PRIZNANJE RUSIJE ZOPET V OSPREDJU V Washington»! se širi govori ca, da administracija uvaiuje t vprašanja sa končno prizna ' nje eovjetov. Washington, D. C. — Zmaga delavske stranke v Angliji in nastavljenje novega pomožnega državnega tajnika Joseph P. Cottana je odgovorno, da se je držsvni department resno pričel baviti z vprašanjem končnega priznanja sovjetske Rusije. Cas, ko pride pride do razgovorov med obema vladama, mogoče ni več tako dafeč. Razlogov za to mišljenje, ki se zadnje čase hitro širi na vse de-partmente zvezne vlade kakor tudi med njenimi opazovalci, je več. Prvi Izmed teh je imenovanje Joseph P. Cottona za novega pomožnega državnega tajnika, kateri se je vprašanju priznanja sovjetske Rusije posvetil takoj, ko je nastopil svojo službo. Kon-feriral je Že s senatorjem Bo-rahom, kl je vnet zagovornik priznanja Rusije že več let. Drugič se smatra važnim di korak državnega tajnika Stimsona, kateri je pred časom obvestil ameriške podjetniške kroge, da on nima nič proti temu, ako odpotuje v Rusijo odbor, ki ga namerava poslati trgovska zbornica. Kot znano, se je pred časom zavzela za ta korak ameriška trgovska zbornica in stališče državnega tajnika Stimsona je indorsiranje te ideje. Namen tega odbora bo raziskati gospodarsko Stanje Rusije z vidika, da M pospešijo gospodarski stiki med obema deželama. Tretjič, posebno značilno s tem v zvezi se smatra stališče predsednika Hooverja, kateri je pred nekaj dnevi izjavil, da kon-gresnik Murphy iz države Ohio ne govori v svoji novi protisov-jetski propagandi v imenu Hoo-verjeve administracije. Reakcionarni kongresnik Murphy namreč skuša doseči žeje ameriških kapitalistov, da prispevajo v fond za pobijanje nevarnih holj-«•viških idej. In da se ponovno pridne protisovjetska propaganda. To najnovejše gibanje je Hoover ne Je zavrnil, temveč mu je dal tudi precej močno brco Glavni vzrok, da Hooverjeva administracija misli priznati sovjetsko vlado v teku enega leta, ako ne prej, je seveda trgovski. Hoover, kl je bil v osebi trgoy-«I«'ga tajnika najuspešnejši promoter ameriške zunanje trgovine, upa, da bo s tem korakom ameriška trgovina mnogo prisila. In ker ni več daleč čas, ko bodo gospodarske in diplomatic vezi med Rusijo in Anglijo zopet vzpostavljene, je tudi administraciji vedno bolj jaa-n°. da mora prej ko mogoče "Pomeniti Harding-Coolidgevo Mitiko napram Rusiji, ako hoče Pridobiti večji delež njene trgovine. V drugam slučsju jo bo delana Anglija In druge države. Senator Borah argumentira, da Ku'ija sedaj le toliko kupuje v Ameriki, kolikor je v to prisilje-na: uvaža le stroje in bombaž. ^Hsr ne more kupiti v drugih ««•žHah. Borah tudi upa, da se Prtčno pogajanja takoj kakor h,tro se povrne Iz Ruaije odbor ameriških trgovcev in industri- »Icev.B ■ Med tistimi elementi in orga-n'**cijsmi, ki nasprotujejo, da Amerika prizna boijševiško vla-do sovjetske Rusijo, js tudi A 'wriiks delavska federacija. Angtijs izprašal Pereaje lakaj. l^ndoa, I. jul. — 'The Daily M*ir poroča daaee zjutraj, da angleške okupacijske čete odi-d*jo is Porenja takoj. Povelj "tvo hritskfh čet v Wlesbedenu * ** prejelo zadevno odredbo. Zahteva prostkptl)o Kongresnik George H. Tink-ham pravi, da so kriMli federalne zakooe. Washington, D. C. — Kongresnik George T. Tinkham, republikanec, iz Massachusettsa je te dni naalovil na justrtnega tajnika William D. Mitchella pismo, v katerem zahteva, da se takoj uvede preiskava in obtoži odbor metodistične-episkopal-ne cerkve za prohibicijo in javno moralo radi kršitve zveznega zakona proti korupciji. Tinkham pravi, da je ta odbor politična organlzakja in se skriva pod napačno krinko, kar je kršitev omenjenega federalnega zakona, In zahteva, da Mitchell takoj izroči zadevo zvezni veleporoti, da uvede preiskavo. Predsednik tega odbor/ je Garence True Wilson, znan su-hač, čigar ime je znano v zvezi s suhaškimi umpri v preteklih tednih, ko je vneto zagovarjal prohibična nasilja in jih odobraval. Leveeteae izključen Iz L AtUMMlall^B* M Iff A Komunistične siranKe _ . » Proglašen je bil sa "renegata" in poslan v kraljestvo nepravo-vernikov. New York, N. Y. — Metla v komunistični stranki je pridno na delu. Vihti jo tista skupina, ki je slučajno na krmilu stranke. Zaduja smet, v katero se je uprla že precej obrabljena metla, ns da bi ss zlomila, je Jay Loveztone, prejšnji tajnik ameriške komunistične «tranke. Tiumvirst in vladar edino zveličavne cerkve je sklenil na povelje tretje internacionale, ds je Lovestone zašel preveč ns desno in da se je izneveril komunističnim principom. Izključili so gs in obenem se zakleli, da nastopijo neizprosno v boju proti njegovemu vplivu med člani stranke. Njegov vpliv med komunisti je bil skozi zadnja leta zelo velik. In padec je torej precej dramatičen. Izmed precejšnjega itevila nekdanjih stebrov ameriškega komunističnega gibanja sta o-stala le še Foster in Weinstone, ki sta z izbacnjenjem' Lovestona postala vrhovna poveljnika stranke. Trgovec obtoM kri štiri oseb. »uis, Mo. — krivde aartl St. Louis, Mo. — Frank A. Scharlott, lastnik 5 in lOc trgovine v tem mestu, je bil te dni obtožen odgovornosti za smrt štirih oseb, ki so izgubile življenje pri eksploziji razstreliva. Eksplozija je povzročila tudi o-genj, ki je deloma razdejal tri poslopja. Mestna odredba prepoveduje prodajanje streliva pred julijem, toda Scharlott se nI zmenil za to odredbo in sedaj je obtožen tudi tega prestopka. 33 panterjev obsojenih na smrt v Rusiji. * Moskvs, L jul. — Triintri-deeet moških — kmetov, trgovcev, bivših csristfčnih čsstnl-kov in drugih — js bilo v soboto v Minsku obsojeni ns smrt. Dokazano jim je bik», da so hoteli umoriti predsednika vsške-ga sovjsts in ssžgati poetopjs ns kooperativni kmetiji. STAVKA AVTNIH KLAVCEV SE RAZŠIRJA Pridružujejo se ostali delavci In produkcija pri Fisher Body v Detroitu je močno priaadeta. Delavci nočejo skebsti. Detroit, Mich. — Stavka av-tnih delavcev v tukajšnji tovarni Fisher Body kompanije se širi na vae de partmente. Pričeli so jo delavci, ki likajo av-tomobile z oljem in sedaj se jim pridružujejo delavci iz kleparskega ln drugih departmen-tov. Produkcija je *zelo prizadeta,-ker kompanija ne more dobiti delavcev, ki bi opravljali akebsko delo. Stavka ae je pričela radi 35 odstotne redukcije plač, katero je kompanija pred kratkem naznanila. Fisher Body kompanija je last General Motor kor-po racije, katero kontrolirajo Morganovi interesi in ima tovarne v raznih mestih Združenih držav. Dividende, ki jih je General Motors lansko leto razdelila med delničarje, so bile največje v njeni zgodovini; znašale so 240 milijonov dolarjev. Družba je nameravala zlomiti stavko z importlranjem delavcev Iz ostalih njenih tovarn ter z novimi deiavcl. To ee ji do sedaj še ni posrečilo kljub temu, da je veliko delavcev v Detroitu brez dela. Kakor hitro najeti delavci izvejo, da je v tovarni stsvks, mš takoj zahvalijo za delo. Med temi delavci, ki ne marajo skebati, so tudi študenti. , Radi solidarnosti delavcev je bfia tovarna prisiljena reorga« niziratl šepavo produkcijo, kar se ji pa ni posrsčilo. Tajnik unije avtnih delavcev, ki vodi stavko, se je izrazil, da pričakujejo, da bo tovarna v kratkem čqsu prisiljena prenehati z delom. dpaad H valežni Angležem sa re šitev letalcev. Madri pamik žene španske letalce v Gibraltar. Pripravlja ae velikanski sprejem. Včeraj so bile v Madridu a line prijateljske demonstracije pred angleškim poslaništvom v Madridu v znak hvaležnosti Angležem, ki so rešili štiri Spance, katerih ni več nihče mislil, da še šivi. Angleški letalec, ki se je dvigal in spuščal na parnik "Eagle", je v soboto prvi opazil Spance, katere Je veter metal sem In tja v hidroplanu po mor- ju. Zm Vlada se hvali s dobro bHaaco. Wsshington, D.' C. — Fiskal-no leto 1928-29 je bilo končano rid, 1. Jul. — Angleški "tagle" privede jutri re- New Bedford, Masa. — Di-atriktni prosskutor Croealky js sklenil, da ns bo nadaljeval s sod-nijskim postopanjem napram »0 delavcem, kl so bili v zadnji tekstilni stavki obtoženi resnih prsstopkov Med temi obtožen-ci je tudi Albert Weisbort tajnik National Testlle Workers unije, in voditelj amer^klh komunistov, kl je Ml aktiven v ti stavki. 30. junija in sakladniški depart-ment zvezne vlade poroča, da preostanek v blagajni znaša pri bližno 133 milijonov dolarjev. Prospekt Js zelo dober za znižanje dohodnlnsksgs davka v pravkar začetem novem fiskalnem letu. V . minulem letu je vlada odplačala 373 milijonov dolarjev javnih dolgov In s tem se Je javni dolg prvič po vojni znižal na 17 milijard dolarjev. Tik po vojni je znašal 24 mili jard. Italija osvaja slksashn oljs. Tirsns, Albanija, 1. Jul. — Italijanski inženirji, katere je Mussollni poslal v Albanijo za tekanje petroleja, poročajo o dobrem uspeha. Vrelec, ki so ga izvrtali blizu Ben Kova do gto-bočlne 1200 ftevljev, daje deaet ton olja dnevno. Tristo dal zapore, ker je vsrll v svojem staaevaaja. Cel., I, jul. — L L. HIII je bil obsojen ns tristo dni zapora aa podlagi obtožbe, da je kuhsi pivo v tvojem stanovanju, čeprav ni bilo nobeaeg da je to robo tudi prodajal. * padce« radi krize Velike spremembe v političnih uradih. — Afera J v vojaškem vodstvu v Mandžuriji vzrok krize. Tokio, 1. jul. — Kriza v političnem življenju jjaponake je prispela do vrhunca in pričakuje se, da bo Tanakov kabinet podal ostavke že danea. Uradna resignacija j» že spisana in je bila predlo|ena mikadu v presojo. Kot vzrok rsslgnacije se nsvsja rahlo zdravje premijer-ja in dogodki v vej a* k i aferi v Mandžuriji. Razen Članov kabineta bo re-signiralo tudi več ¿političnih u-radnikov, med njimi governerji kolonij in policijski načelnik v Tokiju. ki je bil nastavljen šele pred dvem% tednoma. V poučenih krogih so mnenja, da je glavni vzrok padca kabineta Tanaltovo ravnanje v vojaških zadevah Mandžurije. A-fera, ki se je IsclmJla v upravi vojnega štaba, ko je uvedel strogo in kruto disciplino nad vojaštvom, ki je varovalo mandž^ir-ako železnico, jt Veliko pripomogla k razvoju Uboj, ki Je bfl tajskim general povzročil, da je J< la moralni preatlft v Starejši vojaški sprotovall Ti narnlm smernicam prišlo, da je pi tične krize, nad ki-gom, Je ka zgubi-h velesil. Ikl so nain dlscipli-ln tako j er Izgu ugled tudi na dvoru. Prihodnji premijer Japonske bo najbrž Yuko Hamaguči, go-verner province Mnseito, ki je že sestavil ljato ČlMftov novega kabineta. ! UčiUlitktaslJa m Uri Vedno večje je «levilo učiteljev, kl ss smatrajsrfa delavce In ki žek^imetl svaje laatno organi- Chicago, lit — Predsednice strokovne organišsci Js amerižkih učiteljev Je • ponosom lzjsvlls v svojem poročilu pred učiteljsko konvencijo, da je njih unija "v pravem pomenu besede delsvsks organizacij*" Rekla j i tudi, da je v današnji družbi delavska organizacij* neobhodno potrebna za delavstvo, ker Je potom nje sme delavstvo upati, da si pribori boljše življenje. ( ■■■ Tekom zadinjega leta ae Je število članstva učite(jike unije pomnožilo za 13 odstotkov. Or ganizacija je najbolj razvita v Južnih državah, ki je v socialnih ozirlh najbolj laostsll del Amerike. Na srsdniem zapadu je u-nija nsjmaČaajšs v Chkagu, na vzhodu pa v msatu New Yorku Močnejše pestojanke te unije »e nahajajo t#dl na obali Pacifič-nega oeeaaa: v Beattlu, Portland u, Sen Frafclstu In Los An gelesu. "T-' ''"r™riaiiB>msaaa "P .----- SPEKULANTJE S PŠENICO 2A-NJEJO NA TRGU BuŠelj pšenice prodan po dva-najstkrat. Biti špekulant se isplsčs; Mil farmar js ps draga povest. Chicago.,— 2ltni špekulantje so v mesecu maju prodali več bužljev pšenice kot ao je pa pridelali vsi ameriški farmarji lan» sko leto. To se je zgodilo samo na čikaški šitni borzi. Iransko leto so farmarji pridelali 900 milijonov bušljev pšenice; v mesecu maju je bilo pa na vseh smeriških trgih prodsne akoro 400 milijonov bušljev več kot pa je znašal lanski pridelek. Lsnsko Isto js bil prodsn vsak bušelj pšenice dvanajstkrat kar js razv'dno iz poročils zvezne-ga departmenta za agrikulturo. Ker prodajalci, namreč Apeku» lantje, "zaslužijo*' pri vsakem bušlju prodane pšenice, pomeni to, da čim večkrat bušelj pženi-es — aH pa kak dfug pridelek ali izdelek — menja gospodarja, toliko večja je razlika med ceno, ki jo prejme farmar u svoj pridelek in med ceno, ki jo plača končni konzument. To razliko — dobiček — spravijo v žep žpekulantje ln trpe Jo pa konau-mentl ali pa — v tem slučaju — farmarji, j Druga tendenca U ogromne žpekuladje, ki pokazuje, da Je na trgu vedno več pšsnice kot'se jo ps v resnici nshaja, Js ta, da je tržna csna pšenici čim nižja sa farmarja. Špekulantje nam reč operirajo na principu, da Hm več pšenice bo farmar videl na trgu, la tem nižjo edhe be on pripravljen prodati svoj produkt. To potrjuje tudi, ako se primerja letošnja In lanska cena pšenici. V maju lanskem leta je bila cena ptenlcl $1.44 za bušflj, letos pa le 90 centov. Cena kruhu seveda ni bila snišana Well, kdo Je že rekel, da bo Hoover rešil farmarje7 Tapetalkl ftfrosleveli Injunkcljo. New York, N. V. — Unija tapetnikov, kateri predseduje R Kohn, je Isposlovsia par Uspe* nih sodnljsklh pnpovedi proti tvrdkam, ki ao prelomile pogod be z organizacijo V mestu Boa tonu Je unija prisilila potom Injunkcije nsks-ga podjetnika, da je moral spre-Jeti nazaj na delo delavce, ki jih je odslovil in jim pisčstl mezdo zs dneve, ko so bili brez dels. Lokalns postojanka št. 77 Piisdelfiji je vprsAsla za aod-nijsko prepove! proti Goldberg Bros. Co., ki je odslovil* tapet nike z namenom, da zniža mezdo. DoeedflJ Še nI znano, dali bo sodnik ustregel želji tapet-nth delavcev, toda orgaaizedjs se bo kljub temu '«rfla, da iz-vojuje svoje Mht#vs, Tegucigalpa. Hofidaras, 1. Jul. — Viteške šete k' nerala Han dina v Nlkaragvi. ki so oataU brez voditelja, odkar je «endino odšel v Mehiko, so ae pretvoriU v benditake grap*, kl sdaj ro-pojo ob meji. MacDonald povabljen, da flevari Boaton, Mass. — Državna or ganizacija sociallstičns stranke je aklenils povsblti Rsmasy Mac Don al da, da govori tudi v Bosi«» nu za čaaa njsgovsgs prihodnjega obiska v Ameriko. Ta dtfav-na organizacija js izdala tudi poziv ns dslavstvo držsvs Mssaa chusssttts, ds ae pridruži akciji za ustanovitev dslsvske stranke V New Bedfordo Je delavstvo te organiziralo svojo lokalno poli tično stranko In Je pri zadnjih volitvah izvolilo sedem zaatop nlkov v mestno zbornico. Eden izmed teh Je član eksekutlve dr žavne socialistične organiiaeij« Ta man I taka administracija se ganila. New York, N. Y. — Ker se bil žejo mestne volitve Je tamanit ska (demokratska) admlnlstrs cija sklenila, da poviša 27 tisoč delavcem z belimi ovratniki njib plačo od ato do dve sto dolarjev letno. Sklep, da as poviša tdeč* tem dslsvcem, Js bil sprsjet še pred letom, Ker ss ps v jesanl vrli Jo meatne volitve, je ssdaj tamsnitsks vlada sklenila, da a<* ta sklep uveljavi. Pet letalskih pseežlrjev ubitih Nemčiji. Lindau, Nemčija, 1. jul. — Pet peaeftirjsv Js izgubilo Mvlja-nje jn dvs sts bils težko rsnje ns. ko Js novo potniško tatalo D-1320 v soboto eksplodiralo ■ zrsku In padlo v Konatanško j« zero. asjdsao v jt Sle aMNJefeav aa Me iaepe Dva milijona dolarjsv gre samo sa podkupnine. ' Washington, D. C. — Presenetljive oficlelne številke, ki ae tičejo nepoatavne trgovine z alkoholnimi pijačami med Kanado in Združenimi državami, so prišle na dan v glavnem mestu ob zaključku fiakalnega leta. Številke Je pbjavila organizacija proti prohibkijl (Association Againat the Prohibition Amendaient) in v glavnem podajajo aledečo sliko: Združene drŽave plačujejo letno okroglo vsoto sto milijonov dolarjev sa alkoholne pijače, ki ae nepottavno uvažajo iz Kanade. To znači, da • je povprečno potrošen en dolar za vsakega prebivalca za kanadski šnops, vino ln pivo. Od te vsote pobsžejo amerižki butlegar-jl ln poaredovaloi 30 milijonov, kanadaki žganjekuhi ln trgovci 30 milijonov, kanadaka vlada sa davek osem milijonov in ameriške prohiblšne straše ob meji vzsmejo dvs milijona v podkupninah. Od ogromne zaloge žganja ~ največ Žganja — ln drugih pijač, ki se utlhotapljajo iz Kanade, zaplenjjo straže" ob meji samo poldrugi odstotek! Osem-tndevetdeest ln pol odstotka blaga amukee Čez mejo brez ovir. To Je nov 4ofc**, kako no se Izvaja prohibicije v ženlh državah ln koliko js na. V apret-Zdru-vrsd- A. F. of L» Mateetlra vlšsnju širine aa a Washington, D. C. — Législative saatopaiki Ameriške * lavske federacije so vlošiH senatnem finančnem odboru Javo predsednika Williama Grss-na, ki Jo Js podal v imsnu fsds-racijs. V izjavi Green močno napada prizadevanje sladkornega trusta, da ss poviša carina ne sladkor. Green nastopa proti truatu največ radi nečloveških rasmsr, v katerih žive sladkorni delavci ns Kubi ln v ostalih državah, uključlvši Ameriko. Električna nevihta v čikaški NOVI RASELII SKI ZAKON JE ZDAJ V SOÍI Kvote nekaterih dežel zelo jene, drugih pa podvojene. Nemel la Irci najbolj udarjeni. _ W aahington. D. C. — Novi naselni|kl sskon, ki bazira na Izvoru narodnosti, Js stopil v veljavo včeraj 1. julija. Zakon določa, de se akupno število iml« grantov Is dežel, sa katere velja kvotni sistem, sniša letno na o* krog 130,000. Aktualno število je 158,714, dočim je po prej-šnjem zakonu smeta, priti 134,-337 naseljenoev. Nemčije je po novim zakonu najbolj prizadeta; njena letna kvota je reducirana od 31J27 na 23,337. Nadalje so znižane kvote Is sledečih dežel: Svobodna Irska država od 23,537 na 17,353; Švedska od 3331 na 3314, Norveška od 3463 na 2877, Danaka od 27M9 na 1131, Fran-cija mi 3334 na BOMti. Švica od 2031 na 1707, Romunija od 303 na 235, CchoslovakU* od 3037 na 2374, Portugalska od 303 na 440, Gdanako od 223 na 100 In Estonije od 124 na 113. Dežele, ki pretirajo na svojih kvotah, so alsdcčo: Velika Britanija In ssverna (protestantska) Irska od 84,007 ae 85,-721, Italije od 8845 ne 5802, Holandije od 1348 na 8138, Bel-glja od 518 na 1804, Avstrije od 785 na 1418, Poljska od 3382 ne 3524, Rusije od 2248 ne 2784, Ogrska od 478 na 888, Jugoslavija od 371 na 884, Turilje od d«. 100 na 228, Španija od 181 ne pri 288, Viimkaed 471 ne 588, Let-X *e ed 148 ne JU ln fiSrinska od 844 ne 888, • » Chicago. Električna nsvlh-ts, sprefhljsns s močnimi nalivi, je v nedeljo obisksls Chieago ln okolico. V Hsrveyju je pede-ls toča, ki js oklsstlls drevje in napravila občutno škodo na polju. V Garyju, Ind. je strsla udarila v slektrlčne žice In mesto Js bilo eno uro brss rsssvst-IJsvs. Nevlhts Js tudi ukinlls promet na progah Illinois Gsn-trsl električne železnice sa petnajst minut Nova dlvorsna aeazsrljs prihaja. Chicago, — Slavno občinstvo, ki ae naslč^je s aenzscijsmi izpred rszporočnlh aodlšč, ss Ish-ko prlprsvl ns piksntnosti prve vrste. Operna diva Kdlth Masón, ki se je pred desetimi leti imročiia s Italijanom Giorglo Polacoom, dirigentom člkaške opere. Je te dni vložila tožln) za Uičitev. Toiiteljica pravi, da je Polsceo zslo okruten človek. Parkrat jI je grozil z revolverjem In doatlkrat Jo Je udaril s iieetjo. Polecco Jo Je zaničeval, ker nI Italijank*. Imel Je na-vado reči: "Žena In krava mo-ra biti Iz Italije!N Zakonska imata eno Merko. Dlvs zahteva v obtožnici, ds Polsceo akrbi ta otroka In deli z njo svoje po-aestvo v Italiji, kl gs Je kupil i ameriškim densrjsm In njeno isimočj o. Idaaiaa iela za dala?ehre Studirsnje «^večerih^sdrušeno z ne teden ss dekleta In faate. New York, N. Y. — Vsako are. do zvečet ss bo sešla skupina deklet In fsntov, poročenih in neporočenih, ne strehi' Bernerd ženskega učlllžčs visoko nad vr-vsčlmi ulicami, 0* poslušajo dobre gotornlks, kl bode predevall o dogodkih tegs svete. Te skupine ljudi si bo podnsvu služlls kruh! v tovsrnl sli uradu In enkrat ns tsden skosl poletja dts-kusirsls o gospodarskih In drugih vprsšsnjlh smsrlšksgs ln svstovnegs delavstva. To js namreč poletne šole se Industrislne delavke. Ker je pa vodatvo Aolc prišlo do prepričanja, da "človeku nI dobro samemu biti," Js nsročllo dekletom In ženam, naj s seboj pripeljejo tudi njih prijatolje moškega spole. Od osma do dssete ure vseko sredo bo ta cvet delavstva študiral In dlskuiirsl o problemih Car-marjev, rudarjev In tekstilnih delsvesv, o delsvskl Izobrszbl ter o ameriškem In svetovnem delavskem gibanja. Diskusijo bodo vodili kompetentnl profesorji. Po deseti url bo sledila učenju Chieago.—Policija je v peftegnile moško truplo Is J v vznožju Chkego svs. Znaki kažejo, ds js bilo truplo v vodi vsi dni. Njegove IdentiteU šs nI ugotovljena. Hrsdajl vek v ItaMJI. Rim, I. Jul. — Arnaldo Guer-rini, bivši tajnik republikanske federacije v Ravannl, In Bgil-berto Mazzottl, bivši socialist, aU bila obsojene prvi ns štiri in drugI ns tri leta ta pora pred poeebnim aodiščem v zaščito države, ker sla pisala prijstsljsm v Parizu, da ss lUHjs nahaja v težki gospodarski krizi I Dva stsvksrjs Newmsrket, N. H. — Tukaj sta blls aretirana dva tekstilne sUvkarjs, Albert 81 Hilaire la Fred tangióla. Obtožena ste, de sta napadla in prsmikastHa profesionalnega |M>bojnlka, ki je stal na straži pred tovarno v kauri je stavka že več mesecev. Sodnik Je določil dva tisoč dolar-jev varščine ss vsaksga. Stav-karje mečejo is kompsnljskih ateno vanj. Fort Atkinaoa, Wis. -»George Knilena, lastnik garsds v tem in man butlegar, ee je v nedeljo umoril s je bil sretiraa radi hlblelje In js Ml stvom sshašklh PROSVBfA the kk i ightekmbnt GLASILO IK LASTNINA BLOVWHO NAftODNC PODTOB-MS Jl OvtM if m< kr MsiWsImi » l4nt*>M (Iotmi CUnp) hi ET- ta* »■•• - Ma. HAS M tot* ta*; - nuiu to CtoOT 9IM M «rt» tal* ••H LJUDSKI GLAS Svobodna based* ílanov 8.N.PJ. Itatum V <*kwU*. M Pri"» (¿MM M-l»»». SM » Beležimo obletnice * Desetletnice, petnnjstletnice, dvajsetletnice,. petindvajsetletnice, petintridesetletnlee, petdesetletnice, deveti n devetdesetletnice r . . . Prihajajo in odhajal«. Pri nekaterih se ustavimo, pri večini gremo mimo. Nekatere so pomenljive sa nas delavce, druge pa samo I* obujajd' trpke spomine, ki jih hočemo posa-biti. Svetovna vojna je nasidala celo vrsto obletnic, ki se bodo vlekU» še mnogo let kakor jate črnih gavranov ... Bal pred par dnevi so nas spomnili, da je poteklo petnajst let, odkar sta dva mlada Srba ubila Franca Ferdinanda in njegovo leno v Sarajevu. To je bil baje signal sa vojno. Prav fan dne Je bilo deset let, odkar Je bil podpisan mir v Versalllesu, torej konec iste vojne. Nemčija se je tega dne oblekla v črnino. Pravzaprav bi se morala vsa Svropa ... vsa takozvana clvilisacija. Ta meeee pride petnajatletnica izbruha svetovne vojne — petnajst let, kar je civilisa-cljs hipno zblaznela, krščanskoOiapltallstlčna civilizacija. Upe obletnice! Vsak človek Ima svoje obletnice, k* so njegova stvar. Organizacije in narodi jih imajo In naj Jih imajo. Naraven proces. Delavstvo te ali one deftele in vseh detel skupaj ima tudi svoje spominske dneve. Hod temi je malo veselih; večinoma spominjajo delavce na njihove Irtve in njihovo trpljenje, na njihove teft-ke izkušnje In bridke šole spoznanja. Le nekaj je svetlih točk — dnevi pravih delavskih triumfov so še morda daleč v bodočnosti. Kaj je vredno slavja? Delavcu namreč. Bamo tisto, s Čimer so zaznamovane stopnje njegovega msterialnegs, socialnega in kulturnega napredka; vse tisto, ki koristi delavski skupnosti, delavskem sloju s tem, da ga dviga na višjo stopnico dobrot ln lepot življenje ter njegove izobrazbe, je vredno največje proslave. v Vse drugo je prašen nič. Kje stoj i Amerika? Sosednje Mehika, tropična dežela dobrih ln alabih revolucij, je aklenila mir s rimskokatoliško hierarhijo. Gilova vlada Je najprvo strla vojaško' revolto In potem se je pobotala s cerkvijo. Storjen je bil kompromis. Cerkev je sicer rekla še lani, da ne bo kompromisa na njeni strani in Calles Je rekel, da ga ne bo na njegovi. Call« Je držal besedo, toda njega ni več na čelu republike — cerkev Je pa čakala psihološkega momenta, ki Je prišel. Kompromia je tak, da je "volk alt ln kosa cela", to se pravi, da se obe stranki prisiljeno smehljata in držita okrcano roko na hrbtu, ftkufje so morali nekaj storiti, da dobe nanj V . ln odpro cerkve, ki ao počivale tri leta. Nikdar niso računali, da bodo morali čakati toliko časa. Na drugi strani je morala vlada nekaj storiti, da pomiri klerikalne vstaške tolpe pred volitvami, ki pridejo prihodnjo jes*n. Triletnega konflikta je torej navidezno konec. Navidezno 1 Škofje so morali sprejeti zakon registracije duhovnov in izključenja verouka is vseh šol, rasen iz cerkva in farovžev; dobili ao le upanje, da ne U zakon in člen ustave, na katerem zakon batira, morda izpremeni enkrat v bodočnoeti Vlada je pa odstopila škofom pravico, da lahko sami imenujejo duhovne sa registracijo in sami upravljajo cerkve. ki so državna lastnina. . Duhovni, ki nlao bili rojeni v Mehiki, se .ie smejo vrniti. Iz tega Je Jaano. da je mir zelo piškav. Boj se bo nadaljeval v drugi obliki: na politični fronti. Prihodnje leto pride novi predaed-nlk — ali enkrat kaaneje — ki bo Calleeove odločnosti ln konflikt se vrne v vsej stari ljutostl. Kaks zs dovolj nosi vlada v cerkvenih krogih. je povedal te dni m&haignor Belford is Hrooklyna — kot ga citira "The New York Times" — ki je dejal: "Mehiški vladi ne zaupam nič. Vlada Je v rokah bande banditov, ki so ateisti." Tako je ameriško katoliško mnenje o . "spravi" in "miru" v Mehiki. Upo je m, če ■veti oče v Rimu sklene mir z bandit!! (Ns i#smIJb r«ssled|e * ■v g. M. F. in radii lumvcaciji v Ckksga. baa vsak élaa S. N. P. I. nravtoe, Sa atvarao la ásslojao krtttlrs pasaaiasaa Haas. šraštvaaa uprava, gt odbor aU «lesove sakljatke. paaaaiasM^sdjw- i «d no ti ao goopadaistve. Kritika Ž| »■« obttfati vaé kat ftSS ba*d v I akjavt la «ora MU paSpiaaaa > lafsi la pravi» iswesi placa la dedaaia »on bili n Jot ova draitvaaa fttovilka. Kritik aa hs pisstt alio-ssr. kar M krftll« aH pHporoiala kr-tenia feáeralaik ia dragih aakoaav. vsebovalo krlninalaa efcrafcovaaje (Skal par aa) ali kar as aa a)o«M a prvini odstavkom . mMm lajava 8. N. P. J. V oMtalaai Jo vaak pfaac iffavoraa ss vaaMao svejag« v tej keloai.) Ce bé se dala vet v Združenih državah organizirali tako rapid no in obaaino kakor ae or-ganUirajo kapitalisti. bi ft» imeli v Ameriki najmočnejšo delavsko organizacijo na svetu. Ostanki razbitih Mofcov. Detroit, Mlch.—Ko ae je vršila 9. redna konvencija SNPJ, je moralo biti precej vetrovno vreme. ker Je nekaj drobcev veter tudi v Detroit prinesel. Na seji društva št. 121 SNPJ se je dne 16. juttfja nahajala grupa, katera je brez dvoma prišla Is 'Bartulovičeve šole, toVej blok, katerega je Bartulovič or-ganisiral po (onvenelji. Kako se imenuje, jaz ne vem, prisežem pa pri vseh bogovih, da ta blok nI socialističen in ne progresiven. Da je bil U blok poslan iz Bartulovičeve šole naravnost v dvorano, je dokaz, ker je vsak imel blleftnico v roki, Is katere je či-tal kar mu je narekoval učitelj Bartulovič. Grupa Je štela kakih 26 velikih otrok, katere je vodil fmsilt delegat—brat Latin, ki se je izrazil, da je šel v Chieago zajčka gledat. J. U ni veliko govoril, ampak kričali so na njegovo povelje drugi. In rabuka se je začela, ko ie bilo na dnevnem redu poročilo delegstov. Poročal je delegat L. S., ki je obenem tudi društveni predsednik. Njegovo mesto je zavzel podpredsednik, ki Je tudi drobec rasbitega bloka. Delegat L. S. Je rasločno odgovarjal na vsa stavljena vprašanja, omenil je tudi bloke ter rasloftil, da sta bila na konvenciji dva bloka, to je, socialistični, v katerem so bili zastopani socialisti In njihovi simpa-tičarji, ter komunistični ali progresivni blok, v katerem so bili zastopani ljudje vsake sorte, tako da so komunisti sami priznali, (ia so storili nspako, ker so vse pobrali—ln da so zato tako temeljito pogoreli. Kakor hitro je delegat dal to pojasnilo, mu je bilo stavljeno vprašanje: "V katerem bloku si bil ti?" Brat L. S. jo s ponosom povedal, da je bil v socialističnem bloku (vsa čast mu), in sicer sato, ker je eocialistični blok delal ss koristi članstva in SNPJ. Na to pojasnilo so ps šolarčki kričali vse kritem, da sahtevajo diskusijo. Pitanja so se pričela na vse strani. Zastonj so bila vsa ppjssnila od delegata In dru glh bratov, da kar je konvencija sklenila, ml ne moremo spremeniti—brez iniciative. Nobeden ni pital delegata L. S., kaj je konvencija sprejela v korist članstva in SNPJ, ampak pitali so ga le to, da kaj je konvencija okrenila v korist Rad-nlčke obrane, ter v korist drugih njihovih organizacij, ki zbi rajo denar pod masko naprednosti in delaveklh prijateljev svoje namene. Ko le nI bilo konec njihovih pitanj ln ponavljanj, je bil stav Ijen in podpiran predlog, da sd debata zaključi. Ta predlog je bil stavljen štirikrat zaporedoma. katerega pa podpi ednini nik (ki je vodil sejo) ni hotel dat na glaaovanje. kajti tudi on je v novem bloku. Ker kričanja le nI bilo konec, je večina tre* nih zapustila dvorano. Proella Je sestra sa besedo v upanju, da bo z lepo besedo umirila razgrajače. pa Je bila v zmoti, kajti val ao začeli vpiti nanjo, da na dol sede, da Jo nočejo poslušati, dele po par ostrih besedah, katere Je morala rabiti v obrambo svoje pravice do svobode govora. so toliko potihnili, da jo Je bilo Uhko rasumeti Apelirala Je nanje, da naj tukaj v dvorani pokažejo svojo delavsko zavednost. svojo naprednoat in svoje bratstvo, kar pa sdaj počenjajo | je aamo nJim v sramoto, ker mesto da bi delali za slogo napadajo ln kri brate. Pa tudi to nI Na prošll decem je izrazil neki brat: Hrvat z dušo i telom, pa vam moram priznati, da me je bilo že dostikrat sram, ker som Hrvat." Tudi 16. junija bi ga bilo sram (dobro, da ni bil navzoč). Ko je bila ura že čez 12, je sta vil neki brat predlog, da naj skiičejo izredno sejo, ako hočejo, ker današnja je že dosti dolga. Predlog je bil aprejet, izredna seja ae je vršila dne 29. junija zvečer, v kateri dvorani ni bilo določeno. Predmet dis-kuzije na izredni seji: "Kateri blok je delal za koristi SNPJ?" Ta tema je bila tako hitro sprejeta, da vodja ostankov razbitega bloka ni imel časa dati navodil svojim učencem, torej so imeli priliko dokazati 29. junija koliko koristi so napravili komunisti za SNPJ. Res škoda in žalostno je. ker se da skupina odraščenih mož tako daleč zapeljati, da niso več sposobni samostojno misliti. Ako bodo še nadalje nepristop-ni za vsako pametno besedo, jaz ne vidim drugega izhoda, kakor razdeliti društvo št. 121 v dve društvi, kajti nobeden, ki ima količkaj pameti, ne more prisostvovati takim sejam, kakor je bila 16. junija. Da ne omenim naših mladih članov, prosim vas, ali se ne sramujete pred njimi? Mesto da bi jim dali zgled ter vodili seje stvarno in dostojno, pa se obnašate kakor v kaki zakotni pivnici. Take seje niso privlačne, take seje so vzrok, da je dvorana skoraj prazna na dan seje. Apeliram na vas, da sa strez-* ni te, ne pustite, da bi vas imel na vrvici človek, ki nI član SNPJ. Ako ste res iskreni člani, bi morali sami obsojati ^tako početje, ter zavrniti človeka, ki deluje nasproti Interesom 8NPJ, torej nasproti vašim interesom. Zaključujem v upanju, da ae bo izredna seja vršila dostojno/ da se bomo pogovorili "kakor možje ln žene, kajti nič posebno častno nI biti fanatik, pa naj bo ene ali druge vrste. Mary Bocaik, članica društva }21. ro mogel vrat odpreti radi prevelikega pritiiiie čakajoče mase ljudstva. Opasoval nas je in ae nam smejal. Ptotem pa je de-' WpH, ki ▼ jal : "Nič ni danes, fantje. Za- Jajcu, so se dovolj -dolgo prepi-Htonj čakate in se prerivate." rali o vprašanju, «de neki leži Marsikatero kletvico*sem ali-, GLASOVI IZ HASELBIN mmwww w ■ ma Mtoerne razmere v avtnl industriji. Detroit, Mlch. — Nadel sem si nalogo, da po možnosti opišem tukajšnjo avtno industrijo. Ker sem bil dlje časa bres dela, sem imel priliko videti marsikaj in tudi poskusiti marsikaj. Gotovo je vsakemu čitafelju Prosvete snano, da je v Detroi-tu osredotočena največja avtnS' industrija vsega sveta, poleg tega pa so začeli Izdelovati tudi a vi Jone. Kljub temu pa je brezposelnost tako velika, da nI mogoče delo dobiti, četudi bi hotel plačati sanj. Ogromne mase izmučenega delavatva hodijo od tovarne do tovarne; na njih je videti, da trpe pomanjkanje in bedo. Zakaj vsa ta brezposelnost ln beda? Sistem tovarnarjev je tak, da kadar ena tovarne ne obratuje, počivajo tudi ostale, in nič ne vprašajo, da-ll Imajo delavci, tisoči delavcev, sredstva za toliko časa, da prlčno tvornice spet z obratom. V takem slučaju je tako, da je le redek slučaj, da se tl posreči delo dobiti, ako ga Iščeš. To sem sam skusil In vem kaj pišem. Govori se mnogo o Fordovih tovarnah. ReŠ delajo tam — tisti, ki delajo, pa naj gre kdo vprašat sa delo, pa bo dobil to kar sem jaz dobil — nič. Niti čaaa nisem imel in-formirati se, kje da je deloda-jalna soba, ko so nas najeti Fordovi policaji na motocikijih odgnali. In če ae takoj ne umakneš, te podro na tlak. - * Tako je pri g. Fordu. Enako je pri BrigaovI korpocaciji. Čakal sem ln čakal — zunaj na prostem, ker Čakalnic nlfnajo. Brigsova tovarna Ima na prostem. kjer čakajo delavci, veliko omrežje, zverlnjaku podobno. V ta zverlnjak se nas je natlačilo toliko, da smo komaj dihali. To pa sato. ker jt Brig-aov mož postave rekel: "Danes pa bomo vseli na delo 1,000 mot". Na te besede so delavci še hujše pritlanill, upajoč, da dobe delo. Ko j« pri M redar nasaj čes kakšne pol are. nI eko- lal Iz ust čakajoče delaveke mase, ki je je izmučena čakala zastonj. Tu sem po možnosti podal sliko ene tovarne, isto se pa godi tudi pri drugih. Obenem pa sem< napisal te vrstice v svarilo in dokaz, da ne bo še kdo drugi razočaran kot sem bil jaz, Česar ne želim nobenemu. Žalostno je opazovati take slučaje, kaj pa Če jih moraš sam prenašati?. Zakaj ta brezposelnost? Naj mi čltateljl oproste, da izrazim svoje mnenje. Nič nimam proti tistim, ki so potrebni, pa tudi ne proti tistim, ki niso potrebni. Tudi ženske morajo delati, delajo pa naj taka dela, za katera ao sposobne in ki Ženskam pristajajo. Sem pa odločno proti temu, da ionska dela v fondrijah ali pa na "puneh preasu", ali na "drill pressu". Na ta način so nam v' gotovih delavnicah že skoro vsa moška dela vzele. V teh prostorih, v "paint" delavnicah, je najbolj nezdravo, posebno že za ženrke-matere, ki morajo preparirati vsake vrste barv in primesi. Na primer v Hudson Motor tovarni, kjer sem jaz delal, pred tremi leti, ko sem tam pričel delati, še ni bilo nobene ženske uposlene. Ne vem kje so takrat tolike delale? Ali so se šele rodile? Pa naj kdo danes pogleda v delavnice dotične tovarne. Ženske "sprejajo", ženske z o-Ijem "sendajo", ženske barvajo "moldinge", ženske "strajpa-jo" ženske "trimajo", ženske granike vozijo in ženske delajo vse. Se malo, pa bodo ženake nadomestile vsa moška dela. Ženake imajo prednost povsod, tudi bri bossih. Ko pride boss k ženski, se ji prijazno nasmehne, čeprav kaj skazi. Ko pride do moškega, ga grdo pogleda ter mu surovo govori, ako je kaj skazil, da ga bodo vrgli na cesto. 1 Več slučajev sem tudi videl, da se ta ali oni ni veliko zmeni! za ženske, pa ao mu začele rege kazati. Ce se je pritožil, pa so ga očrnile in se nalagale, da so ga ven spravile. Gredo k bossu in ga zatožijo, da noče tega delati ter da je to govoril in da jih je žalil. Pa si zunaj ha cesti pod milim nebom. Za misliti ni da bi ti dali prtfvico do zagovora. Tskšen je sistem pri Hud-sonovi družbi; v drugih avtnih tvornicah ni mnogo boljše. Ta slika, Id sem jo tu podal haj bo v dokaz, da kakšne so razmere v avtnih tvornicah Detroitu. Le čudim se, da vse to ml mirno gledamo in prenašamo. Kaj nas drži nazaj, se moramo vprašati. Kdo je kriv te mizerije? Mi sami in nihče drugi. Zkaj smo sami kriv teh mizernilLrazmer? Zato, ker ni bratstva med nami in ne sloge, in ker mislimo, da smo naj pametnejši. Pa si še upamo reči, da smo napredni! Pa še kako smo, tako da bi se tudi grizl med Mehoj. Moja Mtnaa l^ja ja, da b Mli res napredni, da bi se zdru šili pod okrilje unije, kajti takrat bi bili v stanu zahtevat ono, kar nam pripada. Bojim se pa, da bodo še gorjače pele po naših hrbtih, predno bomo pri šli do pravega delavskega razreda. Zato pa dragi Čitatelji, posebno v Detroitu, opustimo mrž-nje in sovraštvo enkrat sa vselej. Sedaj ni čas sa politiko ln bloke, pa hraniti trote med nami. Ven z njimi. Združimo se vsi, kar nas pripada delavskemu razredu v eno maso, pod eno okrilje, ki je naša dlčna SNPJ. Ravnajmo se po njenih navodilih, kajti edino ona je. ki je resnično delavska organizacija, ki dela sa koristi delavcev. Min Jane. Smrtna Cicero. III. — Pretočeno nedeljo je umrla m rs, Loutae Fa-bian. soproga John Fabiana. člana društva št 449 SNPJ, stanujoč na 1882 S. 66 Ave. Pogreb pokoj niče se bo vršil v sredo ob 10. Iz Linhartovega pogrebnega zavoda. M20 W. 26 st. Ciccro, na Woodlawn pokopališče. "pravi" Robinaonov otok. Ce bi bh Daniel de Foe, avtor nesmrtnega dela, odločilna kompetenca v tem sporu, bi bil odgovor na vprašanje dokaj lahek. Po njegovih besedah bi morali priznati palmo otoku Sv. Trtice kl jf W1 negrečo opazil, je v kolodvorsko čakalnico, ki se gkočn k vodi in po^n „^eč nahaja par korakov vstran. Po- neža iz vode Kazal je fe zna-zvali so dr. Polca, ki mu je usta- ke živijenja, vendar je bil ne-vil kri in nudil prvo pomoč. Bi- zaveftten. Ko je dospel zdrav-la je potrebna takojšnja ampu- nik( je konsUtiral že smrt. Po-tacija noge, kl jo je dr. Polec ne8r€^nI je 47_letni Janez Ber tudi takoj izvršil. Rešilni avto člč gin bwt*rja iz straiišča iz Ljubljane jo prepeljal neareč- Ne ve ge ^ ali je izvrÄij Wmo-neža v bolnico v Ljubljano, kjer mor ali ^ j€ padei v prepad po pa je še zvečer podlegel po- negrefl. škodbam. T^o je ta teden bogat na Konja je lokomotiva vlekla S negrečah in nezgodah, seboj in ga tudi tolikanj poško- Stetje prebivaletva v Novem dovala, da so ga morali takoj __ je j^malo, da je bila ustreliti. Voz je popdlndma raz- uprav^ena domneva nekaterih, bit, ostalim potnikom na vozu da ima Novi g^ nad 60,00 pre-1» se ni pripetilo nič hudega. — bivalcev; Štetje je pokazalo, Je pa ta nesreča glasen opomin, . jih ima in sicer 29.- da je treba na vseh Železniških ^ moÄkih in 27.226 žensk. V prelazih postaviti zatvormce, gkupno število prebivalstva je zlasti še tam, kjer je pregled Lj^ tudi vojaštvo, vendar ima proge v obe emeri nemogoč. pa tudi brez njih mesto nad Na Jeeenicaji pa bi bil km^u w m prebivalcev. Prav rad utonil S-letni Joško Frelih, ki K je yrjji0 ¿tetje, da se so ga bili poslali po cigarete. Ker Mem all ima ^ 50.000. Zaje trafika na oni strani Save, I kft^ v meitih nad 60.000 prebi se je fante apustil po bregu v yj|lc| ^ nove gtavbe oproščene Savo ter jo skušal prebroditi. ^vka w ^ |at, v mestih z man Voda pa je büß globlja, kot se kot 50 000 prebivalci pa samo "Dubrovnik. 22. maja 1929.— Angleži, Irci, Skoti, Američani ter vsi ostali Člani civiliziranih narodov, pridite v milijonih v Jugoslavijo. Postopali bodo z vami leot s kralji. Vlada vam je nadejal. Tudi so ga valov! zgrabili, fant je omahnil in se začel potapljati. Valovi so g< butnili ob skale, da je takoj padel v nezavest ter so ga valovi nesli kot igračo. K sreči je za- ^JgfrBVETA vore, da stojijo pravoslavni verniki tik prod volitvami novega patriarha. Vrše se menda še kar kake priprave. In vendar po vseh pravoslavnih cerkvah molijo sa zdravje patriarha, za 9 * Proizvajali« radija >0 plačala polovico stroškov za I ozdravljenje. Čudno, kadar u-hotel hi avtomobile ter vas pre- mira kak svetfeiož. se tako boji skrbela s krasno klimo in najsi- v nebesa da molijo po vseh cer-ajnejšo scenerijo vsake vrste, kvah zanj in njegovo zdravje ... Narod je goatoljuben, duhovit Neurje v južni Srbiji. — Poti n priarčen. Vsako meato je aH- 'juino Srbijo" moramo razumeti ca, vsako dekle filmska sveada. Macedonijo. V mnogih krajih Pridite hitro, dokler naa niso Macedonije je padala silna spoznali, preveč je dobro, da bi toča, ki je povzr<>< ila nezasliša-to utegnilo dolgo trajati." no škodo. Ne le, da je toča pobl-Tako ae glasi ta poslanica la vse šito In da|etos letine v teh vsem civiliziranim narodom, krajib sploh ne bo, marveč je Vprašanje je, ali je sigurno to ranila celo več pastirjev, pobila Shawovo pismo ali pa je mogoče tudi nekaj živine ter porušila ne-prevara in potvara, ali ga je po- *aj »grajenih iz «»abšega polnoma tako razumeti, kakor je matensls' - t<)r sc> tako ostali napisano.. Shaw je aatirik, v^^.»trehe »n v jeseni ne rokah kaj rad vihti bič s satiro bodo i moli kaj let. in morda se v pismu tudi malo Nenavadna nesreča v Zagrebu, posmehuje, W Predsinočnjlm (1«. junija) se je dogodila' nenavadna nesreča v VÄk požar v Zagrebu. Zagrebu v Meduliievi ulici. 2r-Sinoči je nastal v trinadstrop- tev je postala 76 letna Emiliji ni palači dr. HaladiS v Tvorni- Vogrič, ki je stanovala v H. nad-čki ulici v neposredni bližini to- stropju te hiše. ^Njeno sUnova-bačne tovarne pošar. Ogenj ae nje je imelo balkon na dvorišče, je kaj naglo širil in je obatoja- Starka je stopila na balkon, da a resna nevarnost, da se ogenj bi zalila rože, pa se i e pod njo poprime tudi bližnje tobačne podrl balkon ter Je zletola t bal-tovarne. Alarmirali so vse ga- konom vred na dvorišče, kjer so silske oddelke ter pozvali na pO- J<>našli telkoranjene»med kame-moč tudi vojaštvo. Po skup-N«"- V bolniei j e lo čez četrt nem najxiru se je po večurnem UP® umrlR gašenju vendarle poarečilo po- V Ljubljani so se vršile 18. t. žar omejiti in rešiti objekte to- W-mnoge hišne preiskave pri le-bačne tovarne pred nevarnöstjo. vi^rsk^ akademikih m tudi pri Zvečer okrog 9. je bil pošar že «M h llteratih ne- akademikih. Pri proslavi deset- 10 let. J Shaw o naši dalmatinski —... 1 -« rmjen. Zagreb, 14. junija 192« 1 Poročali smo že, da se je mu dil slavni angleški pisatelj Ber Kieaai 10 nexao »n , . , i jati ljudi, ki so bili blizu vode. wrd Shaw v Dm^i. Wer je Njegovo klicanje je slišal 20- jWstal.od Um Ce- letni •^^^"ble^n^za-l odp^^^iUef sel nezavestnega fanU na breg. Shaw odše s Krčevito je drtal v svojih ro- vjuje z njim kah dinarje za cigarete. Kmalu skrajnosti popačili so ga obudili k življenju in dru- ^^^JyfiÄ gi dan je bil ie povsem pomirjen položaju tako v Ang iji kot tud Pravipa. da bo poča-l 1 ozirom na dikUturo v Italiji docela uduien. Kakor se e naa- ,^wjanilke an i verze se i< nadno ugotovilo je ^sUl ogeaj ,^ blo|^;kademlkov (ki lzdaja. radi kratkega stika na podstreš- tu(J| ||ter||rn0 revljo M8vobod. ju. Gasilna akcija je bila ojel- Nadina") odpovedal sodelo-kočena še posebej ker b ^ 0 vanju radi političnih ozirov. Isto-podstrešje zaklenjeno in ni bilo ^^ g0 |t> ^^111 na univerzi mogoče vdreti vanj. Streha je leUk| g vsebino, popolnoma zgorela, poškodova- nakar je prt»itkava pri no pa je tudi tretje nadstropje. vgeh m^dih pisateljih in pesni-Skoda je precej velika, a je k kih ter esejistih, sotrudnikiv sreči krita z zavarovalnino. «Svobodne mladine", tako pr Ljudje v okolici so bili zelo pre- Ludviku Mrselu, tdetu. Košaku strašeni, ker je izgledalo, da se |Metu, Klopčiču, Hočevarju bo ogenj razširil še na ostale Grahorju, Kozaku Vladu Itd. — Bosedne objekte. Zato ao z vso ker so aumili, da ao oni v zvez vnemo pomagali pri gašenju, z letaki, preiskav.-so ostale vse Ministrstvo praevete je pre- brezuspešne. -- Naši časopisi o povedalo vse one učne knjige, ki tem nič ne poroča jo, niso potrjene s strani prosvet- V Celju pa se izvršila hišna nega ministrstva. Med te knjl- prelsksva pri s. Leskošku, po-ge spadajo tudi vae veroučne stavljenem občinskem svetoval-knjige, ki so potrjene le s strani cu. Našli niso ničesar, pač pa je cerkvenih oSaati. Tako. da Leskošek kmaJiMto prejel od-zdaj v državi nimamo niti ene lok, s katerim je bil razrešen oblastno državne potrjene vero- mesta oznake*» odbornik«.J| učne knjige. Po novem zakonul Kaj «ličnega vsj^e dogaja v bo namr^ tudi odobrenje in ^aT dovoljenje veroučnlh knjig pra- ^^^ ^ Cr Jiu vica le prosvetnega mlnlatratva, I>ri«yiio sodeče v Beograau nikakor pa ne kakih drugih oblar bo -odllo dane. 111 iT) Imltrljev-«ti kakor ie bilo to mogoče do-Uu P° »konu o zaščiti drtave, slej. Drftava hoče imeti kon-je šHl^bolgarski revoluclo-trolo tudi nad verskimi učnimi «»mi V»^»» • knjigsmi. da vidi, all učijo pra- ■ vl"no o bogu in o drugih botan- Aktlv»«rt * b»Je L1"']"?^,.!! J. l„ pretil, d. pojd. On J« UJ-vll.ri,^hodu -to mu V Savo ril pa da" « bo vrgel pod J. tal. da M a po dMda, naj JI pomagajo l»ka- »o J«, da " ti moto. Sle nekatere In nrm '^U n - •Kk«U Kelnerja. NaiU ga J* ^ j,„*'| . ta* * bregu hriba, kjer m Ja komu'. Trudni «« T ^ bil rv^TZ.,1 na *nr, ki Ja »' Vti&jfJT Je odnašal . «bo t doma. On*- P«^" JV i ' Z nlk J. premal vrv. «travnik Ja torte Wtaal vtl rSul.":, elvIlMrane narode". To pi- vod. M pa vzrok. All pa Je bfl| duševno rahel, bolan. »retlrane, tedaj se v bližnji bodočnosti obeta ostra konkurenca med belgijskimi In novood-krltimi angleškimi In ruaktml rudniki,1 ki bo cene radiju gotovo potisnila močno navzdol, da bo zdravljenja s radijem lahko deležno ,tudi alromašnejše ljudstvo. (M2. in 8.") pridobivanje radija, ker jim je račun pokazal, da se ne IsplaČa In tisti gram radija, ki ga je ne-ko ameriško ftensko društvo podarilo gospej Ourie, Je bU me< zadnjim, ki so ga Američan producirali. Morda se bodo A merlčanl v bodočnosti (znova lotili opuščenih najdišč, a to Uub.Kr.ÜOMtiwUs—Psvsl KsrMai Prostrana belnliiina ■ I W»n WwISi BW (OJlomek iz romana.) 1. Kaklmo Kotak me aprašuje ... Priznaj, da si doma la prav Čudnega .kraja! — Vedno poudarjaš, da si prost Človek, belokožci so sploh neskromni ljudje, vedno si do-mlšljujejo, da so prvi v stvarstvu. Toda: tega sploh ne smeš storiti, onega tudi ne. nikakor ne. Kaj ti p« še ostane T nič. Zakaj si pa s takim veee-jem otežkočuješ življenje? Zakaj? — In vi imate oblastnike in policijo.^ Zakaj pa vse to? Modrovsnje primitivnih bitij je podobno modrovanju otrok,' njih logika je neusmiljena. Pri znati moram, da aem bil v hudi zadregi za odgovore prijatelju Kotaku, ki ml je sestavljal vpra Šanja in «raven zaretoval i nožem mroževo oklo. To »e Je vršilo pri Eskimih Is rodu Inuitov, naseljenih na skrajni konici, s katero Amerika sega V Ledeno morje in kl so jo semljspiscl naivall Point-Barrow.' Okoli naju ao molela ls zemlje In ležala po tleh okostja kl* tov, kl so bila malo podobna gradečltp »e ogrodjem spodnjega ladjlfca. Na tem mestu domačini nakladajo čolne. Jas brtialni oet neke harpune In sem ik videz satopljen samo v svoje dVk>, da ml nI treba od goverjatl, i Toda Kot»k Je trdovraten, vztrajen? — Rad, zelo rad bi eposnsl tvojo domovino, Ce aodlm o njej po vsemf( kar sem videl v Dsw-sonu . . ' — TI al bil še v DawsonUi ti? — s. veda, seveda, s "belim gledat, kaj se godi na Point-Harrowu pri 39. stopinjah mraza. Neusmiljeni in zmagoslavni Kotak Je nadaljeval: — Kaj pa storite s starčki? Zelo bi bil iznenadil svojega esklmovskega prijatelja, če bi mu bil povedal, da sede pri nas, v moji domovini, kjer je sa pristojnost in odločnoet neobhodno potrebna oatareloet, na vseh prvih In najvplivnejših mestih sami starčki, ki na vso moč, ungui- * bus et roatro, branijo pridobljena korita, in da torej oni načelu-jejo uaodam države in po ivdje usmerjajo politiko — ali pa recimo literaturo ln sploh vee. Pod nobenim pogojem se mu nisem upal raslotltl teh stvari, ki bi gotovo kruto poraslle eno* stavnega duha prijatelja Kota-ka, Eskima tk rodu Inuitov, pfo-Mvajočlh v najskrajnejši pokrajini sveta, kjer le morijo živeti človeška bitja. On pa hladno pristavi : — P(l nas starčke pojemo. Zdaj mi Je še vsega odveč. Prekinem ga In ga niahrullm. Poskusim mu rsilošlti vso strahoto njegovega govorjenja, toda Kotaka taka malenkost kar nič ne g«Ae. Pojasnjuje ml : — Dobrim ribolovom in lovikl «reši slede obdobja hude lakote: tedaj odstranimo nepotrebna u-sta. Starčki sami prosijo, da bi umrli. Barbari pa nismo, sakaj to reč opravimo Uko, d« oni nič ne vidijo smrti. Kar laatruplmo Jih neki <|an, ne ds bi stsrčkl lyU slutili, kaj se godi. Potem jim . prerešemo vratove In jih v||»» mo ppom pod sobe. \ — Vašim psom? V — Seveda, kakopak t Mi ipa nato pojemo pse . . . TI stik rat i Eskimom nlaem več daljo razpravljal. gotovo ne bo zgodilo tako dolgo, človekom, kl Je prodaj«! mollt- tire Bhswa težje glasi dobesedno takole so Blša je MtfUM ■M ao dali zastrupi)« neem prvo pomoč. Zenitovanj»ki kolač Je bil kupljen pri Um<> P«eiry O», v Chlcagu. — folirijakl načelnik Arthur Tenner Je odredil preiskavo v pekarni in ostanki kolača so bili isro*".i kemikom, da Jih prililjli Ur Knkarjl zakU^sjo povišanje pleče. Boston. Masi- — Tukajšnji kuharji, W so se pred kratkem organizirali, saMevaJo povišanje mezde sa (ha dolarjs na dokler ne bo potreba po radiju tako velika, da se bo zanj plačevala vsaka cena. Tudi na Fran-coakem so pridobivanje radija domala opustili, tako da Ima da-nea Belgija nanj nekakšen svetovni monopol. V belgijskem Kongu (v Afriki> ee pridobiva letno 26 gramov radija, to Je SO odstotkov svetovne produkcije, ki doseže HO gramov na leto. 0-stallh 5 gramov se pridela v Južni Afriki in Avatraliji ter nekaj na Angleškem In na Ceikem. Po vojni, ko ee Je produkcija dvignila vziic temu, ds so nekatere države prenehale s pridobivanjem, Je cena radiju padla skoro za polovico «In se plačuje dane« gram po g In pol do 8 mi se sdl povsem pomlelimo, da jo treba «a Izločanje enega g>a ma radija predelati 10,(KM) kg. uranove rude (gllnoa) najbolj še vrele, kar Je zelo teftavno In zapleteno opravilo, ki traja H do U_mesecev, Kar ae tiče zdravljenja t rudijem, Je danes dvadeka na pr vem mestu med vsemi državami na svetu. Umela si je pridobiti toliko radija, kolikor ga nima nobena druga država In nad* v no tega je zopet kupila « gramov po zelo ugodni ceni. V Stockhol mu al je uredila raziskovalni in zdravilni institut, ki je največji na svetu. Vanj pošiljajo zdrav-nlke is eele države. Nekak podo ban oarednji institut sa sdrav Ijenje raka nameravajo *<"luj sgraditi Judi Nemci v Meidel bergu. institutu bi dali na razpolago ves radij, kar ga Je v državi. s čimer bi bilo mogoče vpe-Usti obSarJanje na daljavo, kl jf ugodnejše, a so sanj potreb ne tudi večje množine radij« ve." Po celi reki Vukon navzgor sva veslala s nJim. In če je tvoja očetnjava podobna Dawsonu, ti nikakor ne morem čestitati. — Jojpiene, v namestnlškem uradu Imajo tam npbltlh več odlokov In pravilnikov, kl jih je s« srečo ljudi le od dsvna izdal Tu-nja, duh, 1^1 šivi v zemlji, V vodi in v tpebeslh. — Zakaj Je treba vee dan de-lati In riti po trdih rovih rudnikov, da potem šoite kamenčke, ki si Jih pridobil s tako tešavo, v nekaj trenutkih zapraviš s koc-kanjem? Zakaj? — Zakaj pijete, kadar niste več Sejni? No, povej ml tole. Čudno Je, kako sem SedftU« bolj saposlen s brušenjem svoje jeklene osti, Toda Kotak nadaljuj** — Beli moš, kl Je prodajal molitve, me je vedno smsrj«l* kadar je videl, da llčlm evojo Hlonovlnasto palčleo, s katero odganjam Uroke Klolja, duha severne zarje. Za zameno pa Je hotel, da naj poljubim dvojno leseno palico, na kateri Je rss-pet '^infovfc-mučenec." Za- mi' r — TI m» dražiš, Kotak t -» L» nikar se ne Jezi In povej ml: sekaj zapirate vi otro-ke, katerim je Duh vse! starše, v Ječe, napiesto da bi Jih izročili v nego ip varstvo neJbogat«J Mm družnem, kot to delsmo ml? — Zal¿J ae neki bijete, da preatavljate potem k«mne-mej nlke, kl Mjo vaša Imftja? — Vsa zemlja Je naša, morje tudi, vse je laet vsakogar, samo brlog ne, kl je last posamezni-ka, ker ga je Izkopel ln Isgrebel s lastnimi rokami. — Ženske v Dewsonu plešejo, POKORI Podpisani šellm Isvedetl, kje se nahaja rojak Joše Kaluža, doma je od Hv. Jurija pri Hre-«tenšklh dolah na Štajerskem. Pred dveml leti se je nahajal v dršavl Illinois In kakor sem čul, se menda ssdsj n«h«J« v She-bojrganu, Wls. Prosim «s* se ml nemudoma j«vl, «ko «lučaj no ne bi ¿iurtegft oglasa, naj g» rojaki opocore p« to» sakar bom salo hvslešen. On še ve. iak«J gs Iščem. MoJ naelov Je t John Strah, R. F. D. No. S, lltil-berry, Kane.—(Adv.) NAROČNIKI POZOR! I Zadnje čase vae kaSe na to,!plJeJo močne pijače In kade to-de m bo v svetovni trfcovlnl « « M presirete In zaničuje- predvčerajšnjega dneva dvakrat operirali patriarha. Val še go-'fc na teden. tudi devet urni delavnik In le šeet dni de- radijem v nekaj letih marsikaj (spremenilo. V Južni Afriki, severno od Johanneaburga, so bejq odkrili velikanska stojišča uranove rudi, kl jo bodo ««čeli v kratkem izrabljati, Prav tako poročajo tudi Ruai o neizmerno bogatih najdiščih gttnca v Urs lu. Manjkajo jim samo jc*Stal|S • ilkl In dragi kl* pr« kalevRi lahko plainte na- id m ptl IMfli pft RWPJ de| aa pol leta «140. Rn metalo CMe«fl let« S7.S0, p«l »H« ««.Ti, ee ne K JO. Ca K v rope slane na yd ! «440. m vae Mo p« fMO. Tednik stane s« Rvrepe fl.Ti. fimH mm IJPRAVNÜTVO 44 PROS VET A11 izkoriščati. Ako to vesti nlso'nleem bil pripeljal e seboj šene |«S7 S. CHICAGO» ILL. ^ FlOBVBTl TOREK, 2. JULIJA. HlevoJ Bothar: L IL Ttbtoj t mP Svoje matere ae prev in čisto nič ne spominjam. Ko je ona umrla, sem bil etar eno leto in pol. Redko naključje je hotola. da ni o njej ohranjena niti ena slika, tako, da si je ne morem predstavljati kot resnično živo bitje. V marsikaterem oziru mi je to ljubo, ker živi v predstavi, kakor si jo jas predstavljam, le njena duhovna postava Ur je vse lepo, kar vem o njej, in jas verjamem, da je temu tako, ne ie, ker vsi, ki govore o moji materi, skužsjo povedati o njej samo dobro, ampak zato, kar js bilo v njej resnično mnogo dobrega. Moja mati ni bila lepa, s kljub temu je bila za takratne razmere dokaj naobražena. Poleg ruščine, ki jo je v nasprotju s podeželskim neisobrdženstvom gladko pisala, je znala štiri tuje jezike: francosko, angleško, nemško in itsljsnsko ter je bils bržkone zelo dovzetne zs umetnost. Igrsls je klsvir In njene prijateljice pripovedujejo, da je bila mojster v pripovedovanju mičnih in napetih dogodb. Po izjsvsh slušsbnlštva, je bila zelo »gotski tua in rszburljlvs, s najviše jo odlikuje to, da js znala neverjetno obvladovati samo sebe. Primerilo se je, ds jo je po obrazu zalila rdečica in da je celo jokala, a žal besede ni izustils nikdar. Takih besed sploh ni poznala. Mnogo pisem namenjenih mojemu očetu imam shranjenih in tudi dnevnik, ki ae nanaša na mojega starejšega brata Niko-lenka, ki je bil star šest let, ko je mati umrla in ji je bil bolj podoben, kakor katerikoli od nas Oba sta imela skupne lastnosti, kar sklepam iz materinih pisem, in kar sem opazil sam na svojem bratu: to je neko lepo ravnodušje napram sodbi sveta in razumnost, ki je zatemnila vse ostale prednosti duše, «duha in vzgoje. Kakor se dosdevs, sta se oba takorekoč sramovala teh prednosti. Sam ssm sposnal ts laatyosti ns bratu, o katerem je Turge-njev prav dobro povedal, da nima napak, ki bi ga ovirale kot velikega pisatelja. Spominjam se, kako je nekoč nek brezveeten in nespameten človek — guvernerjev pobočnik mojega brata na lovu vpričo mene zasmehoval, in kako se je moj brat dobrodušno smehljal In vidno odvrnil celo situacijo v drugo boljio smer. Iz pisem svojo matere vidim iste lsstnosti pri njsj. Ona je bila vidno na višjem duševnem nivoju, kakor moj oče in cela. rodbina, morda je izvzeta le Tatjana Jergolsks (Tolstojeve vzgojiteljica, sli kakor jo sam naziva "teta"), s katero sem prebil polovico svo- jega življenja, in ker je bila radi svojih duševnih vrednot vi-h >k<; čislana dama. Se eno je bilo obema skupno, kar pripouMJre k njunemu rav-nodušju o sodbi sveta: sovražila nista nikdar nikogar. O svojem bratu, s katerim sem preživel polovico življenja, vem to prav gotovo. Najkrepkejši izraz njegovega nasprotujočega ponašanj* proti kakemu človeku se je očitovsl v dobrodušni nevolji in ravnotakem zasmehu. Isto sem zasledil v pismih svoje matere in ljudje, ki so Jo poznali, so mi to potrdili. V "Življenju svetnikov" od Dimitrija Rostovskega Je kratka pripovedke, ki me je izredno presenetila: pripoveduje o menihu, o katerem so vedeli vsi njegovi sobrstje, da ima velike napake, a se Je kljub temu nekoč prikazal v sanjah staremu menihu. Sredi svetnikov. Stari moš je začuden vprašal : Kako je mogoče, ds Je ta menih zaslužil tako bogato plačilo, ko se .je vendar pregrešil v tolikih stvareh? Odgovor ss je glssil: "Nikdar al nikogar sovražil!" Ako js mogoče tsko plačilo, potem morata biti deležna isto-ga moja mati in moj brat Tretja lastnost, katera je lo-čila mojo mater iz kroga, v katerem le žfvete, je bila njena prsvieoljubnost in glsjenost pismih. Takrat je bil običaj pretiravanja čustev v pisem-tonu. "Rresprimeren, bo- f. m. dtiujmu); ZLOČIN M KAZEN Potem stečem od vss naravnost semkaj In vam — na častno besedo! — čez četrt ur prinesem poročilo, kako mu Je, aH spi sli ns spi, in kar bo trebs. Potem, poslušajte, od vss pojdem naglo ns svoj dom, kjer imam goste, ki so vsi pijsni; tam vzamsm s seboj Zo-simova — to Je sdrsvnik, ki ga zdravi — on sedi sdaj pri meni in ni pijan, zato ker sploh nikoli ni pijsn! Zs vlečem ga k Rodkl in od njsga naravnost k vsm; tako dobita o nJem v eni uri dvoje poročil — od mene in od zdravnika, razumete, od zdravnika samega — to bo zaleglo več nogo moje! Ako mu je hudo, vsm prissšsm, ds vss ssm povedem nazaj; ako mu pa odloŠi, -grests lahko spat. Jsz ostanem vso noč tuksj na hodniku, da me ne bo slišal, Zo-simov pa bo moral nočevat! pri gospodinji, da bo pri rokah. Poglejte, čees ' mu js zdsj bolj potreba — vss sli sdrsvnika? Gotovo mu js zdravnik koristnsjšl. Pojdite torsj domov! H gospodinji ps ni mogoče; jss bi šel tehko, vi pa ns morate — zato ksr je neumna . . . Postala bi ljubosumna zaradi Avdotija Romanov ne in zaradi vas obenem. Zaradi Avdotije Romsnovns ps žs cela Ts ženska js ras povsem nenavadnega značaja! Sicer pa sem bedak tudi Jaz . . . Pustimo to! Idimo! Ali mi verjsmete? Povejte, sli ml verjsmete sil ne?" "Pojdiva, mamica," je rakls Avdotija Romanoviis, "gotovo bo storil ksr obljubljs. Ze enkrat Je rešil brsta, in če je resnica, da bo doktor hotel tu prenočiti, kaj si moreva želeti . boljšega f* «Vi — vi — ms razumetf. kajti vi ste sngel;" jf vzkliknil Razumihin z navdušenjem. "Pojdimo! Nsstasija, ti pa brž gori in sadi tam prl njem, i lučjo; čez četrt ure pridem na- «aj . . ." i Daairavno Pulherija Aleksandrovim nI bila popolnoma prepričana, vendar ee nI branila daljo. Razumihin Ju Js prijel obedve pod pazduho In ju vlsksl s seboj po stopnicah. SIcer ps se Je bala: "Daairavno je spreten In dober, toda — bo II mogel storiti, kar obljublja? Tak, kakršen Je!" "2e vem, vi mislite, ker sem takšen r jo je zmotil Razumihin. ki je uganil njene misli, dočlm je stopal po trotoarju s tako dolgimi koraki, da sta mu dami jedva mogli slediti, čeear pa nI zapazil. "Neumnost! To se pravi, pijan sem ras kakor tepec, a za to ne gre; saj nisem pijan od žganja. To mi Je šele potem udarilo v glavo, ko eem zsgledsl vaju . . . Ns menite ee same, kar nič se ne menite; Jas govorim budalosti, nevreden sem vaju , , *, Docela sem vaju nevreden! ... A. ko vaju pripeljem domov, si hrt kar tukaj ob prekopu "lijem dve vedri vode na glavo, pa bo dobro f Ne smejte ee In ne jeaiU se! . . , Jezita ae na vse» samo name ne! Jas sem njegov prijatelj in torej tudi vajin. Tako hočem ... Čutil sem to še naprej — lansko leto. prišel Je nekoč takšen trenutek . . * Sicer pa nikakor nisem čutil naprej, ker sta padli kar tako is neba! Jas menda vso noč ne bom spel; tale ZoeJmov Je prej izrazil skrb, da ae mu ne bi zmešala pamet In zato ga ne smemo vznemirjati .. ." "Kaj prav KaT je za vpil« mati. "Ali js zdravnik ssm rekel Ukor je vprašate Dunja prestrašene. * Rekel js. toda ni tako. to ni reenica. Dal mu je zdravilo, prašek mu je dal. In kmalu zatem ste prišli v| ,. . Rh!,.. Bolje bi bilo, da sU prišli jutri! Prav Je. de smo odšli; čes mo ufft vam bo še Zoeim<>\ sam poročal . • . ni pijan! In tudi ja« se bom Iztresnil . . , Zakaj sem se ga pravzaprav tako naarkal? Zato, ker so me ti prokleti ljudje zapletli v prepir! Zaklel sem s* da se ne bom prepiral! — Pa začno kvasiti takšne neslanosti! Malo je manjkalo, da ss nisem stepel! Strica sem pustil doma za stoloravnaUlja ... Ali ml verjamete' človek bi moral biti popolnoma bres-načajen, da bi jim ugajal! Da le ssm sebi ni podoben, da le nI on sami To smatrajo sa najvišji napredek. |Ko bi de lagali vsaj ssmi zase, Mfi.. "Poslušajte," ga je plaho prekinila Pulherija Alekssndrovna. To pa ga je le še bolj podnetilo. "Kaj mislite," Js zavpil Razumihin in še bolj povzdignil svoj glas, "ali mislite, da me jesi to, ker lažejo? Nikakor ne! Meni ugaja, ako se ljudje lsžsjo. Laž je edins človekove predpravica pred vsemi drugimi bitji na zemlji. Laž vodi do resnice! Zato eem ravno človek, ker lašem. Niti do ene resnice še nieo prišli, da ne bi ss bili prej štirinajstkrst zlagali. morda pa eeld stoštirinajstfcrst; to je pravzaprav povsem pošteno; a kaj, ko se ne znamo lagati po pameti! Kdor se mi zlaše v svojo korist — še poljubil bi ga! Lagati se v svojo korist, to js malodane bolje kakor govoriti resnico v prid drugih ljudi; v prvem slučaju si človek, v drugem pa samo ptič! Reenica ne uide, pač pa ss da ubiti žitljsnjs; primer Je mnogo.' Kaj pa smo mi dandanašnji? Ml vsi bres izjeme sedimo, kar se tiče učenosti, rasvojs, mišljen js, izumiUv, vzorov, še-ljs, liberalizma, rnssodka, izkušnje in vsega, vsegs drugega, šs vsdno v prvem razredu, v pripravnici gimaasijs! Navadili smo se, ds živimo od tujsga razuma! Kaj ns? Ali ni ras, ds govorim resnico!'* je kričsl Rasumijiin, stresejo dsmi In Ja stiskajoča roka. Kaj nor "MoJ Bog, Jas res ne vem," je odgovorila uboga Pulherija Aleksandrovim. vami s vssm," js resnobno pritrdite Avdotija Romsnovns in vskriknil* takoj« nato, tako silno jo je Rasumlhin stisnil sa roko. •Tako? Pritrjujete mi? Ah, potem sto — potom ste .. .", je vzkliknil z navdušenjem, 'ipotem sto lsvir vse dobroto, čistosti, razuma in — popolnosti t Dajte mi svojo roko, dajU — tudi vi mi dajte svojo; poljubiti hočem vajini roki kar tukaj, ns kolenih!" In pokleknil je sredi trotoarja, ki Je bil to pot k sreči prašen. "Nehajte, proeim vas, kaj delator je vzkliknila Pulherija Aleksandrov na, vznemirjena do skrajnosti. M"VaUnlte, vstonlte." se Je smejala In vznemirjate tudi Dunjs "Za nobeno osno, dokler ml ne daato roki Tako. zdaj je dobro — vidite, še sem vstal, pojdimo dalje t Jaz nesrečni tepec eem v^s nevreden, pijan ssm in rram ms js ... Ljubiti vaa ne smem, a pokloniti se vam ~ to je dolt-noet vsakogar, kdor še nI popolnoma živina I In sato sem ae vam poklonil . . . Evo vašega stanovanja; še tu se vidi, da Je imel Rodion prav, ker Je spodil vašega Petra Petroviča! Kako vaa je mogel nastaniti v takšnih sobah? To je škandali AH veste. kakšne jemljejo sem? Vi pa sto vendar nevesta! Kaj ne, da ste neveeto? Povem vam, da je vaš ženin podel človek T "Poelušajta,' grapod Rasumlhin. posabUi sto .. ..", \f Spregovorite Pulherija Ale-ksaadrovna. "Da, da. prav Imate; izposabil sem la ee sramujem T JI je eagel v besedo Rasumlhin, "toda — toda — saj ss ne boste srdlll na me. ker govorim tako) Jas govorim odkrltoerčno, s ne — hmf ne da bi imel podle namene; z eno besedo, ne zato. ker sem v vas — hm! — no, tako je paš, naj ni treba, da M povedal sekaj — ae upam nš!. . . ss * ilo bogato izpopolnjeno In venča-no z ljubeznijo. Vss U čas je živela v presojaj i samoti; skoro nihče nI j obiskal Jasne Poljana, rasen naših intimnih prijateljev In snrodnikov, drugI pa so ss oglašall lo ss kratko dobo, kadar so pošsvall. mimo Ji Poljane ^ Dnevi so potekali moji msM največ v »krM sa ajsne otroke. Zvečer Je gttono čitala romane moji stari aurteri. aH je čitala saee dote resnih pisateljev, kakor Rouasi an Jsseju Emila In je nato z dragimi • prečttonem razpravljala. Igrate je klavir, eno svojih tot js ščino. hodila je na skrbela sa vseh rodhindk ss ne dobe. ko sla Lulmra in smrt nepoanana ter vol tal rodbine šive v miru fil zadovoljstvu. Taka teto 1< proftlvde asoja mati v hiši svojega soprana do rti, Nihče ni umrl. nihče ni bil resno bolan in neurejene t mere mojega očeta ae niso pojavljale. Vsi so bili sdravi, srečni in zadovoljni. Moj očč ,e vse zabaval a svojimi dogodivščinami in pripovedkami. Jas sam nisem bil priče onih srečnih dni. Z dnem pa ko prično moji spomini je utisnila smrt moje matere pečat žaloeti celi naši. rodbini Tako sem al naslikal v domišljiji podobo svoje matere. — V duhu živi kot veliko, čisto in selo duhovito bitje, h kateremu sem se obračal v srednjih letih svojega življenja med težkimi duševnimi boji in z zmago-noanimi preizkušnjami ter sem zatekal k njeni duši s prošnjo, naj mi pomaga. In to molitev mi je bite vedno uslišana." prenerodni Mi smo samo godrnjali. ker smo še vedno mislili, da so nam pripadle človeške pravice sa stalno v našo posest. Sugerirali so nam. da smo svobodni in istočasno, ko so nam dejali, kako je lepo pri nas, so is vpeljali v novo suženjstvo, rafinirano in z ukazi Danes vemo. Enkrat smo mislili, da je že lepše. Bali so se nas, ps so nam dali, podarili. In mi amo mislili, da smo si to sami vzeli. — Danee nam jemljejo koe za kosom in kmalu ne bo več, in ostali bomo ob vse. Mi vemo eedaj: To, kar nam je bilo nekoč podarjeno, si bomo priborili še enkrat, a potem ne damo več na- saj! Se ni dolgo tega, ko smo mislili, da se je na tem svetu mnogo spremenilo, vsaj v tem, kar se človeki tiče. — Pa se je pokazalo, da temu ni bilo tako, ln da smo se zmotili. .Seveda, samo mislili smo tako. Od vzhoda do zahoda, od joga do severa, so vstajali novi žarki. Ljudje so se predramili in so mislili: Sedaj je prišel čas zs nas. Sedaj je doba, ko bomo pričeli čutiti človeško, ko se bomo razumeli človeško in ko bomo ravnali tudi človeško! Pa smo se zmotili takrat V iluzijah In sanjah amo hodili in polj ubovali smo se, ko so nam dali nove bolj narodnostne meje, ko oo nam rekli in v ustave zapisali: svoboda, enakost, bratstvo: človočanstvo. Ah, kako naivni otroci smo biU tedaj in nismo videli niti ped cesto pred seboj! Mislili smo, sedaj bo vse dobro. Vojna je prenehate. Sovražniki miru so uničeni Mi pa smo dooegli pravice človeka. Pa se je zgodilo narobe. Ni prišlo to nenadoma. Cisto počasi in v sigurnem tempu je šlo to naprej. Najprej so nas potlačili v političnem življenju. Potem so nas potisnili v gospodarstvu. Vseli so nam to, kar so nam nekdaj dali in za kar smo mislili, da js ss vedno nsše. Dobili smo tako poceni. Proglasili so nove oblike, nove izjemne zakone. Ns mah so nam uničili sanja in one veeele, a poleg prazne misli.— Prišlo je enkrat v tej državi, na-stolo je v drugi. Od juga se. js širilo na sever, od vzhoda na zahod. Vsevprek in na vso strani Na rafinirane načina so nam potvorili nsše pravice. Nameto-II so nam peska v oči, če smo po-giadall proti nebu na naše sedeže. Udarili so nas, sko smo bili Vse ss da razložiti Babič: "Dragi moj, tvoja žena je zadnje čase postala silna klepetulja." Babič: "Na žalost! To ji je prišlo tisti dan, ko se je zbodla z gramofonsko iglo." POJASNIIiO Prosve-lin za. Usta Praeveta, bodi. NOV sistem plačevanja naročnine gre v veljavo 1. julija It». Val aa-ročniki, ki dolgujejo na aaroč. nini sa NAZAJ, morajo plačati po staran sistemu vee kar dol-gujeje de 30. junija 1929. Proeim, da ae to npofttfcva te vzame maje. Za Mat ProeveU — Philip Gedtea, upravitelj NA PRODAJ Prodata ae dve 6 sobni hiši ns eni loti. Cena po dogovoru. Vpraša se na: 870 Pirat Ave., Milwaukee, Wia^—(Adv.) AH sto is naročili no? aH *s Js U Praeveta u pri-v dami i i. 1er trajne sa nul denar a iz POJASNILO 'GLAVNEGA UBADA &N.P.J. italijan-in V Po sklepu 9. rodne konvencije, slovo tokih članov is družine, zborujoče meseca maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri teh Chicagu, Ili, se lahko od 1. ju- članov preneha biti član SNPJ, Uja 1929 naprej prišteje TRI ali če se preseli proč od družine člane is ene družine in is enega in bo zahteval sam svoj Ust te-naslova k eni NAROČNINI na dnik, bodo morali drugi člani iz dnevnik Praeveta- List Prosve- dotične družine, ki je tako skup-to (dnevnik) stane za vse enako, no paročena na dnevnik Prosve-za člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj nasnaniti upravni-naročnino $6.00. štvu lista, in obenem doplačati Vsak član plača pri aaesmen- dotično svoto listu Prosveta. tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne store, tedaj mora tov mesečno za svoj list glasilo upravništvo znižati datum za to (tednik) Prosveta in je upravi- svoto naročnika, čen istega prejemati Sme pa Dolžnost članov vselej je, neprostovoljno svoj list odstopiti snaniti tajniku društva in taj-komur hoče, dokler plačuje sanj. nik upravništvu vso spremembe Do eedaj se je prištelo samo v članskih naslovih, novopri-EN tednik k naročnini na dnev- stople člane, črtane, izobčene in nik, od sedaj naprej so bo pa umrle, ter njih naslove, ds se ko prišteto enega, dva eH tri uredi imenik, naslovnik zs pofti-člsne Is ene družine te enega na- Um|lje HgU ra, k naročnini aa dnevnik ___________ Prosveta In ne več kot tri „ . - Torej, kjer bo prištet en OCM IM« Pl*WU ssm član, bo doplačal kot - 192« sedaj $4.80, kjer bosta pri- šteto dva člana is ene družino. Za Združ. države In Kanado $6.00 bodo doplačali še $8*60, in kjer 1 tedntt In........................4*0 bodo prišteti trije člani iz ene 2 tednika In..................... 3 60 družine, bodo doplačali še $2.40 3 to™-..............2.40 in bodo zato lahko prejemali w ^ t ~~ . dnevnik Proeveta eno leto. Ta Cteeraln Cklcago je.^7JŠ sklep nI veljsven sa saraoe, temveč osmo ss družine te enega naslova. Vsak tak alučaj pa, kjer bosta dva ali več članov prištetih k naročnini za dnev- iTj"* "¡V"*^..............,« nik. se bo upoštevalo v sporazu- ™™ J jTTElT?!^ Z mu z upravništvom Prosvete le » Ud*lk * Evropo M tedaj, ako bodo naročili dnevnik Društveni tajniki bodo morali * Ltat skrbeti ss točnost vseh tokih ogisaom pa slučajev in navesti imena in na- Upravitelj. P. ar—V nobenem slučnju ne več kot tri tednike. •'rrrrjr.i "j! 'inrjrjrjti11^ Tiskarna S. N. P. J. .JŒÇ —a_ % i i i i I SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA tu v Tlaka vabila sa fnaattea in diode, mitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ, DA TB3KOVINB NAROČA ? SVOJI TI8KARNI Cens smerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnite dajs vodstvo tiskarne I m PtAtte pa S. N. P. J. PRINTER Y 2667-ê# So. Law ml ale A^ TAM SE DORE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA