~——:,N.".i4 m Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. first Skwenic Daft/* ki the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. List slovenskih delavcev v c-Ameriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. štev. 147. NEW YORK, V ČETRTEK, 23. JUNIJA 1904. LETNIK XL Preiskava "Slocum". DOKAZI SE MNOŽE PROTI PRAVIM PROUZROČITELJEM KATASTROFE GENERAL SLOCUM. Pri preiskavi so je zvedelo že mnogo resnice. — Fonarejeno knjigovodstvo in računi. ZELO SLABO STANJE PARNIKA. V razstavi. V vojašnici na 177. ulici, Brorx Borough, nadaljuje se preiskava o vzrokih katastrofe na parniku "General Slocum." Pomožni strojevodja Everett Brandon, kteri je služil na potopljenem in zgorelem parniku šest let. je naznanil, da na parniku sploh ni bilo gasilnega aparata, s kteriin bi bilo mogoče po-trasit i ogenj v prednjem delu parnika. Ob 101 o. uri javil mu je prvi Častnik, Van Wart, da na parniku gori. Na to je moral počasi voziti. Kmalo na to je moral vstaviti in potem z vso hitrostjo zopet, dalje voziti. Kmalo na to je " Slocum' * za vozil na pesek, Strojevodja misli, da je bil pamik ob 116. ulici, ko je pričelo goreti. Josipina TTallowa, stenografkinja in knjiiro vodki nja parohrodne družbe Kni« kebocker, je priznala^ da je račune za rešilne pasove večkrat predru-gačila, da je dobila tako za vsak par-nik posebni račun. Iz njenih knjig je razvidno, da so bili zadnji rešilni pasovi za parnik ''Slocum" nabavljeni v aprilu 1902. Tudi knjige, kjer so bili vknjiženi izdatki za rešilne pasove, so bile ponarejene. Roba Goldbergerjeva, knjigovodki-njn tvrdke Kahnweiler*s Sons, kjer je parobrodna družba nabavila pasove, je naznanila, da družba za pamik "Slocum" od 1. 1895 nadalje ni kupila niti jeden rešilni pas. Edward N. "Weaver, drugi krmar parnika "Slocum", kteri je služil na parniku od 1. 1900 nadalje, ni niti malo vedel o gašilnih aparatih. Tudi mu ni bilo znano, so li bili na glavnem krovu rešilni pasovi; na gorenjem krovu jih ni bilo. Na vsakej strani parnika so bili po trije rešilni čolni. V letih, ko je on služil na parniku, niso dobili novih rešilnih pasov. On je tudi kupil gasilske eevi, ne da bi jih ogledal, po 30 centov yard, dočim stanejo dobre cevi po $1,50 yard. Henry K. Lundberg, kteri bi kot državni uradnik moral pregledati parnik "General Slocum", ni hotel odgovarjati na dana mu vprašanja, ker se je bal, da se ne "zagovori". On tudi ni hotel naznaniti, je-li pregledal parnik dne 0. maja. Na to je zahteval pomožni pokrajinski pravnik Garvan, da se inšpektor do nadalje zapre. Stavili so ga pod $500 varščine. Dne 21. t. m. so našli 121 novih trupel j. Večina niih je prišla na površino vode, ko so izstrelili na vodi 50 strelov iz topov. Dosedaj so našli že nad 800 mrtvecev. Isfe-jra dne so pokopali 72 mrtvecev. Dosedaj je nabral podporni odbor za rodbine, ktere so izgubile svojce $54,244. Predsednik Roosevelt je poslal $500, Milijonar John D, Rockefeller je vprašal odbor koliko denarja potrebuje za vdove in sirote in obljubil, dn bode poljubno svoto poslal. Slovenske novosti. RAZSTAVNO RAVNATELJSTVO BODE PROSLAVILO 4. JULI Z VELIKIMI . SLAVNO STMI. — Iz Johnstowna. Pa., se nam poroča o smrti treh rojakov. Lovro Stražišar si je prorezal vrat in je nato v bolnici umrl. Doma je iz Unca pri Rakeku. — Marija Čekada, roj. Šnsteršič, doma iz Lipsenja pri Cirk-nici, je umrla. — Matevža Janežiča je dne 17, t. m. v rovu ubila velika skaln. Bil je na mestu mrtev. V Ameriki ima dva brata in sestro. Doma je iz Ze rovu ice pri Grahovem. — Iz Tmperiala, Pa., nam poroča rojak, da je tamkaj dne 19. t. m. umrl Matija Pišek v starosti G2 let. Pokojnik je rodom iz Celja. Tu ostavlja dva nedoletna otroka v največjem siromaštvu. V Ameriki je bil jedva leto dni. Pri podpornem družtvu ni bil, ker je bil prestar. Njegova soproga prosi rojake pomoči. Vsak novčič bode dobrodošel. Odkritje spomenika Spencerju. East Haddon, Conn., 23. junija. V Nathan Halle Parku so vfieraj slavnostno odkrili spomenik generalu revolucije, Jos. Spencerju. Razni senatorji bodo govorili slavnostne govore. — Čitanje proglasitve neodvisnosti. TEKMOVALNO LETANJE. St. Louis, Mo., 22. junija. Razstavno vodstvo namerava prirediti na praznik proglašen j a neodvisnosti velikanske slavnosti. Senatorji Foraker iz Ohio, Bourke Cockrati iz New Yor-ka. Daniel iz Virginije, Spooner iz Wisconsina, Bolliver iz Iowe in Clark Howell iz Georgije bodo tem povodom govorili slavnostne govore. Na petih različnih prostorih v razstavi bodo zgradili pet tribun, na kterih bodo govorili najboljši govorniki o pomenu dneva. Tekom slavnosti bodo v poslopju Pennsylvanije prečitali progla-šenje neodvisnosti. Vsi zastopniki inozemstva so že obljubili, da bodo v dan največjega praznika ves dan njihove hiše odprte in da bode k njim vsakdo lahko prišel. Se pred 4. julijem bode zrakoplavec Santos Dumont priedil vzlet za posku-šnjo z svojim krmilnim zrakoplovom. Iz Filipinov. Manila, dne 22. junija. Podadmiral Philip C. Cooper, kteri bode radi bolezni odstopil od poveljništva azijskega brodovja, odplul je z križarko Wisconsin v Shanghai, od kjer se poda dne 22. julija v San Francisco. Požar v aSnduskem, O. Sandusky, O., 22. junija. Požar je tukaj razdejal štirijaškiblok hiš v trgovskem delu mesta med železnico Columbus in Jackson ulicama ter reko. Mem zgorelimi poslopji je tudi ono tvrdke A. Bolli & Co. Tudi več skladišč lesa je zgorelo. Skupna škoda preseza $100,000 in se le deloma pokrije s zavarovalnino. Prostovoljen razid Pittsburg, Pa.. 22. junija. Tukajšnja Prudential Trust Co., ktere glavnica znaša $200,000, naznanja, da je ravnateljstvo sklenilo prostovoljno prenehati z poslovanjem. Vlagatelji dobe te dni nazaj svoj vloženi denar. Predsednik denarnega zavoda je Tom. A. Watkins. Bogata vtopljenka. Chester, Pa., 22. junija. V Ridley Creeku so našli truplo neke nepoznane ženske, ktera je brezdvomno bila v vodi že. par dni. Na njenih rokah so bili triji prstani z velikimi diamanti. Na njenem truplu ni najti kake rane, iz česar je sklepati, da je izvršila samomor. Roparji vstrelil sprevodnika. Baltimore, Md., 23. junija. Tukajšnja policija in detektivi iščejo v predmestjih dva roparja, ktera sta v Lakeside vstavila voz poulične železnice in vstrelila ter oropala sprevodnika Ch. C. Barkerja. Po storjenem zločinu sta prisilila potnike dvigniti roke, na kar sta jima odvzela ves denar in druge vrednostne reči. Napad se je izvršil v neposrednej bližini blizu gozda, kamor sta po izvršenem napadu zbežala. Oba roparja sta bila zakrinkana. Jeden roparjev je skočil na voz in ne da bi spregovoril besedico, ustrelil sprevodnika. Pri njem sta našla le $10, kteri denar sta mu odvzela. Štiri sumljive postopače so aretirali vendar jim pa ne morejo dokazati, da so oni izvršili napad. Povodnji na zapadu. Granada, Colo., 23. junija. Wolf Creek je radi nevihte tako narastel, da je preplavil vse mestece. V nižinah ob potoku slišati j bilo klice na pomoč Meščani so hiteli na lice mesta in so rešili prebivalce. Na ulicah je voda več čevljev globoka. Tir železnice Santa Fe je na raznih krajih poškodovan. Tudi Dry Creek je izstopil iz svoje struge in se spremenil v veliko reko. Repeblibanski konvent. LE MALO DELEGATOV JE PRISOSTVOVALO PRVIM SEJAM REPUBLIKANSKE KONVENCIJE. Kljub temu, da je že vse delo bilo v naprej gotovo, trajala je seja tri dni. CALIFORNIJCI IN NJIHOVO VINO Chicago, 111., 22. junija. Konvencija republikanske stranke je bila prav za prav že včeraj gotova, ko se je večina delegatov izjavila za Fairbanksa. Danes je £ konvenciji nepcpisljivo dolgočasno, zlasti še radi tega, ker morajo delegatje čakati do jutri, da tako izpolnijo tukajšnjim meščanom dano obljubo, da se bodo v Chieagu mudili do četrtka. Ker je bilo vreme lepo, se mnogo delegatov seje sploh ni vdeležilo, kajti oni so si ogledovali mesto. V glavnem stanu delegatov, v hotelu Auditorium, je položaj nespremenjen. Delegatje so dobili par slik predsednika Roosevelta, ktere vise sedaj kraj one pokojnega Marka Hanne. Toda tudi v imenovanem hotelu vlada dolgočasnost. Ker je toraj konvencija sama po sebi dolgočasna in nezanimiva, so se delegatje bavili z svojo posebno politiko. Oni iz Californije so dobili zopet novo pošiljatev vina iz domovine. V njihovem stanu je vse polno steklenic in ostankov rozin. Razni republikanski klubi, kteri so prišli semkaj z delegati, so priredili izlete. Oni pa, kteri so se naveličali bivati v tukajšnjem mestu, so takoj drugi dan odpotovali domov, kar jim pa nihče ne more šteti v zlo, kajti po-vsodi je prijetneje, kakor v Chieagu. Prvie v ameriškej politiki, so bile tudi ženske izvoljene delegatom in so pri konvenciji zastopale svoje države. Jedna ima celo pravico za glasovanje namreč gospa Charles A. Eldredgeva iz Colorada. Nadalje so se udeležile konvencije gospe Susan Westowa iz Idaho, Owen Leforcejeva iz Colorado in Jennie E. Nelsonova iz Utah. V imenovanih državah imajo namreč tudi ženske volilno pravico. Tukajšnji Womens Club je delegati-nje izborno pogostil. Na tisoče brezposelnih. Altoona, Pa., 23. junija. Pennsylvania železnica je danes 5000 delavcem skrajšala delavni čas na dva dni v tednu. Koncem tega tedna bode najmanj 10,000 delavcev brez dela. Slednji so delali un sedaj po štiri dni v tednu. Bik usmrtil farmerja. Poughkeepsie, N. Y., 22. junija. — Podivjan bik je včeraj svojega lastnika, farmerja Henry Swifta iz Chestnut Bridge usmrtil. Bik ga je nabodel na roge in ga poteptal. Ribji in žabji dež. Kansas City, Mo., 22. junija. Iz Fort Scott se pc;*oča, da so v minolej noči med nevihto padale na zemljo tudi — ribe in žabe. Na trgu je bilo na tisoče rib in v lužah so našli na tisoče žab. Stara morilka. Lebanon, Pa., 22. junija. Gospodična Katarina Millerjeva je minoli petek, stoprav pred svojo smrtjo izjavila prijateljici, gospej Klari Zieglerjevej {grozno tajnost. Millerjeva je bivala v bližnjem Fredericksburghu. Na smrt. nej postelji jej je naznanila, da je usmrtila štiri osobe. Pred 46. leti je prišla k njej njena nečakinja iz Illi-noisa na obisk. Dekle je bilo noseče. Ko je povila dete, se je zopet vrnila. Dete je Millerjeva usmrtila s tem, da mu je zabodla par šivank v možgane. Kmalo na to je zastrupila svojega brata, Jakob Millerja, svojo sestro in mater. Ko jej Zieglerjeva ni hotela verovati, je bila Millerjeva zelo huda in je dejala, da dobro ve, kaj je storila. Z ozirom na dete je dejala, da je bil njegov oče nek oženjen možki iz Illinoisa, kteri je dal dekletu $75, da je zamoglo potovati v Pennsylvania. PRED BITKO. Kuropatkin je sklenil preprečiti združenja vojsk generalov Oki in Kurokija. NOV SIJAJEN VSPEH VLADIVOSTOŠKEGA BRODOVJA. — RUSI VJELI ŠE JEDEN JAPONSKI PARNIK. — KUROKIJEVA VOJSKA NA POTU PROTI HAICHENGU, KJER JE PRIČAKOVATI VELIKE BITKE. V PORT ARTHURU JE VSE PRI STAREM. Petrograd, 23. junija. Na severnem delu polotoka LiaoTunga je v kratkem pričakovati večje bitke, kar tudi vojno ministerstvo priznava. O tem poročajo kratke brzojavke iz Liao-Yanga, Kaipinga in drugih krajev ob železnici. Manjši boji, kteri so trajali teden dni v okolici Siuj'ena, so vojsko generala Kurokija zadrževali v njenih operacijah in tako omogočili generalu Staekelbergu priti v Kaiping. Zadnja straža umaknila se je v Senuchen. Medtem hite velike ruske vojaške čete iz Liao-Yauga proti jugu, da napadejo vojsko generalov Oku in Kurokija. Tukaj se zatrjuje, da namerava general Kuropatkin preprečiti združenje obeh japonskih vojsk. Japonci so sklenili Ruse pregnati iz polotoka LiaoTunga, predno se prične deževna doba. London, 22. junija. — Tukajšnjej "Daily Mail" se brzojavlja iz New Chwan .. ,-•., - ... .,,L se je prvotno poročalo. Japonci so izgubili nad 3000 mož. Petrograd, 22. junija. Še nepotrjena vest javlja, da rusko brodovje vsaki dan ostavlja portarthursko luko. Vladivostok, 2. junija Vest, da je bilo na japonskem transportnem parniku "Sudo", kterega so Rusi potopili, več inozemskih vojaških atašejev, ni resnična. Semkaj so dovedli tudi tri vjete Angleže, ktere so našli na parniku, predno so ga potopili. Tudi druge japonske transportne parnike vodijo Angleži. Na potopljenem japonskem parniku "Sado" je je bilo tudi $1,000,000 v angležkem zlatu, kteri denar je izgubljen. Petrograd, 22. junija. Car Nikolaj je prejel naslednjo brzojavko od pod-admirala Skridlova: "Dne 12. junija je tukajšnje brodovje pod vodstvom podadmirala Be-zobrazova na križarki "Rosija" pričelo z ofenzivo proti mornaričnim komunikacijam Japoncev. Eskadra se je vrnila dne 20. junija v Vladivostok. Križarka "Gromoboj" je vjela japonski parnik "Izumi Maru". Med jetniki je tudi 17 japonskih častnikov. "Križarka "Rossija" vjela je parnik "Sado" in "Gromoboj" parnik "Hitachi". "Križarka "Rjurik" je rešila vojake, častnike in mornarje, ktere je dovedla kot jetnike v Vladivostok. Drugih parnikov nismo videli." Vantsialin, via Liao-Yang, 22. junija. Semkaj se poroča, da je sklenil general Oku združiti svojo vojsko z ono generala Kurokija. Kozaki pazijo vsako najmanjše gibanje sovražnika. Petrograd, 22. junija. I ady Hard-inge, soproga poslanika Sir Charles Hardingeja, vročila je carinji vdovi $10,000 za podoporo ruske družbe ru-dečega križa. Mukden, 22. junija. General-major Flug, šef generalnega štaba podkralja Aleksejeva, naznanja, da bode dne 20. julija odslovil inozemske časniške poročevalce, ako mu ne dopošljejo po dva iztisa onih časnikov, v kterih je objavljeno njihovo poročilo* Cena prekomorska vožnja. Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Torka v Hamburg na $20.00, ali do LJUBLJANE f J $26.80, v ZAGREB .................$27.40 v KARLOVEC .............. 27.00 Da REKO ................... 27.30 Parniki odpljujejo iz New Yorka vsako soboto. Cunard črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na -— , $17.00, ali do LJUBLJANE * } $23.80, v ZAGREB..................$24.40 v KARLOVEC .............. 24.00 na REKO ................... 24.30 Vožnje listke prodaja PR. SAK-SER, 109 Greenwich St., New York. To kitajte! Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponuja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka samo $19.0 O. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka.. $28.66, iz Reke do New Yorka...... $28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PRE- , KLICA. Vožnji listki so dobiti pri: * FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Petdnevni praznik. Wilkesbarre, Pa., 23, junija. Večina rovov velikih premogovih družb bodo od 1. julija nadalje za pet dni zaprli. Ker se v tem času vrši mnogo veselic, kterih so udeleže premogarji in ker so tudi naročila majhna, sklenile so družbe dati svojim delavcem petdnevne brezplačne počitnice. Medved in telegrafist. Altoona, Pa., 22. junija. Telegrafist Pennsylvania železnice v Mili Creeku, je bil dve uri jetnik medveda. Ko je odšel uradnik včeraj zjutraj iz službe, skočil je na vratah proti njemu velik medved. Telegrafist je hitro vrata zaprl in brzojavil po pomoč. Dve uri kasneje prišlo je par oboroženih mož. Med tem je prišlo tudi poročilo, da je medved všel iz iz necega cirkusa. Medveda so vjeli in poslali v Harrisburgh. Kapitan pretepal bolnega mornarja. Norfolk, Va., 22. junija. Sodnik Waddil izdal je proti kapitanu danskega parnika "Nordkap", zaporno povelje. Mornar Roy Martin je namreč prisegel, da ameriški mornar Smith Goodman, kteri je stopil v službo v Fernandini, Fla., kteri je zbolel na morju, na dobil le zdravniške pomoči, temveč, da so ga kapitan in častniki celo pretepali. Hitro obogateti. Grški modrijan Thales je bil velik nasprotnik nesmisli, kako je mogoče hitro obogateti. Neki bogatin je izjavil, da vsi brezpametni ljudje govore o tem vprašanju jednako. Thales je pa na to odgovoril, da dokaže, da je ložje postati bogat, nego pa moder. Nato je pričel s trgovino, kterej je posvetil ves svoj čas in energijo. Tekom jednega leta je pridobil ver denarja, nego njegovi tekmovalci tekom svojega življenja. "Imam jednega sodruga", dejal je modrijan, "in ta je — zdrav želodec." Kdorkoli hoče doseči v svojem življenju uspehe, mora imeti zdrav želodec, in jedino sredstvo, ktero vzdržuje vsak želodec v zdravju in kreposti, je Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono napravi pravilen tek, pomnoži in očisti kri teT ojači živce. Ako hočete, da bode Vaše zdravje popolno, morate uživati zdravila iz Čistega trtinega vina. V vseh lekarnah. Joseph Triner, 799 South Ashland Avenue, Chicago, HI., Pilaen Station, i "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAYEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko " pol leta.......... Za Evropo, za. vse leto . . . . >1 leta . $3.00 . 1.50 . 4.50 pol leta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki._ 'GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. "GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Ta poslednja ne igra nikake uloge ni v verskem, a še manje v politiškem in narodnostnem oziru. Pravoslavna verastoji na prvem, a mohamedanska na drugem mestu. Za tema dvema verama dohajata katoliška in prote- j stantska. Pravoslavno vero izpovedujejo sosebno Bolgari, Srbi, Grki, Cin-eari ali Karavlasi (Rumuni). Katoliški veri pripada gotovo število Bolgarov. Mohamedansko vero izpovedujejo najprej pravi maoedonski T'irki, ki bo po pokol jen ju iz Male -4zije, Ar-banasi in Arnavti, zatem nekaj Bolgarov in povsem neznatno število Srbov. Protestantizem se je urinil naj-I več med bolgarskim elementom in med Romuni. Mohamedanizem v Maeedoniji je ostal staeijonaren, dočim se sosebno katolicizem in protestantizem širita vsled žive propagande največ ra škodo pravoslavja. Mora se omeniti s posebnim povdarkom. da v obee turški državi, a najbolj v Mace-dcniji vlada oster antagonizem med pojedinimi verami. Verski fanatizem Macedoneev vseh ver smatrati je močnim in važnim orožjem v vseh političnih barvali, ki ne markirajo samo da- sebe samo in postati iskrena prijateljica in zaveznica one slovanske Rusije, s ktero ona že danes vrši v slovanski Maeedoniji začetno delo osvo-bojenja izpod turškega gospodstva. Fr. K. PISMA Z BALKANA. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. | Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po! , , , . Money Order. | nesr ampak so tudi v proslosti marki- Pri spremembi kraja naročnikov rale originalnost političnih spiracij prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- ' Bolgarov, Srbov in Grkov v Macedo- šče naznani, da hitreie najdemo naslov-• ... >v j- -- -__• „ • nika. - Dopisom in pošiljatvam naredite m->*- Tudl v Maeedoniji igra ime in ruislov: j dobri glas Rusije veliko važnost pri "Glas Naroda" j pravoslavnih Bolgarih in Srbih, kakor 109 Greenwich Street, New York City, tudi Grkih. A to važno dejstvo nam Telefon t 3798 Cortland. Bodoči podpredsednik. Republikanci so si izbrali za prihodnje predsedniške volitve uprav čudno kombinacijo politikarjev. To bi imelo vaekako nekaj smisla, ako bi imel podpredsednik kak vpljiv. Potem bi lahko vsakdo mislil, da bode mirni in hladni senator Fairbanks preživahnega in domišljavega Roosevelta v njegovih odredbah oviral. Ker je pa podpredsednik popolnoma brezpomemben, je vse to nemogoče in v ostalem pa za kaj tacega senator Fairbanks tudi ni pravi mož. On je sicer izboren politi-kar, toda svojo sedanjo čast pridobil si je edino le s pomočjo svojega boga-stva. V senatu še ni mnogo storil in njegovo ime ni v zvezi s kakim važnim činom. In baš radi tega smo opravičeni, ako iščemo u z roke njegovega imenovanja podpredsedniškim kandidatom. Teh uzrokov nam ni težko najti. Niti jeden vpljivni politikar bi ne sprejel imenovane nominacije. Nehote se nam vsiljuje misel, da so imenovali državljana iz Indianc le radi tega kandidatom, da tako pridobe tudi glasove imenovane države za republikansko stranko. Indiana je bila vedno dvomljiva in tako je bil senator Fairbanks najbolji človek za rešitev ta-mošnjih elektoralnih glasov. Poleg tega >o hoteli republikanci dobiti tudi moža, kteri bi Roosevelta ne nadkri-ljeval. Nek nepisani zakon prepove d nje predsedniku, ako zopet kandidira, govoriti volilne govore.. Pred sednik Roosevelt pa običajno takih navad ne spoštuje, vendar bode pa to sedaj storil. Dasiravno še ni izključeno, da bode Roosevelt pričel z osob-no agitacijo, ako vidi, da je položaj v nevarnosti, meni s tem le dobro. Nikakor bi mu pa ne ugajal podpredsedniški kandidat, kteri bi sam agitiral po vseh državah, kakor je to storil Roosevelt pred štirimi leti. Sedanja volilna borba bode jedino le za Rosevelta, in tako ne sme nihče drugi njega nad-kriljevati. Senator Fairbanks je torej najbolji Človek za Rooseveltove namene. Nomi naeija Fairbanksa nam le dokazuje, da se je republikanska stranka popolnoma vdala v Rooseveltovo voljo in da pripozna njegovo diktaturo. MAC ED ONI J A. Eppur si muove! O Maeedoniji govori zgodovina od najdavnejših časov. Maeedonija je imela svoje veličajno kraljestvo. Kdo se ne spominja onega gordijskega vozala, ki ga je Aleksan der Veliki presekal se svojo sabljo TI Resnica je, v časih vladanja Flilpa Maeedonskega in Aleksandra, kraljev Macedonskih, imela je Maeedonija svoj državni sjaj in svoj politiški ljiv od Egejskega do Jadranskega morja in od DoDave do Črnega in Marmarskega morja. Grški element preponderiral je na balkanskem polotoku. Grška trgovina in grška mor narica sta gospodovali v vseh zemljah in na morjih Balkana. Invazija Turkov iz Azije v Evropo storila je konec bizantinskemu ear-stvu in politiški in gospodarski premoči grškega elementa. Ista Grška ječala je pod turškim jarmom. Radi tega so se odnošaji v Maeedoniji tako premenili, da so prebivalci Macedo-n i je, tvoreči konglomerat turških pro-vineij v Evropi, ponižali nekdaj slavno in dobrostojno Maeedonijo na na vadno stopinjo jednostavnega turško maeedonskega vila jet a. Potujoči po Maeedoniji proučeval sem in motril mehanizem politiškega, verskega, narodno-gospodarskega in socialnega življenja v Maeedoniji. V prvi vrsti morajo se vzeti v anatomi-žni obzir verski odnošaji. V Maeedoniji obstoje danes žtiri izrazite vere, ker peto, izraelitsko, ni potreba je mati v ozir. razjasnjuje, zakaj se toliko Bolgari, kolikor Srbi in Grki enako nadejajo od Rusije (ker so vsi pravoslavne vere) pomoči in osvobojenja izpod turškega gospodst va. Makedonski Bolgari žive in delajo v nadi. da jih Rusija najprej osvobodi in jim da avtonomijo, a za tem da se z Maeedonijo dogodi ono isto, kar se je dogodilo v svoj čas z iztočno Rumelijo. Slično se nadejajo tudi Srbi in Grki, vsaki na svoj način. Bolgari in Srbi predstavljajo v Maeedoniji toliko z verskega kolikor z narodno-političnega stališčač dva naj-močneja faktorja. To veste Rusija in Turčija, a to ve tudi Avstro-Ogrska. Te tri države so najbolj in skoro izključno interesirane na osodi in bodočnosti Macedonije. Vsaka teh držav ima na tej osodi Macedonije velike svoje interese! To so države, ki se smatrajo in se imajo smatrati kakor direktno interesirane zaščitnice svojih narodno-gospodarskih interesov. Poleg teh treh držav imajo največji interes, tako na političnem, kakor na na-rodno-gospodarskem polju Bolgarska in Srbija. Politični interes toliko Bolgarske, kolikor Srbije temelji na naravni aspiraciji in želji, da se bolgarski in srbski element v Maeedoniji administrativno naslonita na že obstoječi svobodni državni grupi, bolgarsko in srbsko, na Balkanu. Politično-ad-ministrativna opora macedonskih Bolgarov in Srbov implicira že sama po sebi narodno-gospodarsko ojačenje ne samo teh poslednjih, ampak tudi vsega bolgarskega in srbskega elementa na bolkanskem polotoku. Grki, ki se zemljepisno raztezajo proti mejam Tesalje in Epira, ne morejo o osodi današnje Macedonije igrati one vloge, ki jo igrajo Bolgari in Srbi. A ne morejo je zato, ker so v občutljivi manjšini toliko nasproti samim Bolgarom, kolikor nasproti samim Srbom. V prilog in korist Grkov ne bi mogel torej glede na politično administrativno osodo Macedonije na-vstati noben drug slučaj, ako ne eventualna regulacija grške jezikovne zone nasproti mejam Tesalije in Epira. Rusija in Avstro-Ogrska delati danes v Maeedoniji na izveden ju onega melijorativnega dela političnih in so-eijalnih razmer, ki se morajo ugladiti in dovesti v ravnotežje med bolgarsko srbskim in med eminent no muzelman-sk im elementom. V ta namen se izvajajo one reforme, ktere se (če tudi niso Turčiji po godu) vendar morajo smatrati predhodnikom popolni avtonomiji Macedonije. Vspeh reform je videti. V današnjem vrlo važnem času sestoji ta vspeh najbolj v tem, da je Maeedonija postala mirna ter se v njej niso pripetili oni eruptivni dogodki katerih so se z absolutno gotovostjo in največjim veseljem nadejali oni politični in denarni elementi v Evropi. kterim rusko-avstro-ogrsko medsebojno delo v Maeedoniji nikakor ne gre v prilogA to ni niti čudo, ker oni elementi niso hoteli pripoznati ali želeti, da veliko delo Rusije, ktera gre za tem, da Balkan boli jedina svojina balkanskih Slovanov, pojde v svoji čvrsti smeri do končnega vspeha. Zaključek, ki ne more biti drugi, nego ta, da se Maeedonija mora absolutno nasloniti na obe slovanski državi na balkanskem polotoku, na Bolgarsko in Srbijo, a pod pokroviteljstvom Rusije, — ta zaključek je čist in pozitiven za onega, ki pozna zgodovino slovanskih narodov na Balkanu, poznajočih namere Rusije, in ki je uverjen, da med balkanskimi Slovani in med Slovani v Rusiji obstoji v monarhiji avstro-ogrski velik politični činitelj v avstro-ogrskih Slovanih! Na teh Slovanih sloni ona velika politična naloga, ktere ne more zaprečiti nikdo na svetu, a ta naloga je, da avstro-ogrski Slovani morajo postati za bodočnost oni most, ki bode preko široke reke spajal v eno veloto vse one, ki sestavljajo veliki slovanski narod. Avstro-Ogrska ne preneha radi tega Jaz trdim celo — pa naj to smatra za fantazijo, kdor hoče — da pride čas, ko bode ona s pomočjo svojih Slova nov mogla regenerirati in pomladiti Belgrad, G. junija. V Maeedoniji je zopet živahneje. ''Reforme" ne morejo narodu dati kruha, a kruha je ljudstvu danes toliko treba, kolikor prostosti. V Maeedoniji se pričenja velika lakota, in poslediee tega utegnejo biti nevarne, ker ni upanja, da bi narod dobil potrebnega živeža. Neki bolgarski časnikar se je o tem razgovarjal z avstrijskim civilnim agentom Mullerjem, poročal mu o bedi prebivalstva v sredi Macedonije ter ga vprašal, kaj hoče storiti, da se pomaga narodu. Miiller je kratko odgovoril, da ne ve, kje bi se moglo dobiti potrebnih novcev. Narod je prisiljen, da si išče pomoči. S puško v roki se zopet zbira v gorah, da se bori za svobodo svoje domovine in boljšo svojo bodočnost. Minoli teden so se na več krajih vstaške čete sprijele s turškimi vojaki. Boj pod vodstvom vojvode Andjelka pa ostane s zlatimi črkami zapisan v zgodovini borbe Macedoneev za svojo svobodo. Minolo sredo je blizo Vranje prestopila srbsko-turško mejo četa 24 mož. Odkar je borba v Maeedoniji, take čete še ni bilo na bojišču. Vsi bojevniki so bili sami vojvode, ki so krenili v Maeedonijo, da ondi izvež bajo čete, s kterimi bi branili Srbe proti Turkom, Arnavtom in drugim razbojniškim četam. Vsi ti so se voje-vali v vseh dosedanjih vstankih v Maeedoniji ter so si s svojim junaštvom pridobili ugled in ime vojvod. Bili so vsi junaki, ki znajo braniti sebe in dom. Ta četa jo bila dobro oborožena brzostrelnimi puškami in vsemi bojnimi potrebščinami. Preko meje je stopila v somraku ter potovala celo noč, da pride čim dalje ter doseže nepre hodne gore. Toda četa je bila izdana. Okolo 5. ure zjutraj so začuli topot. Bil je eskadron turške konjiče. Vstaši so se hitro polegli na zemljo ter pričeli hitro streljati, ko se jim je pribli žala konjiča. Vstaši bi bili zmagali, a konjiči je prišel na pomoč bataljon pešcev pod vodstvom avstrijskega podpolkovnika Ricliterja in četa orožnikov. Vstaši so bili obkoljeni od vseh strani. Neki častnik pozivi je vstaše naj se udad<5, toda sinovi nesrečne Macedonije so se nasmejali temu pozivu, in mesto odgovora pade strel iz puške. Ča stnik pade mrtev na zemljo. Prične se strašna borba, ki je trajala celih pet ur, od 5. do 10. ure dopolu-dne. Vojaki se prieno približevati vstašem, k.i so že omagovali v boju, ker vsakteri je izpalil po 300 strelov iz brzostrelne puške in po 150 strelov iz revolverja. Okolu 9. ure je bilo že nad polovico teh junaških sinov nesrečne Macedonije mrtvih, a vsi drugi so bili težko ranjeni, vendar so se še borili kot levi. Nesreča za vstaša je bila, da so jih vojaki zalotili na pro stem polju, kjer se niso mogli skriti Ko vojaki zapazijo, da je vstašem zmanjkalo municije, skočili so nanje, misleč, da jih žive polove. Toda vstašem se povrne mpč in začeli so metati bombe. Prve vrste padajo kakor snopje, Turki se prestrašijo. Za tre-notek pa se vstavijo ter ustrele. Na! bojišču je stal še en sam vstaš, krvaveč iz mnogih ran. Turki pohite, da vsaj tega vjamejo živega. Ta pa stoji med trupli svojih padlih tovarišev, ča- 1'flift? O O rmi nmliKšn^ ____il * njali podpolkovnika Naumoviča, ka-petana Petroviča in poročnika Gago-viČa, ki so padli dne 11. junija 1903. Velikošolska mladina pa je priredila sejo, v kteri se je govorilo o pomenu tega dne za Srbijo. Za kronanje kralja Petra, ki se bode vršilo zadnje tri dni septembra, se delajo že velike priprave. Govori se, da bodo navzoči črnogorski knez Ferdinand in zastopniki evropskih držav. Po slavnosti obišče kralj Peter kneza Ferdinanda v Sofiji. Avstro-ogrski civilni agent v Maeedoniji, Mueller, je te dni potoval s svojo soprogo skozi Belgrad v Solun. Rekel je časnikarjem, da on in vsi, kteri imajo dolžnost, da "reformira-^" Maeedonijo, jako obžalujejo pogin srbske čete na PčinjL a so prepričani, da srbska vlade ni v zvezi s tem dogodkom, marveč je to delo Iju-dij, ki politiko vodijo na svojo roko. Kranjsko slovensko katoliško pod), tetvo syete Bariare AMERIŠKIM SLOVENCEM ! Prve dni meseca julija nameravam odpotovati v staro domovino in se zdraiti v domačih Toplicah pri Novem mesta; oh tej priliki pa bodem tudi navzož pri ŠTIRIDESETLETNIMI LJUBLJANSKEGA "SOKOLA". Kaj je baš ljubljanski "Sokol" storil v probudo našega naroda, mi pač ni potreba navajati; vsakdo ameriških Slovencev se spominja "Sokolov" v rndečih srajcah, po vseh vaseh naše ljube domovine je poznan in priljubljen. Ob tej priliki nameravam podariti zastavi 1 j u bij a|n -skega "Sokola" krasen trak v ameriških barvah v imenu ameriških Slovencev s primernim napisom. Res, da mi je mogoče samemu omisliti tak trak, ali rad hi imel, da hi bil ▼ istini dar ameriških Slovencev, zato prosim, zavedne rojake, da bi kolektirali SAMO PO EN CENT, samo da je namen pravi in svotico tem preje meni dopošljejo. Svotico iz vsakega kraja bodem objavil. TORAJ MALI DAR, ZA PONOS NAŠEGA NARODA! FRANK SAKSER. KURZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za postanino, ker mora biti denarna poši-tjatev registrirana. v Forest City, Penna, Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 v PennsjlranJjL ODBORNIKI: Pre<7?ednik: Josip Zaxar, P, O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucikeli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P, O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobeno, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pj Karol zalar; P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Mato ) Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: fttteat City, Pa. ,, P. O. Box 652, Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box Društveno glasilo je "Glas Naroda?*, I IT POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sera otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaYu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvef vrsti za točno in solidno postrežbe*. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel j Končno priporočam ožjim rojakoni. da me blagovolijo vsčkrat počastili s svojim obiskom! Mohor Mladič, 617 So. Center Av., blizo 19, ni« CHICAGO, ILLINOIS. kajoe, da se mu približajo krvniki, v vsaki roki pa drži po jedno bombo. To je bilo še vse njegovo orožje. Ko ga hočejo Turki prijeti, zakliee: "Živela svobodna Maeedonija!" in vrže bombi ob zemljo. Silen grom pretrese zemljo, vojvoda Krsta Fe razleti v zrak, objednem pa tudi deset Turkov, ki so mu bili najbližji Ta borba je bila za časa maeedon-ske vstaje najhujša in prvi slučaj, da so padli vsi vstaši do zadnjega za sveto idejo, ki jih je navduševala. Te nesrečne žrtve za dobro in srečo svojih zatiranih bratov bodo učitelji potomcem, kako je treba umirati za "svobodo zlato in krst Častni." Na tem bojišču pa je padlo nad 100 turških vojakov, smrtno ranjenih je bilo nad 50, a toliko tudi lahko ranjenih. Mrtva sta bila tudi dva turška častnika. Turki sami se čudijo tolikemu junaštvu te srbske čete ter jako spoštljivo govore o mrtvih junaeih. Ta žalostna smrt je zelo užalostila vse narodove sloje, a vsi srbski listi so posvetili dolge člauke padlim junakom. Ta dogodek pa je vladi jako neprijeten, ker ne dopušča četam prehoda preko srbske meje. Sedaj je šel sam ministerski predsednik general Gruič na mejo, da se na lien mesta prepriča o tem dogodku. Govori se tudi, da bo upokojen general Atanackovič, ki je tukaj predsednik maeedonskega odbora. Če ^e to zgodi, dobi general še več eneržije za delo v odboru. Pričela se je tud: preiskava proti mnogim članom odbora, ki utegnejo biti kaznovani. A če se to zgodi, bode narod jako ogorčen, ker je navdušen za junaško četo. Dne 11. junija bode leto, ko sta bila usmrčena kralj Aleksander in kraljica Dragii. Ta dan so se slovesno spomi- Nar&vna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno rtno po 50 do 60 ct galon s posodo vred. Dobro belo Tino od 60 do 70 et. galon s posodo vred. Izvrstna troparica od $2.60 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nih6e ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. naročniki dopo&ljej* ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovioh^ 594 Vermont St., c 8AN FRANCISCO. CUL i PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, :Jj ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere-'-(] mu z mimo vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-ffi noma ozdravljen od svoje bolezni. Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega ji izkušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, da je "Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti, [n k\ [i fjj Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh- □ al urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, 1« prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali fj; || telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (heraeroide), onemog- [j3 lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, teČenje iz ra ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, gaije in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostaie notranje in zunanje bolesti. Prof. TolIillS je Tj jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. , | Ni bolnika, katerega nebi Prof. ColliliS naj si bode od katere ^ spolske bolezni zmiraj, ozdravil. k Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- |j kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Collins-ovaj Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor 111 mogeL Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in j. tudi ta mi ni mogel pomoči, J Jankopl.KrilČic tako da sem se odločil da I _______________ jil želodca in slabo prebavanje želj lodca ozdrav- 1 'jen- a "I Bolezen na pin- S čach naduha in kronične boleči- ^ ne v želodcu o- [| zdravljene. Tyrone, Pa, Simon Ltizar, 41 North Front st Reading sem od Vas čem nedam omenjenim zdravnikom tudi iednega centa. Ko sem se na Vas oL n m začel Vaše zdravila ram mah ozdravil. Vsakem od n^ znancev in prijateljev priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjak, . 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno b »leznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 \V. 34th Street, New York:. bi Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša \ $ zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. ■P i Rojaki iarosajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * * * Veli a. leto > pol leta > 3 mesece za vse ti $3.00 1.50 75 et. ' ; - . •■' j, ■,•■•:.. ' " > . m , , i&g® „ ^i^&M&S^^a^i Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S©d©4 v ELY, MINNESOTA. "»- ~ m'u-'.nrWNfiiflrfVl!. - - - <»-T-f'» ; _ CKADNIIZLJ Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, Podpredaeduik' JOHN KERŽISNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZIOH, Ely, Minn. D. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumei, Mi«k Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Min« NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohia. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O Box 114, Ereletk, Miaa. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 11* 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEO, 5102 Buttler St., Pittobur*, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich, Kly, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat?« naj se pošljejo blagajniku: Ivaa Gfovia, P. O. 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene (lasilo je: "GLAS NARODA" Evropejce in droge vesti. Praga, 23. junija. Tukaj se jc vršilo včeraj zborovanje mlad oreških poslancev Češke, Morave in Slezije. Po dalj-šej debati, kako je postopati proti vsi-ljujočpm se Nemcem, so zborovalci jednoglasno sklenili nadaljevat z odločnim bojem proti vladi. S tem je nameravani češko-nemški sporazum, o Merem se jo zlasti v marcu mnogo pisalo. srečno že v povojih zaspal. Posledica obštrukcije bode ta, da bode tudi v nadalje parlamentarno delo v Avstriji nemogoče. Opozicija je v prve j vrsti naperjena proti novem ogromnem zahtevku za vojne potrebščine. Dunaj, 23. junija. Porotna obravnava proti roparju in morilcu Dane-lovskemu, kteri je obdolžen, da je v Chieagu, lil., umoril in oropal svojo telo, so prestavili na kasnejšo dobo, ker sla se predsednik sodišča in t * >-ženccv zagovornik sprla. Petrograd, 23. junija. Novi nemški vojaški atašej, stotnik Wenge, prinesel jc carinji Aleksandri in carinji vdovi Mnri j i lastnoročna pisma nemškega cesarja, kar pomenja zbližanje Rusije in Nemčije, Paris, 23. junija. Iz Carigrada je dospel semkaj ameriški poslanik Leish man, da prisostvuje }H»roki svoje hčere z grofom Gontant Bironom. Poslanik se vrne v Carigrad v par dnevih. Gibraltar, 23. junija. Ameriško vojno brodovje odpljulo je včeraj v Pi-rcos na Grškem. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se jc due 8. junija odpeljalo z jainega kohwlvora v Ljubljenim 5 Hrvatov in 10 Macedoncev. Starka samomorilka. 73 let stara Jera Lužar iz Verčič, okraj Črnomelj, ki je ležala že 10 mesecev bolna v postelji, je vstala 31. maja skrivoma iz jvwtelje ter jo skočila v bližnji potok. Izvršila jo dejanje skoro gotovo v vmtieL Toča je bila 4. junija v nekterih krajih občine Št. Vid pri Zatičini in občine l^eskovec v okraju Višnja gora. Toča je napravila znatno škodo. Nesreča. Dne 8. junija se je peljal dr. lludeseh iz Radovljice po cesti s svojim vozom. V bližini so se bili spla-šili nekemu kmetu konji, ki so zadeli v dr. Hudeschev voz tako močno, da se je prevrnil in si je dr. Rudesch zlomil desno nogo. Pripeljali so ga do ljubljanske postaje z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ponarejeni novci po 20 vinarjevkro-žijo po Ljubljani in okolici. Falzifi-kati so svinčeni in jih je spoznati le po cvenkn. Nevihta in toča. Dne 8. junija ob 2. uri popoludne je bila v Mokronogu grozovita nevihta z bliskom in točo; toča jo padala debela kot lešniki in tudi debelejša ter napravila ogromne •fcjdo. Strela je udarila v Pijavcah v Sircelnov kozolec, ki jo tudi pogoni; sosedna |H>slopja je požarna bramba iz Mokronoga obvarovala. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. — Alojzij Sušnik iz Bohinjske Srednjo vasi, delavec pri graclbi železnice v Bohinjski eBli se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva uboja. 18. malega travna ni šel na delo, ampak ji* popival v družbi v gostilni Jakoba Mandolca, pri kterem je stanoval in bil na hrani. Z obdolžencem je tudi skupaj stanoval delavec Janez Kaučič, ki so jo imel z Mandelčevo 17 let staro hčerko poročiti, kakor hitro bi bil vojakov prost. Kavči je bil 11a svoje dekle zelo ljubosumen, posebno, ker je videl, da ima Sušnik njen mesingasti prstan na roki, ki mu ga je Terezija ^ldndele do večera istega dne poso- dila. Vendar so ves dan med seboj prijateljski občevali. Ko so pa šli v kuhinjo večerjat, je nagajal obdolženec Kavčiču in se zaletaval vanj. Na-posled sta se spoprijela, delavec Fr. Beton ju je pa hotel razdvojiti. Potegnil je Sušnika nazaj, Kavčiča pa prijel za obe rami. V tem pa je stopil Sušnik za Betona in sklonivši se z roko čez desno ramo Betonovo zamahnil proti prsim Janeza Kavčiča, ki ga je v tem trenutku izpustil. Kakor izpove priča Terezija Mandeljc, je po tem sunku Kavčič v zrak pogledal, se prijel za prsi in rekel: "Kako mi kri teče", zahteval zdravnika, češ, da sam ne more iti k njemu, a se takoj zgrudil pri kuhinjskem pragu in umrl. !'o izreku zdravnikov mu je bila prerezana srčna žila ter je morala nastopiti izkrvavitev. Sodišče je Sušnika, ker so jiorotniki vprašanje na uboj potrdili. obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene z 1 postom na mesec. — Na zatožni klopi sedita Janez Zupan po domače Spičakov, čevljarski pomočnik in France Kuific, po domače Gondjev, oženjen posestnik, oba iz Leš, prvi je obdolžen hudodelstva, drugi pa sokrivde uboja. Zvečer 10. malega travna je prišla Knirtčeva žena po svojega moža v Kleindienstovo gostilno v Hu-dem grabnu ter mu pripovedovala, da jo je njen brat Janez Mokerl doma nekaj podil in jo hotel tepsti. To je vjezilo moža, ki je bil že itak nekoliko razgret od zavžite pijače, in napotil se je naza j proti omenjeni gostilni, kjer je pil Mokerl, njegov svak. Na potu je srečal Ahčevega Toneta, Valentina Spendeta in mu že oddaleč zakričal, ne da bi ga poznal, da naj beži, inače bode nesrečen. A ta se ni zmenil za to grožnjo, marveč je šel svojo pot naprej. Ko je pa došel Knifieu v bližino, ga jo ta z neko trdo rečjo udaril po glavi, tako, da je čutil ves teden glavobol. V tem času pa se je že več gostov iz Leš vračalo iz Kleindienstovo gostilne proti domu in med njimi anez Mokerl in Janez Zupan. Knific, ki je srečal to družbo, komaj 300 korakov oddaljeno od gostilne, je vprašal svojega svaka, zakaj je ženo podil, terrau je dal par klofut, ki jih je pa zelo pijani Mokerl potrpežljivo prenesel. Ko ga je pa Knific le zopet udaril, bilo je to tudi svaku odveč in udaril je Knifiea z dežnikom po glavi. Zopet ga je klofnil Knific, rekoč, "da njegove /ene ne bode rilital". Kmalu nato je padel Mokerl, ki ga je Zupan z nožem v srce zabodel, mrtev na tla, in na tleh ležečega svaka je Knific še nekoliko z nogo obrcal. Zupan pripo-zna storjeno dejanje, izgovarja se le, da je bil pijan, in da ga je Knific k temu napeljal, ko mu je rekel: "Danes mora crkniti, kar daj ga." Knific pravi, da ni nikoli teh besed izustil in tudi pri tem dejanju navzoče priče so jednoglasno zanikale ta Zupanov zagovor. Zupan je bi! hudodelstva uboja krivim spoznan, in obsojen na 4 leta težke z 1 postom vsakih 14 dni poostrene ječe; nasproti je bil pa Knific od sokrivde uboja oproščen, pač pa obsojen zaradi lahke telesne poškodbe Valentina Spendeta na 3 tedne zapora poostrenega z dvema postoma na teden. — Razprava proti Jeri Bricelj, po domače "Adamovi", 21 let stari dekli iz Dobninj oz i nuna iz Slapov, zaradi hudodelstva detomora, se je j»o od redbi sodnega dvora v svrho preiskovanja njenega duševnega stanja jxj zdravniških izvedencih preložila. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. — Na zatožni klopi je sedel G6 let stari Peter Spoljarič, tat iz navade ki je presedel skoro četrt svojega življenja v ječi. Kaznovan je J>il zaradi žepnih tatvinmnogokrat. a iz zapora povrnivši se, vdal se je starim strastem. Mikalo ga je, prišedši iz zapora Gradiške, zopet poskusiti svojo umetnost — žepno tatvino. Dasi je bil izgnan vsled obsodbe iz avstrijskih dežel, sel je takoj po prestani kazni dne 20. marca 1004 v Črnomelj zopet poskušat svojo srečo. Takrat je bil v Črnomlju tudi cirkus "Fumagaglia". Spoljarič si je mislil: danes zna biti dan za-ine. Žilica mu ni dala miru, da bi se ne podal na sejmišče. Tu je iz žepov pokradel 40 K 20 vin. in poskušal ukrasti žepno uro. Fantje so ga opazili in obstopili. Toženi se zagovarja, da je bil po orožnikih pri njem najdeni denar njegova lastnina. Ta denar je imel spravljen pod neko streho. V Črnomelj šel je pa ta dan le z namenom, da se mu spregleda izgon iz avstrijskih dežel. Redarstveni urad v Črnomlju je dal toženemu sledečo sve-dočbo: Peter Spoljarič je poznan kot vrlo nevaren in premeten semenjski tat! Porotniki so vprašanja potrdili in porotni sodni dvor je obsodil Spo-Ijariča na 5 let težke ječe. Rojen biti 1838 leta in zaprt, biti leta 1904 na pet let, je pač — miserere! — Rudolf Mo-har iz Ribnice tožen je radi hudodelstva uboja. Dne 15. maja je Antonu Turku porinil nož v trebuh, da je ta štiri dni pozneje umrl. Mohar dejanja čisto nič ne taji. Izgovarja se le, da je bil prvi napaden, da je dobil udarec po nosu, in sicer tako močan, da je pal na obcestno mejo. Bil je pa tudi precej vinjen. Z nožem je sunil, a raniti ni imel namena, marveč nasprotnika oplašiti. Prepir se je začel radi znanja "šprah". Eden je trdil da jih zna pet, drugi tri. Rudolf Mohar je bil obsojen na dve leti težke ječe. ŠTAJERSKE NOVICE. Taščo je ubil. Umirovljeni orožnik in ]x>sestnik Anton Požun v Ravnali pri Pleterjali (blizu Brežic) se je spri s svojo taščo. Ko ga je ta napadla, je zamahnil s sekiro proti njej in jo tako nesrečno zadel na desno sence, da se je na mestu zgrudila mrtva. Požun, sicer dobrosrčen človek, se jo sam ovadil sodniji. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo dne 8. junija posestilico Evo Holz iz Studencev v 21/^lctno ječo, 29-letnega delavca Friderika Hauserja pa v 21etno ječo. Holz je namreč pregovorila Hauserja kot bodočega zeta, da je zažgal njeno kočo, da je dobila 1200 K zavarovalnine od "Donave". Ustrelila se je v Gradcu zasebnica Marija Dekaš, stara 37 let. RAZNOTEROSTI. Razne male novice. — Rodbinska drama. V Hamburgu so se zastrupili slikar Gusecke, njegova žena, hči, sin in mati. — Na bojišču Waterloo postavijo Francozi dne 21. t. m. velikanskega orla. — Proti italijanski vinski klavzuli so imeli vinorejci iz cele Ogrske v Budimpešti velik shod. Prišlo je nad 4000 vinorejeev. Zahtevalo se je, naj se na vina iz inozemstva naloži carina 60 kron. Shod je odposlal deputacijo k poljedelskemu ministru. — Vodia ogrskih anarhistov Matjaš Malasisz je umrl v Rusztu. — Zopet žrtva železničarskega štrajka. Namestnik postajenačelnika v Subotki, J. Fckete, je bil vsled zadnjih štraj-kov tudi poklican v aktivno vojaško službo. Fekete pa je pobegnil in niso zanj zvedeli. Sedaj pa je prišel zopet na postajo, kjer pa sta ga že čakala dva orožnika. Fekete se je orožnikoma iztrgal ter skočil pod došli brzovlak, ki ga je usmrtil. Hrvatske male novice. — Velika politična pravna. Pri zagrebškem sodi-ščuse je začela v ponedeljek razprava zaradi lanskih belovarskih nemirov. Obtoženih je 200 osob, ki jih zagovarjajo trije odvetniki. Obravnava bode trnjala najbrže celi mesec. — Tragična smrt. K svojim starišem v Zagreb na dopust došli nadporočnik 8. )iešpolka Iv. Ramer je zbolel za hudo vročinsko boleznijo ter je v taki omotici skočil skozi okno II. nadstropja. Dobil je tako hude poškodbe, da je v bolnišnici umrl. — Železnica Osek-Djakovo-Vrpolje se začne graditi najbrže že avgusta letos, ker je ban potrdil sklep vi rovi tiSke velike županije, da prispeva za železnico 170.000 K. Iz Mostara poročajo, da je bil v Hercegovini med begi in kmeti prepir zaradi zemljiških razporov. Kmetje so napadli bege in štiri pretepli. Ibrahim beg je pustil na to streljati na množico ! dve osobi sta bili vstreljeni in šest lahko ranjenih. Ta dogodek zopet priča, kako je nujno potrebna rešitev agraričnega vprašanja v za sedenih deželah. Kanoniki, ki ne trpijo vročine. — Iz laškega mesta Avese javljajo, da so na praznik sv. Rešnjega telesa pri obhodu po mestu, potni in utrujeni od vročine, kanoniki stolne cerkve kar naenkrat zapustili procesijo ter šli v prvo bližnjo cerkev, se tam iznebili duhovnih oblačil pa krenili domov. Tamkajšnji škof, ki se je udeležil procesije, jih je radi tega odstavil "a di-vinis". Dogodki na Balkanu. Belgrad. Dne 28. t. m., na oblet nico nesrečne bitke na Kosovem, se odkrije tam zelo slovesno spomenik v bitki padlim junakom. Kralj Peter se odpelje k slavnosti že 27. t. m. Carigrad. Podelitev izrednega reda cesarju Francu Jožefu se smatra v najvišjih turških krogih za znak posebnih simpatij in spoštovanja, nadalje pa tudi za znak političnega zaupanja. Posebno ugoden utis na turške vladne kroge je napravila izjava vojnega ministra vit. Pitreicha, da med armadnimi zahtevami in ekspozejom grofa Goluchowskega ni nikake zveze. Carigrad. Avstro-ogrski poslanik si prizadeva, pregovoriti turško vlado, da izvoli nadsodnika v razsodišče zaradi diferenc z orijentno železnico. Carigrad. Tu:ška vlada je poslanikom velesil oficijelno naznanila, da se je podpisala med finančnim ministrom in otomansko banko ]>ogodba glede jamstva za letni proračun za iuaee-donsko orožništvo. Sofija. Turki trdijo, da je prišel za-. boj s peklenskim strojem, ki se je raz-počil na železnici, iz Sofije, kar pa nikakor ni resnično. Vendar se tudi tu vrše zaradi tega stroge preiskave. KJE JE FRANK JAKT7Š? Poslednjič mi je pisal iz Butte, Mont. .Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: ANTON JA-KUŠ, Box 31, Stysville, Kans.. SLUŽKINJA DOBI DELO. NE SME biti prestara. .Plača od $18 do $20 na mesec. JOHN KORN, 1803 Washington St., Butte, Mont. KJE STA ALOJZIJA TURK soproga podpisanega, preje se .je pisala ALOJZIJA BLATNIK, doma je iz vasi Gorenje Vimpolje pri Sevnici; odpe^al mi jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gorenjem Gradu, po domače se mu pravi Gnadčev. Rojake prosim, ako kaj o njih vedo, da mi blagovolijo naznaniti. JOSIP TURK, P. O. Horr, Park Co., Mont. (18-24) VESELICO S PLESOM priredi I"SLOVENBKO PODPORNO DRU-' ŽTVO SV. MARTINA ŠT. 44" v Barbertonu, O., dne 2. julija v J. Emermanovej dvorani, 809 Woster Avenue. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vljudno vabimo vse brate Slovence in Hrvate, kakor tudi vsa krajevna družtva, spadajoča J. S. K Jednoti. Udeležite se v obilnem številu! ODBOR. Kretanje parnikor. V New York so dospeli: Koenig Albert 22. junija iz Genove z t)2<» jw»t. Oceanic 22. junija iz Liverpoola z 1154 pot. Dospeti imajo: Frieda iz Trsta. Aurania iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. Mul tke iz Hamburga. Furnesia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Noorland iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odpljuli so: Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen. Bluecher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Odpljuli bodo: Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo. Columbia 25. junija v Glasgow. Aurania 28. jun. v Liverpool. Kyndam 28. junija v Rotterdam. Kronprinz Wilhelm 28. junija v Bremen. Oceanic 29. junija v Liverpool. Bremen 30. junija v Bremen. Moltke 30. junija v Hamburg. La Champagne 30. junija v Havre. Gemanic 2. julija v Liverpool. Vaderland 2. julija v Antwerpen. Furnesia 2. julija v Glasgow. Patricia 2. julija v Hamburg. Lucania 2. julija v Liverpool. Koenigin Louise 2. julija v Genovo, NOVA PAROBRODNA ČRTA - ■ MED =====- TRSTOM, REKO i NEW YOMOffl. WT Cena $28 in $30. UNI0NE AUSTRIACA DI NAVIGAZIONE CANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TKI NOVE BRZOPARNIKE "FftlEDA", "GERTY" in "GIULIA", naPravlieni navlašč za potnik© medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so oniislene po najnovejšem kroju, električno Itift m rasne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikili nimajo nikake sitnosti glede njili potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «& Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York, CUNARD LINE F>ARINIKI PUJUJBJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. i ___ PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. od pljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. od] >1 ju je iz New Yorka dne 19. julija 1904. LLT0NIA, SLAVONIA in PANN0NIA so paruiki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižjo podpisana priporočani potujo&ai Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, - . NBW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. j'otujoči Slovenci in I7r-vatje dobd.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča, FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. TSLOOTO (8) 89 E. Madison. Stroot, Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn? ~ira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložit* $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^ 2 kamnov........$14.00 Opouba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obil« naročbe se priporočam. Chicago, 111. Jacob Stonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Slika in srce. 3R* — Novela. Spisal dr. Stoj an. 1. Visoko na pobrežju bistre Save vžigu je se gradič veleposestnika Radi-voja. Nikdo ne pomni več, kdaj so slovenski tlačanje sezidali ga. Ali peneči valovi reke slovenske znali bi ti povedati, da je tega gradu zidovje močil pot kmetskega čela. Krvave srage so se sicer že posušile, in naš kmet ne čuti zdaj več nekdanjega robstva, ali vendar še gleda z nekim tajnim strahom na to sivo zidovje, ko plavi svoj los na hrbtu penečega valovja. Tik Ft rupo nad šumečim vodovjem moli iz grajskega zidu lepa veranda. Z nje vidiš v globino, kjer imajo ribe svoj ples in se sučejo peneči vrtinci. A tvoj pogled se tudi lahko razprostre v širno daljavo. Cela gorenjska stran ti stopi hipoma pred oči, in snežnikov velikan, slovenski Triglav, pozdravlja te častitljivo s svojo vnebokipečo, sivo glavo. Tam ti odseva belo zidovje blejskega gradu, tu se ti vije srebrno-pe-neea Sava med logi in gaji, polji in travniki; ondu se ti nasproti smeje prijazne bele cerkvice po holmih in gričih. Ni ga lahko lepšega pogleda za naše oko, kakor je ta z Radivoje-vega posestva na stran gorenjsko in Julske planine. Rauivojev gradič ni razpal in se razsul, kakor mnogo drugih gradov na Slovenskem. Sedanji posestnik, kakor tudi njegovi pradedje popravljali so ga vedno ter skrbeli, da se ne poruši. Končno so ga prezidali v lepo grašči, no. Ali na prvi hip se že pozna, da kljubuje njeno prvotno zidovje že stoletja času in vetru. Okolu graščine se razprostira krasen park, nasajen z umetnimi, inostranskimi cvetkami in drevesi. Ti nasadi so bili in so še sedaj dika in ponos Radivojeve rodbine. Na vrt pa se naslanja prostorno rodovitno polje, logi in gaji, in kamor ti proti vzhodu seže oko, to vse je imetje bogatega grašČaka Radivoja. Celo posestvo ima nekaj vabljivega in priljudnega, in kdor stopi v Radivo-jevo bivališče, najde ondu prijazne, dobrohotne obraze. Nekega spomladnega jutra bilo je solnce že visoko priplavalo na nebo. Megle so se vzdignole, gore in doline so bile čiste kakor ribje oko. Na verandi so zajutrkovali grajščak Radi voj in njegovi hčerici Angela in Dora. Radivoj je bil mož krepke in trdne postave, jedva kakih petinštirideset let star, ali — vdovec. Pred dvema letoma mu je po kratkej plučnej bo lezni umrla blaga žena, ktero je ljubil kakor lastno oko. Povabljen na ofi-eijalni, slavnostni ples v glavno mesto ustregel je etiketi kot deželni plemenit aš in veleposestnik. Prišel je sicer z dežele s svojo nežno soprogo v kra sno okinčane dvorane, ali te ženske lepota je očarala ves mestni moški svet. Kakor se cvetlica, ki raste na prostem in diha vedno va-se čisti in sveži zrak, vidno razločuje od svojih vrstnic, ki se umetno gojijo v toplih in zaduhlil sobanah, tako je nadkri lj^vala gospa Radivojeva svoje mest ne tovariš ice. Bila je kraljica celej družbi. A nežna rožica ni varna pred mrazom in nevihto. Le majhen piš, in P° »jej je. In res, gospa Radivojeva se žalibože prehladi, kapljajoča dojde domu in v dveh mesecih so spremili oboževano krasotico in plesalko k večnemu počitku. Nesrečnemu možu je zapustila dve nežni deklici, šestletno Angelo in osemletno Dorico. Devet let je živel Radivoj s svojo družico, Poljakinjo po rodu. Kot stotnik jo je spoznal v Lvovu. In plemenita žena mu je sledila kot soproga na zemljo slovensko, ko je on po smrti Bvojega očeta, izsto-pivši iz vojaške službe, prevzel gospodarstvo in grjtjščino. Izgubivši biser svoj in srce svojega življenja, hotel je Radivoj zopet stopiti v vojaški stan, da si razvedri glavo in srce. Ali pogled na nežna otročiča, Angelo in Dro, ni mu dovolil uresničiti svoje li. Tedaj pa je gospodaril in delal id no, da si olajša neznosno breme svoje nesreče. Na videz je prenašal mirno in možato svoj žalostni stan. Ali tem večji /.notranji boji razsajali so v njegovem srcu. Malo je zahajal v družbe svojih prijateljev plemenitaških, le redko so videli v bližnjem glavnem mestu slovenskem. Vse svoje moči je posvetil tvu in vzgoji dveh dragih otročičev. Angela in Dora ste mu ili srce, in njun poljub je zvabil zopet solzo veselja v oči. A to le za trenotek. Nežnost in otročja uda-njegovih hčeric mu je seveda ločila tudi vso gorečo ljubezen jve ranjke žene, in tedaj se je on slil v prejšnje srečne dni in spo-tine mladostne. "Zaslužil sem svojo nesrečo", govoril je Radivoj večkrat samemu sebi. 'In zdi se mi, kakor da bi božja pre-idnost navlašč tako grozno ravnala menoj. Najprej mi da okusiti vso zemeljske sreče in zakonskega Ijenja, in potem me udari, kakor zadene strela ponosni hrast, ter me pahne v neizmerno globino bridke osode. Res, bil setn v mladosti lahkomiseln, marsiktero srce, vse to j« res. Ali nesrečno sem storil le j^dno bitje, in le jedna je moja pregreha, ktera mi teži srce in glavo.,. A tolike nesreče ne zaslužim, da bi moral sedaj životariti zapuščen s svojima nežnimn otročičema v samotnej grajščini. Saj nisem jaz sam kriv... nekdanje svoje nezvestobe in ločitve I" Temne bi bile vsakomur zadnje besede Radivojeve, proti komur bi jih bil on koli izgovoril. Ali nikda- ni živa duša slišala take tožbe iz njegovih ust. Sploh on ni nikdar črlinol besedice o tem, kakšni spomini ga vežejo mladostna leta. Tudi proti svojej ženi ni nikoli omenjal svojega mladostnega življenja. Bil je srečen, presrečen z njo, in še na misel mu ni prihajalo, da je bil nekdaj posvetil prvo ljubezen — drugemu bitju. Oženil bi se bil kaj lahko v drugo Radivoj. Čakala je že marsikaka sta-rikava plemenitaška gospica nanj, Vabili so ga na pohode in veselice, skušali so ga na razne načine razvedriti, videč ga vedno zamimšljenega. Ali naš veleposestnik in grajščak je še čutil preveč ljubezni v srcu do ranjke svoje žene in preveč je ljubil svoji nežni hčerici, da bi bil dal prostora takim mislim v svojih prsih. Izogibal se je torej prijateljev in prijateljskim vabilom, dobro vedoč, da bi z novo ženo ne privedel v grad srečnega življenja, temveč le samopašno mačeho svojej dragej Angeli in Dorici. In ta misel je končno tudi obveljala v nje-govej duši. Namesto mačehe odločil se je Radivoj najeti odgojiteljico za svoji hčerici. Dokler je mati živela, podučevala je sama svoji hčerki v prvih naukih, po njenej smrti pa je to delo opravljal grajščakov oskrbnik Desimir. Tako je preteklo dve leti. in sedaj je za deklici nastopil že Čas, da dobite žensko od-gojo in tovaršijo. To je grajščak popolnoma uvidel, in njemu je k tej iz-premembi posebno nasvetoval in prigovarjal modri njegov oskrbnik. Odsvetoval pa mu je na vsak način, izročiti hčerki v teh nežnih letih kakšnemu dekliškemu zavodu. Mladina se naj na prostem zraku razvija", trdil je čestokrat Desimir, ona naj uživa veselje, naj skače kakor jagnje na paši in se naj raduje proste, zelene narave. Tu se razvija duh in srce; le v zdravem telesu stanuje pravo življenje in moč. Kaj vam koristi, gospod graščak, ta lepa graščina, ta krasni park, to veliko posestvo, ako se morate ločiti od svojih edinih bitij, ki vam lajšajo in sladijo življenje. To vse je za vas in vaši nežni hčerki! Tu naj rastete in živite deklici, dokler ne pridejo ona leta, ko bodete morali od doma v mesto, da se višje izobravite." Oskrbnikovi nasveti so bili odločilni in Desimir je dobil laskavo nalogo, da pozveduje po dobrej in zanesljivej od-gojiteljiei. Oskrbnik je užival popolno udanost grajščtkovo. Stopil je sicer v službo njegovo še le po smrti gospe Radivojeve, ali odkritosrčnost Desi-mirova je graščaku jako dopadala, in on se ga je v svojej osamelosti tem bolj oklenol. Bil mu je tovariš in pravi prijatelj, in celi dve leti se ni ničesar dogodilo, kar bi bilo motilo in kalilo njuno medsebojno udanost. To razmerje je visoko cenil mladi, sto-prav tridesetletni oskrbnik; saj si je s tem utrdil tudi privatno službo in zagotovil svojo z mnogimi študijami in težkočami priborjeno življenje. Zakaj kakor mnogo drugih, tako je tudi Desimir dedno premoženje čeloma porabil za svoje študije na višjej obrtni-škej in poljedelskej šoli tei* bil vesel da je po dokončanem uku prišel na dobro mesto k uljudnemu grajščaku Radivoju. (Dalje prihodnjič.) JOHN KRACKER KNJIGE, 1199 St. Clair St., Cleveland, 0 Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilja-jeje vsa droga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam p« 50c galono; belo vino (Catawba) ps 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sest import ir al brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti način, kakor doma na Kranjskem. NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. Naravna kalifornijska via a na predaj. Dobro črne in bele v i n o od 35 do 45 centov salona; stare belo ali črno vino 50 centov calona. Re*e-linn 55 ct. aalona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 ZA P080d0. D r • ž n i k od $2.25 do $9.75 salona , slivoviea po $3.00 salone. Pri večjem naročilu dam pepiut. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, Calif. Contra Coata Oe. 14-11-04 NAZNANILO. Nižje opdpisami naznanjam bra-tem Slovencem ia Hrvatom, 4a mm se preselil iz East Helena, Meat^ v Aldridjre, Kent., ia tu odpri ma*n urejeni saloon, v kterim točim vodno SVEŽE PI-VO, DOBRO KALEFORNSXO TINO, IZVRSTEN WHISKEY la prodajam FINI 8MODKK. S spoitovaajoa MARTIN EAUH, Aldridge, Mont., Park Oe Nad 30 let se je obnašal )r. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, FODAGRO itd. In razne reumatične neprilike. SAMO i 25ct, ln 5Oct. v vseh lekarnah ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely In okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. ktere imamo v naii zalogi in jili odpošljemo poštnine prosto, ako se nam tnerek naprej pošlje: Molitveno knjige: Spornim na Jecnaa 85 ct. Jezus dobri pastir 60 et. Preareto Srce Jezusove $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na kriiu Filoteja $1.30. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 et. Nebeške iskriea 60 et. Kiju* nebeških vrat 60 et Vrtec nebeški 60 ot. Sveta noč. 16 et. Ave Marija 10 et Mati Božja 10 et Evangeliji 60 ct Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct Zgodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene ma&ne knjig« so s zlato obreze. Druge knjigo : Zbirka domačih zdravil 60 ct Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernovo poezije, vezane 76 ct Prešernove poezije, broširane, 60 ct Skozi širro Indijo 40 ct Na indijskih otokih 30 et Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct Dimnik, slovensko-nemški besednjak tO centov. Prva nemška vadnica 35 et Pregovori 30 ct Mlinarjev Janez 40 cl Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct Godčevski katekizem 15 cl Andrej Hofer 20 ct Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 80 et Pavlin, angleški slovarček 40 st Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikova hči 20 et Eno leto med Indijanci 20 et May, Ery, 20 ct Pavliha 20 ct Potovanje v Liliput 20 ct Mirko Pošteni ako vi č 20 ct Narodne pripovedke za mladino, L in IL zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct Šaljivi Jaka 20 ct Nezgoda na Palavanu 20 ct Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ot V delu je rešitev 80 et Najdenček 20 ot Grof Radecky 20 on. Lažnjivi kljukec 20 d Repoštev 2C ci Trtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, IL, III zvezek, vsak 20 ct Cesar Maksimilijan L, 20 cl Sv. Genovefa 20 et. Vojska na Turškem 40 ot Rodbinska sreča 40 ct Knez Črni Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 et Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct Doma in na tujem 20 st Na Preriji 20 ct Strelec 25 ct Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki »0 ot. Kako io zgorel gozd 20 cv Šaljivi Slovenec 90 ot Četrto berilo za ljudsko šole 60 «t Stoletna pratika 60 ct Izidor, pobožni imet 26 et Oretke 20 ct Hitri računar 40 ct Sanje v podobah 16 cl. Koledar za leto 1904 26 et telefon kadar doepoi na kako postajo t New York ia ne veš kako priti k Fa. Sucbebju. Pokliči Številko 3790 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO l ,,La Lorraine", aa dva vifaka.______________ tjLa S&Toie", „ „ „ ------------ RfLa Touraine"....... .............. >,L'Aqait«inc", „ „ ,, .............. ,,L* Bretagne",............................. ,,La Champagne",............______......... „La Gaacogne",............................ M0T" Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ot io. ari dopolndne. Parniki odpljajejo Is pristanišča itv 42 North Bivor, ob Morton Street! is.ooo too, »5.000 konjakih i a. ooo „ ffe.ooc ,, IO.OOO „ 12.000 ,, IO.OOO ,, 16.000 „ 8.000 ., 9.000 „ 8.000 , 9.000 „ 8.000 „ 9.000 „ « John Venzel, * T4 Mamich St., Cleveland, Ohio, hithulm kranjskih in nemikih harmonik ae priporoča rojakom za izdelovanj« ta popra vi jen je harmonik. Delo na vina na zahtevan je naročnikov, so primerno nizke, a delo In dobro. Cene tri vratni h $22 do $45. Plošče so iz najbolj lega cinka. Izdelujem tudi plošče j is aluminija, nikelj a ali medenine. Oena tri vrstnim je od $45 do $80. V®6 ia natančno povč: JOHN YENZEL, 94 Maaiek Bt, Cleveland. T FRONiENAC, KAN8., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. La Champagne *La Lorraine •La Touraine *La Savoie La Bretagne 30. junija 1904. 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 28. julija 1904 La Champagne La Gascogne "La Touraine *La Lorraine La Bretagne 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 2o. aug. 1904. 1. sept, 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filmt igeieija: J! BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line ( H 0L LAN 1 >-AM E K i Š K A ČUTA) vozi kraljevo nizozemsko in poŠto Zjedinjer/ih držav mti JSEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sar-Mer. N00R0AM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarn© v mestih;] DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. / BRNO, 21 Krona, Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro mejen* GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda« jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Foeest ClTV, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo kod« prišel do mene m do rnancev. Ako kede po-trebaje kak svet, naj se name obrne. Naie geslo toraj bodi t »voji k svojim? Martin Mubič, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj negro tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X, H. C. POST, Am't Ticket A tent, City Tkktf A cest. 313 IS. Main St., Pueblo, Colo. Parniki o d p 1 j u j e j o: 1st ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako gredo HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. RED STAE LINE (Prekomorsska parobrodna družba „lludeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * ♦ ♦ * Philadelphia in Antwerpenom, Prevaža polnike s sledečimi postnimi parniki: '.'AO ER LAN D dva v'.jakn OS73« ton. ^EELANB............11905 ton. KRGONLAND. F1NNLAH0 — 12760 ton, 12760 ton. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvora. Pri cennli 7a medkrovje so vpoStete vse potrebščine, dobra Irana, boljša postrežba. Pot cez Antworpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike i/ ali v Avstrijo: na Kranjsko, Htajensko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in Cn-ugv dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljajejo parniki vsako soboto ob 10. uri lopoludm1 cul pomola ž'ev. 1.4 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA- DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov m .je obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City. 90—M Dearborn Street, CHICAGO. Century Buildin*, SAINT [0UI& i SI Poet Street, SAN FRANCISCO. - ali m