čutila nekoliko razočarana, kajti v naivnosti svojega duha jc mislila, da bo po krstu tudi njena koža postala bela in veliko je bilo njeno začudenje, ko je videla, da je ostala črna kot poprej. Nelka jo je pa popolnoma potolažila z zatrjevanjem, da ima sedaj belo dušo.
*) Mera približno enaka poljskemu vatlu.
(Dalje.}
SODBA O TROZVEZI V NEMČIJI.
V	soboto sc je pričel pečati nemški državni zbor z zunanjo politiko. Zanimivo je, kako so posamezni govorniki sodili o trozvezi. Dr. pl. Oertel jc sodil, da ima tro-zveza lc šc zgodovinsk pomen in da se dejanski pomen ceni previsoko. Naši državi je očital, da je ob maročanski zadevi bila nasproti Nemčiji zelo hladna, da, ledeno hladna. Pohvalil je pa sedanjega avstrijskega zunanjega ministra radi njegovega zadnjega govora v delegacijah, kjer je nasproti Nemčiji zavzel topel ton. O Italiji je sodil, da dama, ki vedno pleše posebne plese, sc končno le povrne k svojemu prvemu plesalcu. Trozveza, jc rekel konservativni govornik, sama nas ne bo čuvala, a gotovo varnost le pomenja. Narodni liberalec Bassermann je izjavil: Zadovoljni smo radi ugodnih odnošajev z Avstro-Ogrsko in Rusijo. Ne smemo pa pozabiti, da je ob maročanskih zmedah avstrijsko oficielno časopisje naglašalo, da podpira Avstro-Ogrska nemško politiko lc do gotove meje. Državni tajnik pl. Kiderlen-Wachter ni tem izvajanjem ničesar dostavil, kar se tako tolmači, da sc ž njimi strinja. Vsekakor dokazuje sobotna razprava v nemškem državnem zboru, da so se vezi med trozveznimi državami zrahljale.
PRUSI PROTI POLJAKOM IN SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Pruski deželni zbor je v soboto razpravljal o postavi, ki dovoljuje 100,000.000 mark za nakup poljskih posestev. Poljedelski minister baron Schorlemer je moral priznati, da siccr naseljevanje Nemcev ni napredovalo, a da hoče vlada v bodoče brezobzirno ponemčevati Poljake in jih poganjati z rodne grude. Komisija pruskega deželnega zbora je sklenila priporočati zbornici, da se kazensko zasledujeta soc. demokraška poslanca Borchardt in Leinert zaradi znanih dogodkov v pruski zbornici.
PRUSKI DRŽAVNI ZBOR TOŽI SOCIALNE DEMOKRATE.
Odsek za poslovni red v pruskem državnem zboru je sklenil staviti predlog v seji pruske zbornice, da zbornica vloži tožbo proti odgovornemu uredniku social-nodemokratičnega glavnega lista »Vor-warts«, ker je isti v nekem članku meseca aprila zbornico žalil.
SPOR GIOLITTIJA Z DI SAN GIULIA-NIJEM.
Laški ministrski predsednik Giolitti in laški zunanji minister marchese di San Giuliani sta sc sprla. Giolitti dela di San Giulianija odgovornega za vse laške zunanje neuspehe, obenem mu pa ne dovoljuje samostojno nastopati in njegove akcije ovira, češ da se mora ozirati na razmere v parlamentu.
BULGARSKI VLADAR NA DUNAJU.
Bulgarsko časopisje kakor tudi bul-garski politiki simpatično pozdravljajo dunajski obisk bulgarskega vladarja. »Balkanska Tribuna« sodi: Kralj potuje sicer le iz dvornih ozirov, a da je obisk tudi politično važen, dokazuje, ker ga spremljata ministrski predsednik Ivan Gešov in vojni minister general Paprikov. — Berolinski dvor obišče bulgarski kralj sredi meseca junija.
DVA MORSKA VOJNA ORJAKA.
V	Newportu Newsu (Virginija) so 18. t. m. izpustili v morje naddreadnought »Texas«, ki je največja in najmočnejša vojna ladja na svetu. Ladja obsega 28.367 ton, dolga je 573 čevljev in vozi 24 vozlov vsako uro. V Barrowu so pa izpustili v ladjedelnici Oikers, Maxim in sin japonsko križarico »Kongo«. Križarica obsega 27.500 ton, dolga je 704 čevlje in prevozi 28 vozlov v eni uri.
Dnevne novice.
'+ Evharistični kongres. Nabiralcem udeležnikov je treba poleg dosedanjih dodati šc sledeča pojasnila: Priglašeni udeležniki naj obenem takoj tudi plačajo pristojno svoto. In sicer plačajo samo pristopnino in voz-nino, voznino le od Ljubljane dalje. Do Ljubljane bo vsak sam zase plačal. Torej voznino 17 K 30 h in redno pristopnino 6 K, skupaj 23 K 30 h. Temu naj dodajo še 70 h za skupne stroške, vsega skupaj torej 24 K. Udeleženci prvega in drugega razreda naj dodajo za skupne stroške po kroni. Oni, ki bodo vstopili na kaki drugi postaji južne železnice, naj po žc prej objavljenih pojasnilih glede polajšav s pomočjo voznega reda sami določijo ceno za svojo postajo. Skupno nabrana svota naj sc z imenikom vred dopošljc osrednjemu odboru v Ljubljano.
+ Shodi S. L. S. v Belokrajini. Včeraj sta se vršila dva shoda S. L. S. v Belokrajini. Zjutraj v Podzemlju v župnišču, popoldne pa na. Štrckljevcu pri g. Dergancu. Govorili so poslanca Jarc in Dermastia ter dr. Malncrič. V Podzemelj so prihrumeli vsi gradaški liberalci z Dakotom in Mazclletom na čelu a namenom pokazati svojo surovost.
Ker sc pa niso upali v župnišče, so hladili nekaj časa svojo jezo s steklenico žganja, potem so odšli tja, kamor spadajo, v krčmo. Shoda sta bila jako dobro obiskana in zborovalci so vztrajno poslušali izvajanja govornikov.
-I Kje je kričanje in kje delo za slovensko kulturo? Ob »krizi« slovenskega gledališča v Ljubljani bi liberalci svoje grehe radi zvalili na pleča drugih. Tako je sedel na lim svojih ljubljanskih bratcev tudi prof. Masafyk,kije dolžil »klerikalce«, da je »uničeno« slovensko gledališče v Ljubljani. Najprej moramo konsta-tirati, da slovenskega gledališča v Ljubljani že dolgo časa nismo imeli, ker so vodilne osebe skoro vse domače moči podile po svetu, za naraščaj pa niso nič skrbele. V Trstu žrtvujejo premožnejši Slovenci tisoče iz svojih žepov za ohranitev in napredek slovenskega gledališča v Trstu, v Ljubljani so si liberalci v ta namen ustanovili neko gledališko društvo, ki pa nabere le par kronic. Liberalci imajo zaprte žepe. V »Dramatičnem društvu«, kjer so si popolnoma okupirali odbor, pa so tako izvrstno delali, da je bila komaj polovica lož oddanih. Liberalni bogataši v Ljubljani, bogate liberalne banke v Ljubljani imajo za slovensko gledališko kulturo zaprte žepe in blagajne — plača naj vse dežela in mesto. Dežela je za slovensko gledališče več žrtvovala kot vsi liberalci skupaj, žrtvovala je doslej stotisoče in stotisoče — liberalci pa samo po papirju upijejo in v prazne mestne blagajne obešajo »viseče posojilo«. Ti kričači, ki se le dero o kulturi, naj pogledajo naše društvene domove, ogromne stroške naše organizacije za veliko število gledaliških odrov in vržejo naj cilindre s svojih ošabnih glav, kajti to so res žrtve in delo za povzdigo narodne kulture — izvestni liberalci pa vidijo »kulturo« le v tem, da zanjo reveži podpisujejo menice in v — tujih igralkah.
H- Hinavski naprednjak. »Slovenski Dom« piše: »Naprednjak spoštuje prepričanje svojega bližnjega, nikdar nc preganja nikogar zato, ker ima dotičnik drugačno mnenje v političnem, verskem ali kakem drugem oziru.« Ravno ta »Slovenski Dom« je pa poln napadov na duhovne, ki so v političnem in verskem oziru drugačnega mnenja, kakor liberalci. Tako nesramnega lista, kakor je »Slovenski Dom«, ne najdemo lahko med drugimi narodi. Ta umazani list vsak teden priporoča njegov oče »Slovenski Narod«.
— Brezimenski denuncijanti - lažniki mladini v okrilju pokojnega »Jutra« in sedanjega »Dana« se zopet lažejo, da so se izvrševale ponoči v trgovski in obrtni zbornici sleparije od strani g. Kregarja, in nadalje, da se je prosilo za preložitev sedanje glavne razprave pred celjsko poroto. Vse to je zlagano in zadostno karakterizuje lažnike mladine. S to mladinsko gospodo, ki jo celo v liberalni stranki smatrajo za skrajno lažnjivo in ki ima najpodlejša orožja, ni vredno polemizirati.
-I- »Društvo zdravnikov na Kranjskem« prigodom svoje petdesetletnice uljudno vabi k slavnostnemu zborovanju, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani deželnega zbora. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Pozdravni govori oficijal-nih zastopnikov in odposlancev bratskih zdravniških društev. 3. Slavnostni govor. — Petdeset let medicine. Govori dr. A. L e v i č n i k. Vhod v dvorano po slavnostnih stopnicah v Vegovi ulici. Oprava salonska. Popoldne ob 4. uri ogledovanje potresne in brezžične brzojavne postaje. Ob 5. uri poset deželne bolnišnice. Ob 7. uri zvečer banket v dvorani hotela Tivoli. — Doslej so javili svojo udeležbo: Za »Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« predsednik primarij dr. Ivan Ko s i r n i k , dalje gospodje kr. županijski fizik in ravnatelj obče javne bolnice dr. Pavel Cuilumović, dr. Radenko Stan-kovic, dr. Oskar W e i s s, urednik »Liječničkega Vijesnika« dr. S. Silovite, primarij dr. Janko vitez T h i e r r y in kr. županijski fizik in primarij dr. M. pl. Č a č k o v i ć. Za »Srbsko lekarsko društvo« šefkirurg državne bolnice dr. Vojcslav S u b b o -t i ć in dr. M. I v k o v i č.
Iz sodne službe. Namestnik državnega pravdnika v Ljubljani dr. Herman Neuberger jc dobil naslov in značaj državnega pravdnika. Pi-cstavljeni so: deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Božidar Bežek iz Ilirske Bistrice v Ljubljano, sodniki Fr. Pernuš iz Litije v Kranj, Ernest Stčckl iz Kočevja v Ljubljano, Ivan Hutter iz Mokronoga v Litijo, Ivan Šinkovec iz Radovljice v Ljubljano, dr. Bogomir Mathiaschitsch iz Slovenske Bistrice v Maribor, Herman Dev iz Konjic v Kočevje, dr. Karel Kurnig iz Št. Lenarta v Konjice; podeljeno je sodniku graš-kega nadsodišča Jožefu Toplaku sodno mesto v Št. Lenartu; imenovani so bili: za deželno-sodna svetnika: namestnik državnega pravdnika tir. Anton Rojic v. Celju ш okrajni sodnik Ur sodni
predsednik Anton Mejač v Ribnici na dosedanjem službenem mestu, za okr. sodnike in sodne predstojnike Ivan Vrančič v Kamniku za Ilirsko Bistrico, Adolf Roger v Konjicah za Konjice in dr. Robert Ogorevc v Litiji za Cerknico, za okrajna sodnika v Ljubljani: okr. sodnik in sodni predstojnik v Cerknici in sodnik dr. Mirko pl. Graselli v Ljubljani, končno za sodnike avskultanti: dr. Vladimir Golja za Mokronog, dr. A. Stuhec za graško nadsodišče in Ernest Cham za Kočevje. Za državnega pravd« nkia v Novem mestu je imenovan drž. pravdnik v Ljubljani dr. Anton Krem-žar, za državnega pravdnika namestnika dr. Edvard Pajnič v Ljubljani, za namestnika državnega pravdnika okr. sodnik in sodni predstojnik dr. Jurij pl. Račič v Konjicah za Celje in okr. sodnik dr. Adolf Kaiser v Ljubljani za Ljubljano.
+ Poletni Vozni red, veljaven od 1. maja, oziroma 1. junija do 1. oktobra, prejmo redni »Slovenčcvi« naročniki na vsakdanjo izdajo koncem prihodnjega tedna. Ta vozni red bo naj-obširnejši in najpopolnejši, kar jih je doslej izšlo v slovenskem jeziku. Obsegal bo v 140 tabelah poleg koledarja vse vlake po slovenski zemlji, zazna« mek poštnih zvez in parobrodne zveze, poslednje za celo jadransko obrežje. Za nenaročnike se bo dobival pri založništvu in v knjigarnah proti vposlatvi 60 h v gotovini ali v znamkah. Razpro-dajalci ga dobe pri odjemu najmanj 10 izvodov proti predplačilu po 40 h ko. mad.
—	Mednaroden gospodarski kon* gres. V mestu Baden-Baden v Nemčiji se vrši dne 21. in 22. maja mednaroden gospodarski kongres. Kongres je pravzaprav zborovanje mednarodne zveze gospodarskih zadrug s sedežem v Darmstadtu. K zborovanju se je priglasilo 125 zastopnikov iz Nemčije, 40 iz Avstrije, druge dežele so zastopane po manjšem številu. Tudi naša zadružna organizacija je zastopana po svojih odposlancih. Kongres obeta biti zelo zanimiv, ker bodo podali svoja poročila zadružni zastopniki skoro vseh držav v Evropi.
—	Zopet ogenj v ljubljanski okoli« ci. — Požigalca videli. V noči od 19. na 20. maja okoli pol ene ure po polnoči so fantje videli od daleč nekoga, ki je zažigal kozolec Janeza Černeta iz Št. Vida nad Ljubljano h. št. 10. Slamnata streha na plajšču je bila takoj v ognju. Požigalca ni bilo mogoče dobiti. Gasilno društvo iz Št. Vida pod načelstvom A. Belca in bilo takoj na mestu, kozolec pretrgalo in pogasilo. Tudi gospodje orožniki so bili takoj na mestu. Kozolec je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Gradcu. Za hitro in točno pomoč gre hvala gasilcem, ki so v ve-likem številu in v naglici prišli na pomoč, posebno pa g. učitelju Aleksandru Jeločniku, ki je do zadnjega vstraj-no delal in gasil.
—	Vas Uršno selo deloma pogorela. Poroča se nam, da je včeraj ogenj uni« čil deloma vas Uršno selo, občina Toplice na Dolenjskem. Pogorelo je četrt vasi. Rešilna akcija je bila otežkočena zaradi pomanjkanja vode. V vasi ni druge vode kakor kapnica v vodnjakih.
—	Josip vitez Gorup in postrežček. Pokojni milijonar Josip vitez Gorup je bil tudi dovtipen gospod. O njem poročajo to resnično dogodbico: Prinesel je postrežček prtljago njegovemu sinu, ki mu je za to dal 1 krono. Nekaj dni kasneje prinese dotični postrežček tudi neko prtljago očetu Josipu, ki mu je dal pa samo 40 vin. Postrežčku se je to malo zdelo, pa mu je rekel: »Oprostite, kako to, da mi daste Vi samo 20 soldov, a Vaš gospod sin mi je dal eno krono.« — »Da, dragi moj,« je rekel Gorup-oče, »moj sin lahko da, ker je milijonarjev sin, ali jaz sem sin ubogega čevljarja.«
—	Socialna demokracija v znamenju kamenja. Sarajevski stavec Vrček se je minuli teden neko noč v spremstvu svojih sorodnikov vračal proti domu. Na potu ga srečata tovariš Rihtarič in nek drug stavec ter ga takoj napadeta s kamenjem. Vrček namreč noče pristopiti socialno-demokratični organizaciji. Sodruga sta ga toliko časa »prepričevala« s kamenjem, da je Vrček nezavesten obležal, nato sta pa stekla. Drug tak junašk napad s kamenjem so sodrugi nameravali takoj naslednji večer nad faktorjema Račkim in Peser-lem. Ko sta se ta dva nahajala v neki kavarni, se je nekaj rdečih, s kamenjem oboroženih mladičev skrilo na bližnja drevesa, od koder so hoteli napasti faktorja, ko bi odhajala domov. Toda junake je o pravem času opazila gostilničarka, nakar so poklicali redarje. Oba slučaja sta naznanjena sodniji.
—	Sneg v maju. V petek je sneg, kakor poroča »Gorica«, zapadel na Čavnu in v Trnovskem gozdu. Tudi kamniške planine so pobeljene. Sneg jc padel tudi na
I Sljemenu pri Zagrebu.
—	Vsled neprevidnosti sinove se mat! ustrelila s sinovim samokresom. Iz Dob-nega dola pri Toplicah na Dolenjskem se nam poroča precej žalosten slučaj. Franc Kesner iz Dobnega dola je kupil samokres in patrone, s katerimi je samokres nabil, ga vtaknil v hlačni žep ter hlače z nabitim samokresom shranil baje v omaro. Ker so bile pa hlače nekoliko raztrgane, je Kesner pustil hlače po svoji materi Mariji Kesner zašiti in v to naprosil svojo sestro Marijo, da hlače nese k materi. V resnici je mati hlače, ki jih je bila prinesla hči v popravo, sprejela, a niti ona, niti hči niste preiskali hlačnih žepov, v katerih se je nahajal nabit samokres z več patronami. Hči Marija Kesner je po izročitvi hlač odšla od matere, češ, da sc bo vrnila ponje, kadar bodo iste popravljene. Pa komaj je zapustila sobo, oziroma ono mesto, kjer se je nahajala okrog 60letna starka Marija Kesner, že se je oglasil neki pok, podoben samokresovemu strelu. Takoj je hitela hči k materi, cla se prepriča o tem poku — pa joj! — mati je ležala v veži na tleh v krvi. Hitro se odpravi hči k bližnjemu sosedu po pomoč. Sosedje in sosedinje so prihiteli h Kesnerjevim ter starko dvignili iz krvi, jo dejali na posteljo, a bilo je prepozno, Marija Kesner je bila mrtva. Kroglja samokresa, ki je starki priletela v glavo, je povzročila smrt. Je li Marija Kesner samokres neprevidno prijemala ali se z istim igrala, ali se celo sama ustrelila, to seveda do sedaj še ni odkrito. Precej važnosti je pa polagati na hčerino govorjenje, sinovo odsotnost ter nabit, samokres. Daljnih podrobnosti za sedaj o stvari ne priobčimo; to bodemo storili pozneje.
—	Pot skozi Vintgar, ki je bila po jesenski povodnji poškodovana, je zopet popravljena in za izletnike odprta. Od 1. maja je odprta tudi Žumrova restavracija kakor vsako leto. S prvim majem se je otvorilo novo postajališče Podholm—Vintgar (med Dobravo in Bledom). Dozdaj se je oddalo na postajališču že 350 voznih listkov, izstopilo je pa okoli 600 potnikov, kar je najboljši dokaz, da je bilo to postajališče potrebno.
—	Krava je zabodla osemletno baj-tarjevo hči Marijo Čok v Gorjah na paši 16. t. m. v usta ter ji prebila nebo.
—	V špiritu bi kmalu zgorel dninar Jožef Benedičič v Martinjem vrhu, občina Selca. V gostilni si je zlil steklenico špirita po hlačah in se v neprevidnosti zažgal, vsled česar je dobil hude opekline.
—	Zaradi oskrumbe so v Kočevju 16. maja aretirali hlevnega mojstra pri g. Kajfežu Avgusta Metelkota, rojenega v Dutovljah pri Trstu. V Trstu se je bil seznanil z vdovo, ki je prihajala z dvema hčerama iz Amerike. Poročila sta se, ko je bil dobil službo v Kočevju. Tako sta nekaj časa živela skupaj, a ženi se je tožilo po starem kraju in odšla je v Ameriko in pustila osem- in trinajstletno hčerko očmu Metelkotu. Sedaj se je nastanila družina pri posestniku v Kočevju na hrani in stanovanju. Ker je pa bil Metelko zelo nasilen in sirov človek, ga je ta odpravil od hiše, deklici pa obdržal v oskrbi. Toda Metelko je hodil večkrat nazaj obiskovat deklici in ljudska govorica je imela prav, da je pohotnež starejšo 131etno deklico oskrunjeval. Začetkom maja, ko je deklica že počivala in ni mogel z njo govoriti, ji je oddal pismo, v katerem jo roti, da jo umori, ako to razmerje med njima sodišču izda. Ker se je 131etao dekle (Ema) prestrašila, jc izdala celo stvar gospodarju in gospodar sodniji.
—	Napad. Ko je Janez Virant iz Ra-Sice peljal iz gozda železniške prage, so ga napadli Franc in Frančiška Žužek, Janez, Marija in Anton Grebene iz Rašice ter ga naskočili z besedami: »Dajmo ga ubiti!« Pobili so ga na tla in davili. Ko je prišel Janez Pečnik, so ga nezavestnega pustili. Stvar zasleduje sodišče.
—	štrajk sarajevskih stavcev traja še vedno. Nasilstva. in napadi soc. demokratičnih sodrugov so na dnevnem redu. »Sar. Tagblatt« piše, da se je štrajk začel brez pravega vzroka.
—	Zahvala. Dne 5. maja t. 1. se mi je pripetila nesreča, da mi je zgorela hiša in vse, kar sem imel v hiši spravljenega. Zavarovan sem bil pri naši domači Vzajemni zavarovalnici, ki je dne 12. maja t. 1. poslala svojega zastopnika, da je škodo ocenil in mi je takoj izplačala zavarovalnino v znesku 900 K. Za to vsoto se prav lepo zahvalim ter ob enem zavarovalnico vsem skupaj in vsakemu posebej prav toplo priporočam. — Janez Bukovec, posestnik, Vavtavas 38.
Štajerske novice.
š Za župana celjske okolice je bil v
nedeljo 19. t. m. izvoljen g. Fr. Fazarinc, posestnik in gostilničar na Ostrožnem. Mesto njega pa jc bil svetovalcem izvoljen g. Fr. Klina r. Podžupan je g. Ferdinand Gologranc, stavbni mojster v Gaberju Dri
š Poslanec Wastian na zatožni klopi.
Pri zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora bi prišlo kmalu do sprave med Nemci in Slovenci, da ni bilo poslanca Wastiana, ki je mislil, da si mora na vsak način priboriti lovorjev venec s tem, da štajerski deželni zbor razbije. Tega mu njegovi nemškonacionalni tovariši še sedaj ne morejo odpustiti, in poslanec Einspin-ner mu je naredil dne 17. maja pri računskem poročilu v graški trgovski zbornici zopet eno pridigo: Še danes globoko obžalujem, da se je našel neki član nemško-nacionalne zveze (Wastian), ki je začel v najbolj nerodnem času posebneža igrati. Še danes rečem s popolnim prepričanjem, da je bilo to največja napaka, dati Slovencem z grožnjo obstrukcije povod k trditvi, da nismo obravnav za delozmožnost deželnega zbora resno vzeli. Tak politični extempore je morda za nekatere ljudi in-teresanten, ali resna politika se pa tako ne sme delati.
š Kdo je hinavec? Občinske volitve se bodo vršile čez nekaj mesecev v Dramljah pri Celju. Liberalce peče hr-b'i, da so pri deželno- in državnozbor-sk.il) volitvah pri nas tako imenitno propadli. Drameljski liberalci mislijo, cla bodo, ako dobe večino v svoje roke, s tem zopet splezali na konjička. Že ocl novega leta sem nas po svojih smrdljivih časopisih slikajo za hinavce, sovražnike kmeta in bogsigavedi kaj še vse, sebe pa slikajo kot odkritosrčne ljudi in kmetske prijatelje, ki hočejo k?nota spraviti na noge. Največji hinavci so liberalci. Hinavska »narodna« stranka je že povsod propadla in mora tudi pri nas. Vsi na delo, da zmagamo pri volitvah sijajno!
š Osebne vesti. Razpisano je mesto učiteljice na dvorazrednici pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, II. plačilni razred. Prošnje do 16. junija.
š Imenovan je narednik Janez Ketiš v mariborskem vojaškem oskrbovalnem skladišču za kanclista pri ormoški okrajni sodniji. — Deželni glavar je imenoval ravnatelja kopališča Rogaške Slatine dr. Franc Mullyja kopališkim inšpektorjem za letošnjo kopališko sezono.
š Ptujski mestni živinozdravnik ponesrečil. Ptujski mestni živinozdravnik Kur-zedim je hotel operirati nekega konja, po nesreči pa se mu je razlila tekočina, ki jo je imel v steklenici in se polil. Ker je bila gotovo kaka huda kislina, je po desni strani ohromel in se mu je začelo že tudi blesti. Mlada soproga je nad moževo boleznijo vsa obupana.	"c
š Solicitator pobegnil. V Šmarju pri Jelšah je pobegnil notarju Kranjcu njegov solicitator Janez Ko s i; poneveril mu je neko malo vsoto denarja in se odpeljal v Ameriko.
š Teleion nameravajo zgraditi med Celjem in Rogaško Slatino.
š Umrl je v Presiki pri Ljutomeru g. Ivan Vabič.
š S krampom ga pobil. Dninarja Karol Rančan in Franc Dolar sta te ani delala v nekem vinogradu pri Celju. Med potjo proti domu sta se skregala. Dolar je Rančanu grozil, da ga bo zaradi divjega lova naznanil. Nad tem se je Rančan tako razburil, da je Dolarja parkrat udaril s krampom po glavi, da se je nezavesten in težko ranjen zgrudil na tla.
š Iz justične službe. Državnega pravd-nika namestnik dr. Anton Rojic v Celju je imenovan deželnosodnim svetnikom za Celje; sodnik dr. Kurt Foerster v Gradcu jc imenovan za predstojnika sodišča v Mureku in sodnik Rudolf Roger v Konjicah je imenovan okrajnim sodnikom in predstojnikom sodišča istotam,
š Iz deželne stavbene službe. Nad-stavbeni svetnik v deželnostavbeni službi za Štajersko Friderik Pernic je po lastni prošnji stopil v pokoj.
š Tiskarski škrat. V petkovi številki smo prinesli vest, da se je ustrelil orožnik I. Kozole na mariborski orožniški postaji. Pravilno pa se mora glasiti na orožniški postaji v L a š k e m trgu,
š Iz »strahu« pred ženo se je zlagal. Iz Trbovelj: Te dni je prišel vinjen in ves potolčen domov tesar Franc Klopčič iz Retja. Da bi ga žena preveč ne kregala, je rekel, da so ga fantje napadli in pretepli. Pozneje pa se je zvedelo, da se je zvrnil v neki jarek in se tam poškodoval.
š Odkrita delavnica za ponarejanje denarja. Iz Gradca: V četrtek, dne 16. t. m., se je graški policiji na Leonhar-dovi cesti posrečilo izslediti delavnico za ponarejanje denarja. Neko dekle je namreč prišlo v Pigičevo gostilno po pivo in plačalo s ponarejeno krono. Gostilničar faszifikata ni poznal. Hotel je nato nekemu gostu odšteti denar, med katerim je bila tudi dotična krona. Gost je na krono postal pozoren in jc gostilničarja na to opozoril. Nato jo zopet v drugič prišlo dotično dekle po pivo in plačalo zopet s ponarejeno krono. Gostilničar je takoj obvestil policijo, ki je šla z dekletom v dotično hišo. Dekle je reklo, da nese pivo za neko Terezijo VVeidinger, ki stanuje v is(i hiši. Ko jc prišla policija v \Yeidinger-
jevo stanovanje, je našla tudi nekega Aleksandra Karolyja, po noklicu trgovskega potnika iz Ogrskega, ki pa je brez službe. Ko so stanovanje natančno preiskali, so našli šc veliko ponarejenih kron in petvinarskih novcev. Bilo je tam tudi precej gipsovih modelov za ponarejevanjc. Nedvomno je, da je Karoly denar ponarejal. Sodnija je Weidingerjevo in Karolyja aretovala in ga izročila deželnemu sodišču.
š Stavbinski delavci na Spodnjem štajerskem, pozorl Naprošeni smo za objavo sledečih vrst: Nemški graški stovbeni podjetniki zopet poskušajo privabiti naše spodnještajersko delavstvo v Gradec, kjer pa nimajo dela za toliko ljudi. Priodilo se je zopet večje-mu šievilu stavbinskih delavcev, cia so š'i iskat dela v Gradec, pa ga niso dobili in so zopet od tam morali peš oditi v domovino, ker so vse svoje prihranke porabili v Gradcu za živež. Kako prijetno jo to, ko moramo Spodnjc-štajerci prosjačiti kruh mecl potjo, si lahko vsakdo predstavlja. Opozarjamo torej naše domače delavce, naj raje ostanejo doma in si pri poljedelstvu pr-fiužijo vsaj nekaj, predvsem si pa po nepotrebnem ne zapravijo svoje prihranjene groše.
Koroške novice.
+ Trializem In Nemci. Danes zvečer ima državni poslanec Dobernig v Celovcu javno predavanje: Delegacija in trializem. Kakor znano, je Dobernig predsednik avstrijske delegacije.
k Veliki mladeniški tabor priredi Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško na binkoštni ponedeljek, dne 27. maja 1912 v Št. Rupertu pri Velikovcu. Spored: Ob pol deseti uri slovesna sveta maša in pridiga. Ob pol 11. uri shod v telovadnici Narodne šole. 1. Govor: Mladeniška organizacija na Štajerskem in Kranjskem. 2. Telovadba na orodju. Odmor in kosilo. Popoldne po blagoslovu shod v telovadnici. 1. Govor: Koroška mladeniška organizacija in avstrijski patriotizem. 2. Govor: Ne-nravnost in alkohol — največja sovražnika mladine. Po shodu javna telovadba v dvorani in na prostem. Nastopili bodo celovški Orli in velikovški tam-buraši. Mladeniški tabor mora biti slovesna, veličastna manifestacija vcli-kovške in podjunske mladine. Mladeniška organizacija je naše veselje, naša bodočnost. Posebno nas veseli, da zamoremo že z domačimi Orli nastopiti. Povabljeni so obenem vsi prijatelji naše mladeniške organizacije. Vsi fantje na mladeniški tabor v Št. Rupert pri Velikovcu.
k Občinske volitve v Celovcu. Mesto Celovec voli letošnje leto v občinski svet 11 novih občinskih svetnikov, in sicer: štiri v tretji, štiri v drugi in tri v prvi razred. Volitve bodo dne 3., 5. in 7. junija.
k Vlak je povozil in usmrtil pri Beljaku železniškega uradnika M. F i 1 af e r j a. Ne ve se, ali sc je zgodila nesreča ali samoumor.
Primorske vesli.
p Za deželnozborsko volitev v Pulju dne 23. junija je proglašen za kandidata dr. Matko Laginja. Kandidatura tega moža je za današnje razmere v Pulju gotovo najsrečnejša izbira. To so tudi gotovi krogi uvideli, kateri se osobito v zadnjem času s političnim delovanjem tega za Istro toli zaslužnega moža le malo strinjajo. To pa zato, ker izvršuje dr. Laginja svoj državnozbor-skl mandat v zmislu svojih državno-zborskih volivcev, kar se pa seveda ne strinja z naziranji gotove mlajše struje v Pulju. Mlada struja je to pot sama uvidela, da v ljudstvu nima zaslombe in je needinost v svojih vrstah, o kateri je bilo že zadnjo dni v Edinosti« čitati (Bog se čuvaj, cla bi bil to »Slovenec« storil), zopet za enkrat poravnala, nikakor pa ne odpravila, ker zato je v Istri in Trstu premalo mandatov. Lahi se dosedaj še niso mogli zediniti radi kandidata. V svoji stranki ne najdejo moža, s katerim bi se upali prodreti, ker so skoro vsi njihovi prvaki več al manj zapleteni v polom na puljskem magistratu. Slabo znamenje za liberalno laško stranko je že to, da ni to pot sestava volilne liste v njenih rokah. Znani komponist laškoliberalnc volilne liste za deželnozborsko volitev 1. 1908. Filinich se nahaja namreč v rovinjskih zaporih in je letošnja sestava v pravičnejših rokah. Kar se tiče socialnih demokratov, se še ne ve nič gotovega. Najbrže pa bodo skušali pomagati laškim liberalcem kakor vselej.
p Tržaška porota. Tržaška laška ka-mora je pred časom vložila veto proti po-rotniški listi, v kateri je bilo vpisanih ave tretjini Slovencev. Ekscelenca Jakopig je takrat razveljavil na pritisk italijansko-
iberalnih posl. dr. Gasserja in Pitacco, k! sta interpelirala tudi justično upravo, to porotniško listo. Sedaj se je sestavila nova, s katero se je sporno jabolko prerezalo čez pol. Polovico je vpisanih Slovencev, polovica Lahov. Razume se, da je jezikavi >Piccolo« trčil ob grčo in da se čuti kot »diffensore dei diritti nostri« užaljenega na svojih iredentističnih tendencah. Poživlja tosezonske porotnike, naj ne poza-)ijo, da so Lahi in kot taki tudi na porot-niški klopi nacionalni boritelji vsestran-ekih svojih stremljenj. (!) Za tem apelom je prišla tudi tržaška »Edinost« in izdala na porotnike slovenske narodnosti enak joziv. Mi smo na stvari tangirani samo iot strogi branitelji pravice in zato odločno obsojamo, oa se vrinja v justične institucije tako od slovenske kakor od laške strani nacionalno - liberalna taktika. Vprašanje ustavnih pravic se ne rešuje s takim pritiskom na porotnike. Naloga porotnikov je velika in odgovorna in zato mora biti nepristranska. Če se bodo tržaški porotniki oprijeli nasvetov svojih dnevnikov, tedaj bo videl obtoženec v porotnikih ne sodnike, temveč svoje zaščitnike. Cenzor, ki je pustil v javnost one pravo-lonuae pozive na porotnike, je pa zanemaril svojo dolžnost.
p Odlikovanje. Cesar je podelil umi-rovljenemu kapitanu parobrodne družbe avstrijskega Lloyda, Petru Ivelič v Trstu, viteški križec Fran Josipovega reda.
p Za častnega meščana mesta Pa« zina je izvolil občinski zastop pazin-ski dne 17. t. m. č. g. Franceta Bukovec, župnika v p, v Soteski na Dolenjskem, za velike zasluge, koje si je pridobil kot župnik v Trvižu, za hrvaški narod v Istri. Ista čast jc doletela g. Ivana Ivić radi 251etnega službovanja in Ivana Mogoroviča.
p Pri občinskih volitvah v Kanalu so liberalci le z velikim naporom ohranili občinski odbor v svojih rokah.
p Poročil se je g. Rudolf ZnidaršiČ, voditelj šole na Blanči, z g. Marijo Ko-vačič, rojeno Jamšek.
p Otrok v gnojni jami. Ko so te dni na puljskem kolodvoru spraznje-vali gnojno jamo, so našli delavci v isti novorojeno otroško truplo moškega spola. Na lice mesta došli zdravnik je ukazal prenesti mrtvega otroka v mrtvašnico.
p Smrtna kosa. Umrl je v sredo zju* traj v Št. Andrežu po kratki in mučni bolezni gospod Franc Paškulin, prvi podžupan, trgovec in gostilničar. — V Dol. Vrtojbi je umrla v najlepši ženski dobi gospa Emilija M a r a ž roj. Gruden, soproga znanega veleposestnika in gostilničarja g. Jakoba Maraža.
p Zaradi umora svoje žene obsojen na smrt. Pred porotnim sodiščem v Rovinju se je vršila pretekli teden razprava proti kmetu Matiji Stefaniču, ki je bil obtožen umora svoje žene in tatvine. V svojem drugem zakonu je bil poročen z neko gotovo Katarino Ivetič iz Osona, ki je bila pridna žena in dobra mati, kot so izpovedale priče. Stefanič pa je zapravil njeno doto. Decembra meseca lanskega leta je bil aretovan zaradi tatvine, vsled česar je mislil, da ga je ovadila njegova žena. Ko je bil odpuščen iz ječe, je peljal nekoč svojo ženo v gozd, iz katerega se pa ni več vrnila. Šele po daljšem času so našli njeno truplo in dognali so, da je Stefanič umoril svojo ženo v gozdu. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil obsojen na smrt.
p Sleparski agenti Avstro - Američane pred sodiščem. V soboto je končala razprava proti nastavljencem A. A., Homerju Cosulich, bratoma Tomsig in Antonu Medved. Obsojeni so bili: Cosulich na šest tednov, Tomsig star. na tri mesece, Anton Medved na pet dni zapora. Tomsig ml. je bil oproščen.
p Nagla smrt, 51 letni zidar Franc Ferluga v Trstu—Škorklja se je nezavesten zgrudil na tla. Na lice mesta došli zdravnik je mogel konstatirati le smrt.
p Francoski apaši v Trstu. V noči od 10. na 11. januarja t. 1. so aretirali v Trstu pet mladih Francozov, in sicer 25 letnega Avgusta Vejunolt iz Saint Tropeza in Mar-siljane: 26 letnega Franca Amy, Ivan Bat. Časa, 31 letnega Petra Morero in 32 letnega M&ria Sardou. Povod aretaciji je dalo njihovo hrupno življenje in trošenje denarja kar na debelo. Pohajali so v najfinejše in najbolj razvpite lokale in se pajdaših z zloglasnimi ženskami. Konec zabave jim je napravil tržaški policijski inšpektor Karol Tic, ki jih je, kakor rečeno, aretiral. Sedeli so preko dva meseca v zaporih ulice Tigor, ker sodnija ni dobila iz Francoskega rekviriranih podatkov. Ker le ni bilo odgovora, so bili obsojeni radi nasilstva vsak na 24 ur zapora. Po prestani kazni so odšli iz Trsta svojo srečno pot. Šele sedaj pa je prišlo iz Pariza poročilo, da je bila ona petorica na srcu francoski oblasti, kateri se jc z begom odtegnila. Poročilo pravi, da so vsi ti možakarji apaši, eden od njih celo znan pod predi-katom »teror Marsilije«.
p Obupan dezerter. V Trstu so aretirali 22 letnega dezerterja Karola Eiter iz
Štajerskega. Iz strahu pred kaznijo se je hotel usmrtiti, a ni imel za ta namen nobenega sredstva. Izprosil si je kozarec vode in jo v kotu izpil, medtem pa odgriznil rob stekla in si prerezal žile. Poklicani zdravnik jc konstatiral rano lahke nravi in odredil, da so Eiterja prepeljali v vojaško jetniško bolnico.
p Toča jc napravila v Istri silno 5kodo. Padala jc debela kakor orehi. V okolici Marezig je škode 150.000 K.
p »špljona« Steinerja so končno le spustili na svobodo. Kakor znano, je bil mlacli žid Steiner iz Gradca, ko je prodajal svojo robo v Krminu ter iz radovednosti poprašal vojaka kolesarske stotnije, kako težko je kolo, aretiran radi špionaže ter je pretrpel dva meseca v preiskovalnem zaporu v Gorici. Pri razpravi je bil seveda oproščen, toda državni pravdnik je obljubil ničnostno pritožbo. Ali končno le ni podal ničnostne pritožbe in Steiner je bil pu-ščen na svobodo.
p Avtomobilski šoferji v Trstu včeraj niso vozili h konjskim dirkam v Montebellu v znak protesta proti prestrogemu izvrševanju policijskih predpisov od strani javnih organov.
Novice iz flaieriKe.
—	Slovenske poroke v Ameriki. V
Calumetu sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Jožefa gosp. Stanislav Vola-rič, glasbeni učitelj in Miss Katarina Ma.jhor, hčerka rojaka gospoda Petra Majhorja. V Ne\v Torku sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Nikolaja Ivan Ni-kič z gospico Janjo Jakše in Gabriel Tassoti z gdč. Uršulo Kerkovie.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V Brightu, Wis., je umrl rojak Janez Tren-telj. doma od sv. Križa pri Litiji. V East Helena, Mont., je umrl Slovenec Franc Ziberič. V Clcvelandu je umrla c:ospa Marija Kužnik, roj. Zupančič, stara 20 let.
—	Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. V Lowberu se je ponesrečil v tamošnjem premogovniku Slovenec Mihael Jagrič. Doma jc iz Sevnice na Štajerskem in priženil se je v Šroko, fara Vače pri Litiji na Kranjskem. Komaj pred štirimi tedni jc šele prišel iz starega kraja. Revež ni bil dovolj previden in si je dne 24. aprila zlomil levo nogo pod kolenom.
—	Strela ubila v Ameriki Slovenca. V Mineralu, Ivansas, je strela ubila Slovenca Frana Grudnik. Njegova žena je pa pri tej priliki dobila nevarne opekline.
CERKVENIVESTNIK.
— Cerkveni shod v Davei bo letos rnesto zadnji dan v maja dan poprej, namreč dne 30. maja v četrtek. Toliko v vednost oddaljenejšim gospodom duhovnikom in vernikom.
POVELJNIK GRAŠKEGA ARMAD-NEGA ZBORA PONESREČIL.
Kakor znano, je minulo sredo jezdil poveljnik III. (graškega) armadnega zbora, fcm. Leithner, s svojo ženo in s slugom na izprehod. Ko se je vračal domov, se je splašil konj in vrgel s sebe generala. General se je obdržal na uzdi in ga je konj vlekel nekaj časa po tleh. Leithner si je pretresel možgane. Fcm. Leithner, katerega sliko danes prinašamo, se nahaja v 60. letu svoje starosti. V armadi služi od 1. 1871. Več let je služboval kot inštruktor •v Perziji. Več časa je bil generalni nadzornik ženije.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
RUSINSKA UNIVERZA.
Dunaj, 20. maja. Tekom tedna izide tesarsko lastnoročno pismo, ki uredi zadevo rusinskega vseučilišča. Nova univerza bo imela ime -- Rusinska univerza« in ne »Ukrajinska univerza«. Pismo bo jako slavnostno. V pismu cesar govori o lojalnosti Rusinov, kar mu nalaga dolžnost, da skrbi za narodovo višjo kulturo. Lvov-ska univerza bo v bodoče izključno poljska.
MINISTRSKI PREDSEDNIK GROF STURGKH.
Dunaj, 20. maja. Ministrski predsednik grof Sturgkh se zopet bolje počuti,
MINISTER HEINOLD PRI CESARJU.
Dunaj, 20. maja. Minister notranjih* zadev Heinold je bil pri cesarju v daljši avdijenci.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM PARLAMENTU.
Budimpešta, 20. maja. Vladna stranka proglaša, da se šest poslancev Justhove stranke noče več udeleževati tehniške obstrukcije. Današnji seji jc predsedoval podpredsednik. Predsednik je zbornici naznanil svojo demisijo. Za novega zborničnega predsednika bo izvoljen grof Štefan Tisza, nakar sc prične s poizkusi poraziti obstrukcijo.
Budimpešta, 20. maja. Justhova stranka nadaljuje tehnične obstrukcijo. Seja je suspendirana.
ČEHI ZAHTEVAJO REGULACIJO REK.
Praga, 20. maja. Kmečka osrednja družba je na svojem letošnjem občnem zboru sprejela resolucijo poslanca L4ir-žala, ki poziva vlado, da naj regulira reke na Češkem.
ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU.
Praga, 20. maja. Češko narodno socialni, češki napredni in češki soc. demokraški poslanci so se strogo zaupno posvetovali glede na češke šole na Dunaju in sklenili samostojno nastopiti, ker se ne strinjajo s taktiko, ki jo v tem vprašanju zavzema oficielno vodstvo češke delegacije.
NOVI KOLKI V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 20. maja. S 1. julijem pri-čno prodajati nove za Bosno in Hercegovino veljavne kolke, ki so podobni avstrijskim.
ITALIJANSKO BRODOVJE BOMBARDIRA OTOK HIOS.
Carigrad, 20. maja. Italijansko brodovje križari okoli otoka Hios. Od ondi se T5uje močno streljanje.
VEČUREN BOJ BULGARSKIH S TURŠKIMI VOJAKI. Turki izgubili 1 mrtvega in 1 ranjenega.
Zofija, 20. maja. Dne 16. t. m. so streljali pri Kurutepu bulgarski in turški vojaki eden na drugega. Turke so podpirali turški kmetje. Streljalo se je do večera. Turki so izgubili 1 mrtvega in 1 ranjenca. Bulgari niso imeli nobenih izgub.
PONESREČENI TURŠKI VOJNI MINISTER.
Carigrad, 20. maja. Turški vojni
minister je ob neki inšpekciji padel s konja in si poškodoval nogo. Ministra so prepeljali v bolnišnico. Poškodovano nogo so preiskali z Rontgenovimi žarki in dognali, da si noge ni zlomil.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Pariz, 20. maja. Uradni list objavlja, da je imenovan Dunraines za francoskega poslanika na Dunaja.
NEMIRI V ALBANIJI.
Carigrad, 20. maja. »Sabah« in »Ta-nin« poročata: Vlada je sklenila, da odpošlje v Albanijo vojake, dasi ni povoda za vznemirjenje (?), ker hoče, da bodo Turki v Albaniji močnejši, kot kdaj prej.
Carigrad, 20. maja. »Hakkikal« poroča : Vlada odpošlje v Peč 7, v Djakovo pa 5 bataljonov. Mutesarifu je ukazano, da mora proglasiti oblegovalno stanje.
UMORJENI KITAJSKI GUVERNER.
London, 20. maja. »Daily Tele-graph« poroča iz Pekina: Vlada je iz Hidia brzojavno obveščena, da sta iimorjena guverner in neki komunalni uradnik.
TRIPOLIS — MORSKE TOPLICE.
Rim, 20. maja. Vladni krogi nameravajo v Tripolisu ustanoviti morske toplice. Ustanovila se jc v ta namen akcijska družba z ustanovno glavnico 2inpol milijona lir.
POLJSKI PISATELJ BOLESLAV PRUS UMRL.
Varšava, 20. maja. Poljski pisatelj Aleksander Glowacki, poznan kot Bo-leslav Prus, je umrl.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM.
(Glej poročilo na prvi strani.)
Pariz, 20. maja. Število mrtvecev pri veliki železniški nesreči je narastlo na 13.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ŠT. HIPOLITU.
Dunaj, 20. maja. Ravnateljstvo državnih železnic objavlja: Nekateri listi so poročali, da sc je pri Št. Hipoli-tu podrl nek železniški most To , oro-čilo ni resnično in je najbrže nastalo, ker jc ponoči od 17. na 18. t. m, sko-
čil iz tira nek prazen tovoren voz, ki je potegnil s seboj še en voz in sta se oba voza prekucnila z železniškega mostu v Mulbach. Ob tej nesreči ni bil nihče ranjen.
ČRNE KOZE V PRAGI.
Praga, 20. maja. Z Italije so se po posteljnem perju zanesle črne kozo v Prago. Vsled črnih koz jc umrl otrok delavke Karaucka.
STRAŠNO MAŠČEVANJE
ODKLONJENEGA SNUBAČA.
Pariz, 20. maja. V neki vasi pri Or-leansu se jc neki odklonjeni snubač strašno maščeval. Odklonjeni snubač, 261etni mož, se je podal oborožen z revolverjem v hišo posestnika Vincenta, kjer so ga odklonili in je streljal na mater in deklico. Mati je nevarno, deklica smrtno nevarno ranjena. Na očeta je štirikrat streljal in ga smrtno nevarno ranil. Usmrtiti je hotel tudi sebe, a se jc le lahko ranil. Sosedje, ki so čuli pokanje revolverja, so prihiteli napadeni rodbini na pomoč in so odklonjenega snubača tako pretepli, da najbrže ne bo oki-eval.
1200 hI PIVA STEKLO NA CESTO.
Praga, 20. maja. V neki pivovarni se je podrla stena; 1200 hI piva je zato steklo na cesto.
VLOMILCI V AVSTRO-OGRSKI KONZULAT V GENFU PRIJETI V LYONU.
Geni, 20. maja. Poročali smo, da so pred dnevi vlomili v avstro-ogrski konzulat vlomilci, ki so odnesli bisere in gotovine za več tisoč frankov. Iz Lyona se poroča, da so prijeli v Lyonu vlomilca, ki sta imela pri sebi še malone ves plen.
STRAŠNA RUDNIŠKA NESREČA NA ANGLEŠKEM.
Šest rudarjev ubitih; veliko ranjenih.
London, 20. maja. V deželi Monmouth (Angleško) so se vneli v jami plini. Po dosedanjih poročilih je ubitih šest, veliko rudarjev je pa smrtnonevarno ranjenih.
OGNJENIK ETNA ZOPET BRUHA.
Rim, 20. maja. Iz Taormine se poroča, da se kadi iz Etne gost dim in da bljuva ognjenik pepel.
SKOČIL V 500 METROV GLOBOK ROV.
Moravske Orlice, 20. maja. Prostak 31. pešpolka Adolf Lorek, ki je bil na dopustu, bi se bil moral vrniti k polku. Ker se je bal, da bo pri vojakih kaznovan, je skočil v rov nekega rudnika. Letel je 500 metrov globoko in se ubil.
AVIATIK ZAVOZIL MED OBČINSTVO.
London, 20. maja. Aviatik Ashton je na letališču s svojim letalnim strojem za-vozil med občinstvo. Neki 17letni mladenič je ubit, en civilist in dva vojaka so težko ranjeni.
AVTOMOBILSKA NESREČA NA BAVARSKEM.
Monakovo, 20. maja. Med Hoh-frosehenom in Petersburgom je zadel v drevo av'omobil trgovca s sladkorjem, Sctphana. Vsi, ki so se v avtomobilu vozili, so padli iz njega. Dva sta nevarno, eden pa lahko ranjen.
ŠE ENA NESREČA Z AVTOMOBILOM.
Pariz, 20. maja. Avtomobil, v katerem je sedel Avstrijec Wertheim in dva francoska bankirja, se je ponesrečil. Wertheim in en bankir sta biJa takoj mrtva.
LjoiJljaiisKe novice.
lj Nadvojvoda Friderik v Ljubljani.
Njegova c. in kr. Visokost general pehote nadvojvoda Friderik dospe 23. t. m. ob 5. uri 53 "minut zjutraj na južnem kolodvoru v Ljubljano ter se bo nastanil v hotelu »Union«. Odpotoval bo 25. maja ob 12. uri 8 minut ponoči,
lj Domobranski minister Georgl je odpotoval v soboto ob 9. uri 35 minut zvečer iz Ljubljane na Dunaj.
lj Poveljnik 14. vojnega zbora v Ljubljani. Njegova ekscelenca poveljnik 14. vojnega zbora general v Inomostu podmaršal Viktor Danki je dospel povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov danes v Ljubljano ter bo ostal tukaj do 22. maja. Nastanil se je v hotelu »Elefant«.
lj Dobrodelni koncert za mestne reveže, ki ga jc preteklo soboto priredila godba 27. pešpolka Belgijcev v »Uni-onu« je bil zelo dobro obiskan ter so se ga udeležili razen domobranskega ministra in mnogih drugih odličnjakov tudi dež. predsednik baron Schwarz, podmaršal Kusmanek, deželni glavar dr. Šusteršič, župan dr. Tavčar, deželni odbornik dr. Zajec, skoro vsi občinski svetniki Slovenske Ljudske Stranke itd. Vojaška godba je žela s svojimi izvajanji mnogo odobravanja. Razun dr. Tavčarja in dr. Trillerja, nismo opazili no-j benega drugega liberalnega občinskega svetnika. Liberalni občinski svetni-I ki ju pri takih prilikah puščajo d e -m o n s t r a t i v n o osamljena.
lj Slavnostno tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev. Ob priliki tekmovalnega streljanja c kr. gor-
skih polkov sc je vsled odredbe eksce-lence domobranskega ministra vršilo soboto popoldne na civilnem strelišču tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, kateremu so prisostvo-vali poleg domobranskega ministra številni odličnjaki. Streljalo se je na treh stojiščih na desetkrožno zvezno tarčo. 233 korakov distance, s predpisano puško. Te tekme se je udeležilo 10 srednješolcev, ki so najboljši strelci izmed gojencev ljubljanskih srednjih šol. Vsak strelec je imel oddati 10 strelov po vrsti. Najboljše uspehe so dosegli: L c v e c (8. razred I. drž. gimnazije), R o d e (4. letnik učiteljišča) in Schauta (8. razred nemške gimnazije). Po končanem streljanju je domobranski minister G e o r g i nagovoril dijake in iz-i razil svojo zadovoljnost nad njihovimi' lepimi strelnimi uspehi. Zahvalil sc je za požrtvovalnost pri vežbanju dijakov vsem učnim osebam, bodisi civilnim, bodisi vojaškim. Plemenito navdušenje vseh prebivalcev Ljubljane v teh dneh, pokazati armadi in prihitelim strelcem gorskih polkov svoje simpatije, jamči, da tudi mladi strelci nc bodo v bodočnosti ravnali dx*ugačc. Končno je še pristavil minister, da druži strelni pouk v disciplini in skupnem delu za skupni cilj ubožne in bogate, brez razlike narodnosti, s čemur se najbolj uresničuje rek našega sivega vladarja: »Z združenimi močmi!« Ako svojemu navdušenju daste duška na eden ali drugi način, vedno pričate, da bijejo v tej deželi in v tem mestu samo cesarju zvesta srca. Po končanem govoru domobranskega ministra so zadoneli navdušeni živjo-klici vladarju, medtem ko je godba gorskih polkov zaigrala cesarsko pesem. Nato je gospa baronica Schvvarz razdelila nagrade med strelce in sicer je dobil osmošolec Leveč fin daljnogled, učiteljski kandidat Rode isto tako daljnogled, osmošolec Schauta pa srebrno žepno uro. Nekoliko po 5. uri sc je lepa slavnost končala.
lj Koncert godbe gorskih polkov.
Včeraj popoldne jo koncentirala pod hotelom »Tivoli« združena godba gorskih polkov, 107 mož močna, pod vodstvom nadzornika domobranskih godb g. Kutschera. Koncerta se je udeležilo mnogo odlične gospode in ogromno število ljudstva. Na razpolago so bile pod drevjem ljudem točilnice in polagoma se je razvil koncert v pravo ljudsko veselico. Zvečer pa je bil ljubljanski grad razsvetljen z bengaličnim ognjem na strani, obrnjeni proti mestu.
lj Skušnja moškega zbora »Ljubljane« danes ob pol 8. uri zvečer. Prosim točnosti! — Pevovodja.
lj Kres bo gorel povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov danes zvečer na Golovcu pri restavraciji g. Anžiča »Na Visokem«. Istočasno se vrši v restavraciji domača zabava.
lj Zabave. Povodom tekmovalnega streljanja bode danes ob 8. zvečer vojaški koncert v kazini, jutri ob pol 7. zvečer bode v hotelu »Union« razdelitev dobitkov za moštvo, ob 8. uri pa koncert v hotelu Bellevue.
lj Protiljudska večina v ljubljanskem občinskem svetu. Ker je bil v
občinskem svetu odklonjen predlog, naj si občina zagotovi pri oddaji kanalizacijskih del vpliv na mezdne in delovne razmere pri mestnih delih zaposlenega delavstva, piše »Zarja«: »Liberalno večino, ki ima v rokah mestno upravo, in ki je pred volitvami z dolgim socialno-političnim jezikom opletala, in ki se je delavstvu z vsakovrstnimi obljubami prilizovala, zadeva vsa in nedeljena odgovornost. V vprašanju mezdne klavzule se ne more izgovarjati niti na mestne blagajne. Nje brezvestno ravnanje v tem vprašanju je izraz instinktivne protidelavske sovražnosti, je dokaz, da je nesposobna celo za tako socialno politiko, ki je zastonj.« — Tako soc. demokraška »Zarja« na papirju, v dejanju pa soc. demokrati pod pretvezo »kulturnega boja« podpirajo libcralcc kar le. morejo. Če bi bili soc. demokrati odkritosrčni prijatelji ljudstva, bi morali na celi črti stati v boju proti skrajno nesocialnemu slovenskemu liberalizmu in ga nikdar i n nikjer podpirati.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo je priredilo včeraj zvečer v Ljudskem domu prav zanimiv večer. Pevski zbor nam je zapel nekaj pesmic; to, kar nam je zapel, dokazuje, da sc petje prav z lepim uspehom v društvu goji in da dobimo v tem zboru sčasoma čisto dostojnega reprezentanta pevske umetnosti. Ko bi gledal gospod pevovodja šc nekoliko več na markantnejše izražanje in pointiranje, bi pesmice naredilo še lepši utis. Včeraj smo slišali tudi g. prof. A. Robida, ki nam je zapel lep melodiozen tenor solo spev »Kdo je ta« iz Sattnerjevega oratorija in pa Nedve-dov »Ave Maria«. Oba speva, posebno pa prvi, &tu num zelo usraiala in g. A.
lobida postavi svojo partijo čisto lah-to vzporedno z onim gospodom, ki je >el v Matičnem koncertu. In »Naši mlčki«! Na žvižg gozdne kraljice so >rileteli od vseh vetrov in njih razbo-•ito obnašanje nas je res prisrčno zabadalo. Najprej so se nekoliko okrepčali, jotem so imeli svojo sejo, v kateri so iklepali, kako bodo svoje pravice v ,'ozdnem kraljestvu branili. Včasih so lili tako hudi, da so si kar v lase skotili. In nazadnje so pa zarajali in zajeli in se spet v svoje kraljestvo vrnili. Га točka je bila jako posrečeno izbrala. Teh možicelnov se kar nismo mogli lagledati. K koncu so nam naši mladi ;lani priredili lepo igro »Sicilianska ;vetka« (Sv. Vid.) Pohvaliti moramo epo uprizoritev. Nekateri, n. pr. Vid, Hila, Furij Modest, so svojo nalogo prav lepo izvršili v primeri s svojo mladostjo in nenavajenostjo na odru. Splošno je naredila igra prav lep utis, b kateremu je pripomogla veliko tudi lepa scenerija in kostumi. Ko bi bili igralci ostriženi, bi bilo bolj odgovarjalo rimski modi kakor pa moderna frizura. Obisk je bil povoljen kljub temu, da je bil včerajšnji večer zvabil veliko ljudstva nekaj v naravo in pa k drugim prireditvam.
lj Ženski odsek S. K. S. Z. je uprizoril v nedeljo, dne 19. maja v »Ljudskem domu« dve igri. Prva Materin blagoslov za ženske vloge je bila Bcenično zelo okusno vprizorjena, tehnično pa je manj uspela. Tehnične slabosti igre in slabo igranje so deloma zakrile pevske točke Anice in trubadurja. Najboljša je bila brez dvoma !A.nica, ki se je edina poglobila v ulogo in pela kot igrala nežno ulogo prav dobro. Drugim se je poznalo, da so začetnice. Mlada Zora, tehnično boljša, je bila poleg fine scene tudi lepo igrana. Prav lepe so bile vloge trdosrčnega Lenarta, rahločutne Zore in njene tova-rišice Anke ter nežnega Mirka. Tudi druge vloge niso kvarile celokupne igre. Izborno igranje ter lepi zgodovinski kostumi so pripomogli igri do popolnega vspeha. Motile so le predolge pavze med dejanji. Udeležba je bila vsled lepega vremena in pozne sezone pičla.
lj Zgodovina zadnje številke »Jutra«. »Jutro« je bilo navihano cel čas svojega obstanka kakor Pavliha in je norce brilo iz svojih naročnikov, ampak šala, kakor jo je napravila zadnja številka nekemu dunajskemu inženirju, se pa ne sme pozabiti. V Trbovljah se je vršil komisijski ogled glede hi-droelektrične centrale, katerega se je udeležil neki dunajski inženir. Ker je slišal praviti o velikih povodnjih na Tirolskem in ga je stvar zanimala, bil je namreč sam v dotičnem okolišu več časa zaposlen, stopi na peron ljubljanskega kolodvora, da si kupi kak list. Zagleda tudi »Jutro«, ki je imelo samo eno stran tiska. Misleč, da je to kaka posebna izdaja, ki govori o povodnjih na Tirolskem, seže hitro v žep in kupi »Jutro«. Ker pa ni znal sam slovensko brati, poprosi svojega sopotnika, da mu prestavi najnovejše vesti o povodnji na Tirolskem. Sedaj si pa sami predstavljajte iznenadenje dunajskega inženirja in bučen smeh njegovega sopotnika, ki mu je začel prestavljati »Jutrov« testament. »Mi se poslavljamo, ker je premalo naročnikov in odpuščamo vsem sovražnikom, umirajoč krščanske smrti.. .«
lj Nezgoda. V skladišču gosp. Jos. Turka v Komenskega ulici, kjer so se igrali otroci, je slamoreznica odtrgala lOletnemu sinu žel. kurjača Cirilu Lotriču iz Komenskega ulice št. 36 prst na roki.
lj Aretovan sumljiv človek. 14. in
15. t. m. se je mudil v Cerknici neki mož, ki je zbudil pozornost orožništva s tem, da je v raznih gostilnah precej zapravljal denar ter tudi ženske in otroke obdaroval z denarjem. Orožni kom je izpovedal, da se piše Franc Li kožar, da je vdovec in pleskarski po-moflnik iz Šenčurja, okraj Kranj. Pri sebi je imel hranilnično knjižico, gla sečo se na večji znesek, 180 K gotovega denarja, srebrno žepno uro z verižico, polomljeno žensko uro s pretrgano ve rižico in harmoniko, ki jo je malo prej kupil za 120 K in jo v pijanosti razbil. Aretovanec je izpovedal, da je denar podedoval. V koliko so njegove izpo-vedbe resnične, bo dognala preiskava. Izročili so ga sodišču.
lj Umrla je včeraj ob pol 7. uri zvečer v deželni bolnišnici 20 let stara hčerka hotelirja pri »Petranu« na Bledu, gdčna. Frančiška Čeme. Naše najiskre-nejše sožalje!
lj Japonski profesor v LJubljani. Te dni se je mudil v Ljubljani profesor na višji šoli v Tokiu dr. Heikicki Sa-kasi. Iz Ljubljane se jo podal v Kočevje ogledat naprave v ondotnem premo-gokopu, iz Kočevja pa je odpotoval na Reko.
lj Ljubljanske smeti in mestni magistrat, Od strani občinskih svetnikov S. L. S. se je opozarjalo v občinskem svetu na nedostatke pri pobiranju smeti po ljubljanskih ulicah. Kakor pa je spoznati iz neštetih pritožb izmed občinstva, župan in mestni magistrat nimata mnogo smisla za dobre zdravstvene razmere v Ljubljani. Neštetokrat se je že omenjalo izmed občinstva, naj sc v ulicah ne pobirajo smeti v onih urah, ko je največji promet. Ako se celo zgodi, da se dostikrat pobirajo smeti z odprtim vozom od 12. do 2. ure na Starem trgu, ki j«} kakor znano zelo ozek in na katerem se ravno v omenjenih urah vrši največji promet, je to največja malomarnost našega ljubljanskega magistrata kot cestne nadzorovalne oblasti. Na Starem trgu je že itak malo zraka, potem ga pa še okužujejo s smetmi. G. župan bi našel v rešitvi problema glede pobiranja smeti zelo hvaležno polje. Naj bi ta nasvet vpošteval in gotovo je, da bodo pritožbe iz občinstva ponehale.
Ij Visoka starost. Gospa Amalija Me-nardi, vdova, je praznovala 17, t. m. pri polni duševni in telesni čilosti gotovo redko slavlje 80. rojstnega dne. Naj ji ljubi Bog dodeli še mnogo let!
lj Nezgoda. Na delavca tobačne tovarne Franca Križmana je padel pri delu petrolejni sodček in ga tako poškodoval, da je moral iti iskat pomoči v deželno bolnišnico.
lj Obravnava proti slovitemu cerkvenemu roparju Weberju se prične pred ljubljanskimi porotniki 7. junija.
lj Slepar. Pojavil se je v nekem tukajšnjem hotelu potnik imenom Germ ter ložiral cel teden. Ko je bilo čas plačati, jc neznano kam izginil. Izdaja se kot zastopnik dunajske tvrdke »Wa-rcnhaus Rendi«, katere pa sploh na Dunaju ni, kakor smo se informirali. Svarimo vse hotele!
lj Napad s samokresom. V Trbojah je 17. t. m. posestnikov sin Josip Čeba-šek iz Moš pri Smledniku trikrat ustrelil s samokresom proti 321etnemu po-sestnikovemu sinu Janez Kalanu iz Zerjavke pri Smledniku ter ga nevarno ranil. En strel je zadel Kalana v levo stran prsi. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
lj Nabor. Pri današnjem naboru je bilo izmed 45 mladeničev potrjenih 21.
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Scholz, vdova železniškega mojstra, 80 let. — Franc Močnik, bivši voznik, 52 let. — Franc Kotnik, sin pekovskega pomočnika, star 7 ur. — Antonija Smrekar, hči tovarniškega delavca, 9 let. — Anton Habjan, kovaški pomočnik, 24 let.
lj Pozor! Po mestu in po okolici berači za pogorelce v Tomačevem brez uradnega dovoljenja neki 35letni Janez Petkovšek, kateri ves denar pridrži zase, odnosno ga zapravi. Možakar je bolj majhen, okroglega obraza ter ima črne brke. Kjer bi se še pojavil, naj ga takoj izroče varnostnemu oblastvu.
lj Um se je omračil včeraj opoldne prostaku 4. domobranskega polka iz Celovca Ivanu Sthobitzerju, ki je prišel k tekmovalnemu streljanju. Nesrečnež je prišel v stolno cerkev, tam odložil bodalo, potem se pa začel pri kropilniku umivati z blagoslovljeno vodo. Stražniki so ga odvedli na centralno stražnico ter potem obvestili vojaštvo, da je prišlo ponj.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Sunlight
MILO daje najboljšo garancijo proti pre-ranl obrabi perila.
I.
¥«5
Čisto in milo je, ter se zato lahko rabi za čiščenje najfinejših oblačil ln nakita, svilenega ln flanelastega blaga, čipk itd.
SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po celem svetu.
Dvojni kos po
30 b, osmerokoten po 16 h.
Proda se v Tržiču 1601 5-1 m h v
hisa,
z lepim vrtom in zasajenim drevjem na lepem prostoru. Hiša ima pet stanovanj. Kupec naj se zglasi do 26. t. m., sicer bo prodana na dražbi. Več sc izve pri g. Franc Hladnlku, posestnika in gostilničarja v Pristavi pri Tržiča, Gorenjsko.
Vrtnar
se sprejme v službo pri graščini
v Ribnici. Nastop eventuelno takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na oskrbništvo graščine v Ribnici, Dolenjsko.	1624
a rt n	Cus opazovanja	Stanj o barometra v tnm	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Nebo	3-3 ■r« ц - S3s C »1 > - >
18i 9. z več. i		737-1	13-2	Jirezvetr.	jasno	00
19	7. zjutr. 2. pop.	739-6 737-6	8-2 21-3	sl. jjvzh. sl. jjzah.	jasno ,,	
19	9. zveč.	738-1	13-4	sr. j zah.	jasno	0-0
20	7. zjutr. 2. pop.	738-2 736-1	10-3 230	sl. svzh. pm.jjzah.	jasno »	
Zahvala.
1635
Srednja predvčerajšna temp. ll'fl®, norm. 144°. Srednja včerajšnja temp. 14-3°, norm. 14-5°.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 20. maja 1912.
Pšenica za maj 1912.....11-76
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-27
Rž za oktober 1912.....9 58
Oves za oktober 1912 ....	9-17
Koruza za maj 1912.....905
Koruza za julij 1912.....94)5
Eobni zdravnik 1636
3)r' Schweiger
Prešernova ulica 5
ne ordimra do 2. junija.
!!!=== .. '4=11- . M
Restavracija „Toplice"
t-Ше uri Шт oh M
m ♦
■
B
♦
priporočava prav dobra dolenjska in dalmatinska vina, sveže pivo, dobro kuhinjo po primernih cenah. Prijazna postrežba.
Jožef ln Marija Zuplnl
1630	restavrater j a.
♦
B+B+l
■
♦
B
❖
Ш ♦
1ФВ
Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina in brata
Rudolfa Feštajn
Sestošloa II. drž. gimn. v Ljubljani
izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izrekano sočutje. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. župniku P. Moharju za trud med boleznijo ter preč. g. Pečjaku za požrtvovalnost m tolažbo med boleznijo in ob smrti, dalje sc zahvalujemo ravnatelju g: Л. Stritofu, g. prof. Peterlinu in vsem gg. dijakom, ki so prihiteli tako daleč spremiti dragega našega na zadnji poti ter nam lajšali žalost z ginljivimi žalostinkami. Končno vsem darovalcem venccv srčna hvala!
Kosča pri Zagorju ob Savi, 10. maja 1912.
Žalujoča rodbina Feštajn.
Razpisuje se
služba orpista in ceitaiia v MošnjaD
Plača nad 600 K, oženjeni rokodelci imajo prednost. Nastop službe vsaj v teku dveh mescev. Natančnejšapojasnila daje župnijski urad v Mošnjah, p. Radoljica.	1625
Naprodaj je radi odsotnosti lastnika
z verižico za samo kron 2'20.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska Izvozna tvrdka
A.Gelbj, Krakom 340«
Za neugajajoče denar nazaj. 3734
v Šmartnem ob Savi poleg Ljubljane. Pripravno za zasebnike, z lepimi sobami, senčnatim, sadnim in ze-lenjadnim vrtom. Razgled na divne kamniške planine. Zemljišča, kot najlepši travniki in njive in gozd je 30 oralov v neposrednji bližini domovanja, toraj za živinorejce in mlekarstvo zelo ugodno. V hiši se nahaja ljubljanskim izletnikom priljubljena gostilna in zaloga piva z amerikanskimi ledenicami. Velike lepe vinske kleti za trgovce z vinom na debelo. Hiša z gospodarskimi poslopji se proda tudi sama, brez zemljišč. Cena in drugi kupni pogoji se zvedo pri lastniku Mat. Dolničar, restavrater na južnem kolodvoru. Št. Peter na Krasu.
Šivilja
Marija Jovan, Ljobljana Poljanska cesta štev. 6.
se priporoča veleč, damam za napravo damskih oblek in bluz. Naročila se točno izvršujejo.	1631
Vinko Rmbrožič Marija Rmbrožic roj. Likar
20. maja 1912.
Gor. Logatec.
poročena.
Medvedje brdo.
1628
Žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o bridki izgubi naše preljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične	t
w	_
Cerne Franja
hčerke hotelirja pri „Petranu" na Bledu
ki je dne 19. majnika 1.1. ob pol 7. uri zvečer po zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 20. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nam rajnice bo v torek dne 21. majnika ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnicc se bodo darovale v župni ccrkvi na Bledu. Prosimo tihega sožalja.
Bled-Ljubljana, dne 20. majnika 1912.
Globoko žalujoči ostali.
Pogrebno podjetje „Koncordla", Ljubljane.
' Л* 'V* l>"

Gospodarstvo.
-(-' Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je imela dne 13. maja t. 1. sejo upravnega odbora v deželnozbor-ski dvorani deželnega dvorca. Predsedoval je seji predsednik odbora deželni glavar g. dr. Iv. šusteršič, ki je pozdravil vladnega zastopnika c. kr. vladnega svetnika g. J. Kremenšeka in navzoče odbornike kot zastopnike občin ustanoviteljic. Predsednik ravnateljstva komercielni svetnik poslanec gosp. Fr. Povše poda nato poročilo o poslovanju hralnilniccvprvem upravnem letu. Hranilnica je pričela poslovati dne 25. februarja 1911, torej je poslovala dobrih deset mesecev. Denarni promet je znašal 2.881.287 K 37 h. Na 880 hranilnih knjižic se je tekom desetih mesecev vložilo 772.064 K 94 h, dvignilo pa 90.198 K 11 h. Posojil se je dalo 542.516 kron 84 h, in sicer je hipotekarnih posojil za 283.988 K 52 h, posojil občinam za 238.671 K 61 h, meničnega eskompta za 2000 K, posojil cestnim odborom za .15.000 K. Stanje tekočega računa in naloženega denarja med aktivi znaša 1 £3.337 K 39 h. — Da si jc hranilnica pridobila zaupanje, je dokaz, da se je v prvih štirih mesecih leta 1912 vložilo nad 404.000 K, tako da znaša stanje vlog 1. maja t. 1. nad 1,100.000 K. Hranilne vloge se obrestujejo polletno po posojila se dajejo po 5%. Hranilnica je pupilarno varen zavod in jamči za njo 21 kmečkih občin z vsem. svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zavod ima svoje prostore v hiši Zadružne zveze. Dunajska cesta štev. 32.
Nova tovarna v Osjeku. Več hrvaških in srbskih denarnih in industrijskih zavodov in zasebnikov se je združilo v svrho zgradbe velike železolivar-ne in tovarne za stroje v Osjeku. Temeljna glavnica delniške družbe bo znašala 400.000 K. To bo prvo podjetje te vrste v Slavoniji.
Najnovejše vodilo se že veže. Pravilnik in Obrednik je prav tak kakor v »Novem vodilu«. Vodnik in molitvenik sta Grinjonova. Oblika moderna, zelo elegantna. Cena je pa samo malo višja, Rdečeobrezna izdaja bo veljala 1 K, zlatoobrezna 1 K 50 h. Glej nazna-oilo.
: naročajte ..Slovenca".:
Glasne.
Cerkveni Glasbenik, 1912. 5. št. Vsebina lista: Cerkveno pet j o v domačem jeziku pri tihih svetih mašah; Spomini na Dalmacijo (Ant. Grum); Nove orgle v Kortah na Koroškem; Dopisi (z Bleda, Št. Vid nad Ljubljano, Št. Jakob v Ljubljani); Razne reči; Darovi za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli; Popravek; Listnica uredništva. — Vsebina glasbene priloge: Tri Ave Maria, za mešani zbor, zl. Stan. Premrl. — Cerkveni Glasbenik izhaja vsak mesec enkrat in velja ze celo leto 5 K, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake samo 3 K. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I.
DflTflP I Ргега8М5 duhovščini in sl. p. n. rUiUI ! občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih	trpežno in solidno ln rabljenih VUtUV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam sc tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevnapopravila.
Velcsjioetovanjem
IVAN DEMŠAR
prej Šiška, podkovskl kovao in Izdelov. vozov
Ljubljana, Ma rije Terezije c. 6
■пштнмшммиммшншАшпмк gt. Шзб.
Kaj je Nutrigen ?
1575 (3)
lz izbornih rediluih snovi sestavljeno hrani vo, ki se zbok svojega velikega slovesa imenuje kralja hranil.
Zahtevajte 1604 zastonj poskušnjo Nutrigena!
Radevolje pošilja z vporabuini navodilom vred
Nufrigen-podjetje
Bndapest VII., Erzsebet kij rut 16, odd. 177.
proste
se proda v Kamniku
9 sobami in pritiklino, lepim sadnim vrtom, parkom in kopališčem, even-tuelno se odda
s 3 sobami, popolno opremljeno. Poizve sc Ana Soss-dediči, Ljubljana.	1607
Proda se
z vrtom, pri kapeli Srca Jezusovega v Rožni dolini St.
126. Prijazna in mirna lega 15 min.
1619
hiša
od Ljubljane.
Pozor i ifeč oil m
je naprodaj. Najlepša prilika za gospode dnhovnike, ki nameravajo priti v pokoj v Ljubljano. — Izvolijo naj se obrniti na naslov: Peter Matelič, konc. posred. Ljubljana, Škofja ulica. _ 1547
Štirinajstleten krepak
v
iz Istre želi vstopiti kot vajenec pri ključavničarskem ali kovaškem mojstru pod pogojem, da dobi brezplačno hrano in obleko s stanovanjem. Zeli priti k vernemu rokodelcu. Pojasnila se dobe pri upravi lista pod št. 1599. (Znamka za odgovor.)	1599 3—1
Kupi so malo rabljen
IIH P beiin motor
Ponudbe pod »Motor« 1593 na upravništvo lista.	1593 5—i
Za takojšni nastop se išče 1 ali 2 spretni
prodajalki
za mešano stroko. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 1565.	1565
Peki, pozor!
Naprodaj je v lepem kraju Gorenjske
Ker pride poleti veliko tujcev in radi vsakdanjega prometa pri sodniji in davkariji bi bila zelo potrebna ta obrt. Več se izve pri upravi „Slovenca" pod „štev. 1587".	1587
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček &Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
■ ■n
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
Založniki c. kr. priv. ju ž. žel.
Soiićna postrežba.
Najnižje cene.
Razpis.
Za korektnro deželne ceste Šmartno-Črni potok
v cestnem okraju Litija
na okroglo 11.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
5. junija f. I. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje korekture deželne ceste Šmartno-Črni potok".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vso ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 11. maja 1912.
DUNAJ
LONDON PARIŠ
RIM
3380
MASTI N
ki sc dobiva pri vsakem trgovcu. Svotovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
fllimniia ferpma brez niaže°be> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UUUljlljd Al Ciild sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2'—. niimniia rmflai* rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ulimpijct JJUUBl polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las krePi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. КпГ^вк02^11116, " Lon?ek z navodom 0 rabi
OtrOŠkO IliaZilO t6 Ztt	7 ožulienimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rofovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po poštL — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerljske cene. — Mastim za živinorejce. — Telefon 190	3481
St. 353/pr.
Razpis.
Pri podpisanem deželnem odboru je oddati mesto provizornega VI	II	i	H	V*,
Plača se določi po dogovoru.
Prošnje, opremljene z dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti, t. j. o gozdarskih študijah in o praktični izobrazbi, o neoporečnosti, o znanju deželnih jezikov kakor tudi o fizični sposobnosti je predložiti
do 20. janila 1912 deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 17. maja 1912.
1621
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkere.