Ym spiae, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-B&anska nI. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Rokopisov ne vra-b. Telefon uredn. 231Z
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po cenilcu od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
VIII. Pokrajinska skupščina UJU — Poverjeništvo
Ljubljana.
V zmislu čl. 18 pravil UJU sklicuje* mo VIII. pokrajinsko skupščino — po* verjeništvo Ljubljana
dne 20. in 21. julija 1928 v Cel ju.
DNE 20. JULIJA:
I.	Od 7. do 8. ure: Verifikacija mam datov ob vhodu v zbomvalno dvorano.
II.	Od 8. do 9. ure: Seja širjega so* sveta.
III.	Ob 9. uri: Otvoritev delegacijske* ga zborovanja.
1.	Poročilo poverjenika tov. Andreja Skulja.
2.	Poročilo tajnika tov. Josipa Kobala.
3.	Poročilo blagajnika tov. Rada Gru*
ma.
4. Volitev:
a)	gospodarskega odseka,
b)	šotskoupravnega odseka,
c)	tiskovnega odseka,
č) odseka za nadaljevalno šolstvo,
d)	odseka za samdizobrazbo izvem šolsko delo in šolsko reformo,
e)	odseka za pravila in event. drugih odsekov.
IV. Ob 15. uri: Seje odsekov.
DNE 21. JULIJA:
Ob 8. uri:
1.	Otvoritev zborovanja.
2.	Pomočila načelnikov posameznih odsekov.
3.	Resolucije. .
Opomba: Skupščina bo zborovala v dvorani Celjskega doma, odseki pa v det ški osnovni šoli.
Andrej Skulj,
poverjenik.
Za poverjeništvo UJU — Ljubljana
dne 20. junija 1928.
Josip Kobal,
tajnik.
Slovensko učiteljstvo v boju za osnovne temelje moderne demokracije.
RESOLUCIJA soglasno sprejeta na zborovanju ljubljan* skega učiteljskega društva dne 25. junija 1928:
1.
Od zedinjenja slovenskega učiteljstva na osnovi deklaracije, ki nas je oprostila partizanskega političnega objema in nam pokazala pot v strogo stanovsko smer, je slučaj Dimnik * Skulj prva resna preiz* kušnja, ki bo pokazala, če je zedinjeno slovensko učiteljstvo solidarno in bo resno preizkušnjo prestalo brez zlih po* sledic za organizacijo. Z ozirom na to izjavljamo, da je in bo vsak poizkus v to smer brezuspešen, pa naj pride od katere* koli strani.
Vočigled temu se nam vidi postopek proti tov. Dimniku in Skul ju neumljiv; zakaj še pred no je sodišče ugotovilo, kaj sta zagrešila proti tiskovnemu in društvenemu zakonu, se je začelo proti njima disciplinsko postopanje. Tako postopanje pa je zmožno uničiti ono moč naše orga* nizacije, v kateri vidimo naš stanovski razmah in zaradi tega bi uničili sebe, če bi k takemu postopanju molčali in bi ne dvignili svojega glasu v zmislu vseh do* voljenih sredstev. Pod nobenim pogojem ne moremo mirno gledati, da bi se s ta* kimi in podobnimi poizkusi hotele uničiti naše svoboščine in ne bomo v boju od* nehali, predno se vsa zadeva v načelni stvari temeljito ne razčisti.
2.
Tov. Dimniku in Skul ju izrekamo za* upanje. Kar sta storila, sta storila v imenu nas vseh, ki vzdržujemo in plačujemo naše stanovsko glasilo za to, da brani in zastopa naše stanovske interese in ne za polemiko, ki utegne omalovaževati ves naš stan. Z ozirom na to zahtevamo od osrednjega vodstva, da vodi vso borbo, kot zahteva resni slučaj; mi mu pa zago* tavljamo, da bomo stati v vsakem slučaju strnjenih vrst za njim. Odklanjamo vsako rešitev tega slučaja, če bi krenila v smer kapitulacije. Zavedamo se, da branimo s tem temeljne principe moderne demo* kracije, t. j. svobodo svojih stanovskih društev in stanovskega tiska, ki je z Vi* dovdansko ustavo zajamčena vsem držav* Ijanom, torej tudi vsemu državnemu urad* ništvu.
LJUBLJANSKO UČITELJSKQ DRUŠTVO.
RESOLUCIJA
sprejeta pri zborovanju okrajnih uči* teljskih društev za Brežice, Laško in Krško, zbranih v Radečah, dne 16. junija 1928.
Glasom ustavnih določil se smatramo tudi učitelji enakopravnim državljanom. Nikjer ni specijalnih določb, ki bi orne* jevale ravno nam državljansko svobodo.
Smatramo, da smejo v okvirju korekt* nosti tudi državni nameščenci objavljati v glasilih svojih organizacij stvari, kakr* sne dopušča naš tiskovni zakon vsakemu.
»Črna deska« »Učiteljskega Tovariša« ima namen služiti vsemu jugoslovanskemu učiteljstvu, šolski upravi in narodu kot javen opomin proti nezdravim pojavom.
Vsebina »črne deske« nima namena osebnih napadov odnosno žaljenja pro* svatnih in drugih oblasti, ampak zasleduje ugotavljanje golih dejstev, ki radi svoje* ga oporečnega značaja izpodkopavajo za* upanje v objektivnost.
Očitek, da smo »črno desko« uvedli šele sedaj, dočim so se dogajali že prej slučaji, ki so bili mnogo bolj kričeči in številni, je neutemeljen, ker se je učitelj* stvo vedno in povsod borilo proti vsaki nepravilnosti in nezakonitosti.
Obsojamd početje, ki stremi posled* nje čase za tem, ogrožati (radi »črne de* ske«) disciplinski in sodno predsednika naše organizacije tovariša Skulja in ured* nika Dimnika ter izjavljamo, da stoji str* njena za njima vsa organizacija UJU v obrambo njunih in naših pravic.
Zahtevamo>, da postane deviza šol* skega zakonodajsiva depolitizacija pro* svetnih delavcev v polnem smislu te besede.
Laško učiteljsko društvo, Brežiško*sevniško učit. društvo, Krško učiteljsko društvo.
RESOLUCIJA Belokrajskega učiteljskega društva spre* jeta soglasno na zborovanju dne 16. juni* ja 1928. v Črnomlju.
1.	Popolnoma se strinjamo z dose* danjo taktiko poverjeništva UJU Ljub* Ijana v obrambi naj element arnejših dr* žavljanskih pravic našega stanu in celo* kupnega državnega uradništva. Zaupamo sedanjemu vodstvu našega poverjeni* štva, ki dela za procvit našega stanu in vidi njega porast v enotni in nerazdeljivi fronti vsega učiteljstva v državi.
2.	Soglašamo z izjavo poverjeništva UJU Ljubljana o nadaljni uporabi takozv. »črne deske« v »Učit. Tovarišu«.
3.	Ugotavljamo, da so funkcijonarji pri poverjeništvu glasniki našega mne* nja in branilci naših stanovskih interesov.
4.	Protestiramo prati objavljanju di* sciplinskih preiskav v dnevnem časopisju.
5.	Prepričani smo, da zamore posle oblastnega šol. referenta uspešno vršiti le mož iz vrst osnovnošolskega učitelj* stva, ker le on pozna ustroj tega šolstva.
Podpirati hočemo naše voditelje, do* kler nas bodo po tej poti vodili k cilju!
Belokranjsko učiteljsko društvo.
Spiošne vesti.
—	HRVATSKEMU UČITELJSTVU je poslalo poverjeništvo UJU Ljubljana na predsedstva obeh stanovskih organi* zacij ob tragični izgubi narodovih vodi* teljev svojo sožalnico, v kateri izreka iskreno željo, da bi težki dogodek ohranil neokrnjene naše stanovske odnošaje. Ta pojav politične razbrzdanosti in strasti naj utrjuje le pravilnost naše poti in na* loge stanovskih organizacij ter vero, da so one v prvi vrsti poklicane tvoriti protiutež takim pojavom in stremi je* njem. Zato gojimo iskreno željo, da prednjači učiteljstvo tudi v tem oziru javnosti ter v polni meri izvede depoliti* zacijo svojega stanu in stanovske organi* zacije, v kateri naj se združi vse učitelj* stvo brez razlike političnega in verskega naziranja. Ako bodo storile vse stanov* ske organizacije tako, smo prepričani, da bo nastopila v naši državi doba stvarnega dela in bodo nemogoči taki sramotni do* godki, kakor je bil zadnji.
—	Glavna skupščina Udruženja jugoslo* venskega učiteljstva v Beogradu se bo vršila 11., 12. in 13. avgusta 1928 v Mariboru.
—	Za oblastnega šolskega nadzornika osnovnih šol v Ljubljani je imenovan gosp. F o r t u n a t L u ž a r.
—	Delegatov še do danes niso vposlala nekatera okrajna društva. Prosimo, zganite se že vendar enkrat in storite svojo dolžnost!
—	V današnji številki prinašamo skupno pravilnik Mladinske Matice in pravila UJU, da imajo delegati za pokrajinsko skupščino vse v eni številki. Shranite to številko »Učit. Tovariša« za pokrajinsko skupščino.
—	20*letnica mature moškega učiteljišča v Ljubljani se vrši zadnji večer ob priliki pokrajinske skupščine v Celju, t. j. v soboto, dne 21. julija zvečer prebijemo vkup tudi naslednji dan, t. j. v nedeljo 22. julija. Mo» goče. nam izdela tov. Branko Zemljič kak program, ker je Celjan.
— Zaslužnemu šolniku v spomin. Dne 22. maja t. 1. je zatvoril za vedno svoje trudne oči g. Matija Šmid, nadučitelj v pok. v Pod? gorju pri Slovenjgradcu. Bil je posestnik in tudi častni občan podgorski, mož kakršnih je le še malo med nami, vesten v šob, prijazen in postrežljiv v zunanjem svetu, praktičen gospodar, dober zakonski mož in skrben oče svojim otrokom. Rodil se je 4. januarja 1857. leta v Dobju, okraj Kozje. Ko je dovršil uči* teljišče v Mariboru, je nastopil 16. oktobra 1880 svojo prvo službo v Slivnici pri Celju. Usposobljenostni izpit je napravil 7. oktobra 1882 ter postal leta 1883. def. podučitelj. V Slivnici si je izbral svojo blago življensko družico. Kot učitelj in šolski vodja je prišel v Podgorje 1. oktobra 1885. leta, kjer je slu ž* boval do svoje upokojitve dne 50. novembra 1922. Leta 1899. se je šola razširila in Matija je postal isto leto nadučitelj. Po njegovem prizadevanju se je leta 1898. zgradilo v Pod*> gorju čedno novo šolsko poslopje. Kot dober gospodar je bil izvoljen v občinski odbor, kjer je posloval kot blagajnik, med vojno pa je oskrboval tudi županske posle. Za vse svoje zasluge ga je občina izvolila svojim častnim članom. Veliko se je pečal s sadjar* stvom ter pri šoli uredil lep sadonosnik in tudi drugim šel v tem oziru na roko. Svojo družino je dobro preskrbel. Njegov starejši sin zavzema odlično mesto kot gen. direk* tor carine v Beogradu, eden je okrajni sodnik, dva sta bančna uradnika, najmlajši pa je le* tos dovršil trgovsko akademijo v Ljubljani. Dve hčeri sta si izvolili učiteljski stan, ena je uslužbena na sreskem poglavarstvu, dve pa pomagata doma materi pri gospodinjstvu, kajti pokojni Matija si je bil kupil lično po* sest ter si postavil lepo hišo z gospodarskim poslopjem, zraven pa si je uredil lep sado* nosnik, s katerim je imel mnogo' veselja. Rajnki je ¡bil blagega značaja, a mož jeklen, neizprosen, kadar je bilo treba braniti čast naroda ali pa stanu. Zastopal je tudi svojčas učiteljstvo v okrajnem šolskem svetu. Sta* novsko tovarištvo pa je imel v posebni časti, za kar so ga vsi tovariši spoštovali. Pod nje* govo streho je bil vsakdo gostoljubno sprejet, osobito pa še učitelj. Na pogreb dne 24. maja so prihiteli od vseh strani tovariši, prijatelji in znanci, da ga spremijo na njegovi zadnji poti ter mu izkažejo poslednjo čast. Iz Celja, Maribora, Ljubljane in celo iz dalnjega Beo* grada so prišli, da se mu zadnjikrat poklo*' nijo ob njegovem grobu. Nebroj vencev so mu poklonili. Pred hišo in ob grobu so mu zapeli slovenjgraški pevci žalostinke. Med spremstvom pa se je pred šolo poslovila prav ljubko šolska mladina od vzgojitelja svojih staršev. Ob ti priliki je ocenil sedanji šolski upravitelj g. Klugler njegove zasluge za pod* gorske občane. Ob grobu mu je govoril v slovo njegov stanovski tovariš ravnatelj
Vrečko v imenu učiteljstva. Načelnik gasil* nega društva pa se mu je zahvalil za vse pre* jete nauke in nasvete. Mnogobrojna množica je zapuščala solznih oči pokopališče. Vrlemu možu*učitelju blag spomin, mir in pokoj nje* govi duši!	V.
—	Matura na državnem ženskem učitelji* šču v Mariboru. Pod predsedstvom gosp. J. Westra, oblastnega nadzornika v pokoju so se vršili v dneh od 18. do 23. junija t. 1. ustni zrelostni izpiti na državnem ženskern učite* ljišču. Zrelostni izpit so napravile: Bajec Lu* cija (z odliko), Beranič Ana, Bevc Štefanija, Bizjak Evgenija (z odliko), Bobič Nada (z od* liko), Bogateč Vida, Brinar Matilda (z cdli* ko), Cvar Stanislava, Cverlin Neža, Ditz Elza, Dugar Leopoldina, Gaberc Ana, Grafenauer Elizabeta, Jamšek Vida (z odliko), Kline Kri* stina, Korbar Pavlina (z odliko), Krammer Magdalena, Kukovičič Ljudmila, Kunst Emi* lija. Kurbus Jožefa (z odliko), Langof Dra* gotina (z odliko), Macarol Zora (z odliko), Majhen Štefanija, Nachtigall Marija, Nagele Terezija, Perič Roza (z odliko), Prah Alojzija, Rabič Marija, Rutter Marija (z odliko). Sa* bati Leandra, Stare Justa, Starec Jožica, Sto* par Angela, Strojan Slava, Šegula Terezija (z odliko). Šemrl Darinka (z odliko), Šercelj Ana (z odliko), Šinkovec Ana. Štern Ana, Šuc Ma* rica, Tomec Kristina, Trepečnik Ernesta (z odliko), Urleb Neža, Verbek Alojzija, (z od* liko), Župan Ana. — K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 49 kandidatinj IV. let* nika. Zrelostni izpit je napravilo 16 kandida* tinj z odliko, zrelih 29 in 4 kandidatinjam je dovoljen ponavljalni izpit v septembru.
—	Članstvu litijskega okrajnega učitelj* skega društva. Nekateri(e) tov. člani(ce) na* šega društva še niso poravnali polne člana* rine za tekoče leto. Nujno prosim, da to ta* koj stere, ker sicer ni mogoče urediti raču* nov z glavno blagajno in zadostiti drugim obveznostim. — Litija 21. junija 1928. — T. č. blag. Rostohar.
—	Šolska kreda — slovenski fabrikat. Za začetek prihodnjega šolskega leta bo na razpolago šolska kreda raznega formata iz* redno dobre kakovosti. Kreda se izdeluje v slovenskem, nacionalnem podjetju ter je del dobička namenjen Jugoslovenski Matici. Ka* kor rečeno bo kreda izvrstne kakovosti, in bo lahko konkurirala z vsemi tujimi izdelki, ki prihajajo sedaj v naše kraje. Šolska upra* viteljstva prejmejo prihodnje dni brezplačne vzorce, prosimo pa, da z naročili počakajo do avgusta, ko bo izdelek prišel splošno na trg.
—	Pelikan tuši. Znana tvrdka Günther* Wagner, Hanover in Dunaj razpošilja v zad* njem času specijalne prospekte o svojih no* vih tuših. Iz teh prospektov je razvidno, da izdelu v zadnjem času specijalne tuše naj* različnejših barv in da je mogoče dobiti P e * lik an tuše v 38 barvnih tonih in vsi ti toni obdržijo stalno svojo barvo. Ker pa se v zadnjem času skušajo razširjati tuši, 'ki po* snemajo obliko steklenice in etiketa Pelikan tušev, zato je paziti pri nakupu tuša, ako hočemo imeti pristne in dobre tuše na var* nostno znamko in besedo »P e 1 i k a n«.
—	Prava kava je strup. Gôrje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre* nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte* vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku.
—	Kosmos*Baukasten Chemie. Priznana Kosmosova učila, katera karakterizira ravno beseda »Baukasten«, so bila cd tovarišev, ki so jih pri pouku uporabljali, izvrstno oce* njena. Moj namen je, da opozorim vse tova* riše, da se je elektrotehniki, optiki in meha* niki pridružila v zadnjem času tudi omarica za kemijo. Kakor prejšnje, nam tudi orna* rica za kemijo ne nudi izgrajenih aparatov, temveč le elemente za zgradbo istih in to v tako enostavnih oblikah in presenetljivi množini kombinacij, da razveseli vsaikoigar. Praktičnost nove omarice je tudi v tem, da so tudi posamezni deli dobro vidni in jih je možno v svrho izoliranega opazovanja s hitrim prijemom ločiti od ostalih. Pouk sam se vrši lahko v smislu delavnosti. Tu zavze* ma omarica takorekoč mesto posredovalca in jo, kakor ostale, vsem priporočam. Priloženo ji je tudi spretno sestavljeno navodilo o upo* rabi — zahteva pa gotovo mero ročnosti, konkretnih predstav in koncentracije misli. Priporočam jo vsem tovarišem, ki se zani* majo za čim uspešnejši pouk kemije v ljud* skih in meščanskih šolah. — D. B.
»Dečva«. Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matice in Deč* jemu domu.
—k D«". Lah. Na narodni praznik. Pod
tem naslovom je izdala Jugoslovenska Ma* tica v založbi »Jug« štiri enodejanke, pri* merne za slavnostne prireditve na naših šo* lah. — Cena 10 Din. Naročila pošiljati na Jugoslovensko Matico v Ljubljani, Šelenbur* gova ul. 7/II.

Iz poverjeništva. Nadaljevalno šolstvo.
Tovariš Pavel Flere nam je poslal sledeči dopis: »Z Ozirom na poslednji odstavek »Iz» jave« g. K. Doberška v 49. številki letošnjega »Učit. Tovariša«, kjer se me dolži, da »ne od» govarjam rad«, izjavljam; da bom izvajal iz tega konsekvence ter ne bom ne »rad« in ne »ne rad« odgovarjal več ne organizaciji, ka» dar se bo obračala name osebno in ne posa» meznikom iz slovenskega učiteljstva, ki se bodo name osebno obračali radi kakršnihkoli organizacij, dokler ne dobim zadoščenja«
Mladinska Matica.
PRAVILNIK ZA MLADINSKO MATICO.
§ 1. Mladinska Matica je kulturno pod* jetje poverjeništva UJU v Ljubljana.
§ 2. Njen namen je: S programatičnim po etičnih, literarnih in nacionalnih vidikih urejenem izdajanju mladinskih spisov (ustvariti) spopolnjevati dobro slovensko mladinsko književnost ter jo zavestno po« staviti v službo srčne, nravne in socialne vzgoje naše .mladine ter vseh vzgojnih stremljenj šole in učiteljstva v smislu na» šega stanovskega kulturnega programa.
§ 3. Izvršujoč svoj književni jprogram hoče:
a)	redno vsako leto pokloniti slovenski šolski mladini književni dar, obsegajoč več izvirnih ali prevedenih spisov leposlovne vzgojne In poučne vsebine in to s čim nižjo naročnino;
b)	poleg teh rednih vsakoletnih, naroč» nikom namenjenih poblikacij po potrebi, po prilikah in po gospodarskem položaju iz» dajati tudi druga izvirna dela, kakor, pove» sti, pesmi, potopise, životopise, poučne dramatične igre, spise realistične ali druge vsebine;
c)	v sistematičnem izboru in v čim ce» nejših zbirkah podajati mladini, kar je slo» venska književnost) literarno pomembnega in zanjo primernega ustvarila;
č) seznaniti mladino v primernem iz» boru ® najboljšimi Adeli slovanske in sve=i tovne književnosti, v kolikor služijo njenim vzgojnim namenom;
d)	izdajati po potrebi tudi mladinske časopise v podporo šolske in izvenšolske vzgoje in izobrazbe naše mladine;
e)	vzgajati smisel za narodno umetnost, za lepo domačnost in poglobljeno narodno vzgojo z izdajanjem in polaganjem umetni» ških slik i— pokrajinskih jiii Zgodovinskih — reprodukcij znamenitih del domače in tudi svetovne umetnosti, slik in kipov naših velmož, vzorcev narodne ornamentike, na» črtov vzorčnih domov in vrtov ter skrbeti za dobre ilustracije in okusno opremo mladin» skih spisov.
Za vse njene publikacije mora veljati pravilo, da morajo imeti poleg vsebinske tudi svojo literarno vrednost in biti spisane v vzornem jeziku.
Razen prve točke programa se bodo vse druge izvajale postopno in sorazmerno z rastočimi sredstvi in rastočim krogom so» t rudnikov.
§ 3. Mladinsko Matico vodi petčlanski odbor, izvoljen od delegacije na redni po» krajinski skupščini. Ta odbor si sme s so» glasnim sklepom kooptirati dva člana iz vrst organiziranega učiteljstva.
§ 4. Odbor voli iz svoje srede predsed» nika, predsednikovega namestnika, tajnika, upravnika in blagajnika. Blagajnik vrši svoje posle kot pomočnik organizačnega blagaj» nika.
§ 5. Vse važnejše zadeve rešuje odbor zborno v svojih sejah. Sklepa ob navzoč» nosti 2/3 odbornikov z nadpolovično večino glasov.
§ 6. Člani odbora morajo bivati na se» dežu podjetja ali v taki bližini, da se redno lahko udeležujejo sej.
§ 7. Odbor je v izvrševanju svojega programa samostojen in tudi samostojno razpolaga z razpoložljivimi sredstvi. Za svoje delovanje odgovarja delegaciji.
§ 8. Nadzorstvo nad delovanjem od» bora vrši vodstvo poverjeništva. Poverje» nik sme izjemoma kak sklep odbora tudi začasno sistirati, ako vloži kak odbornik proti temu sklepu svoj ugovor. Zadevo mora predložiti širjemu sosvetu ozifloma delegaciji v razsodbo. "
§ 9. Vsi dohodki, redni kakor izredni in tudi obresti event. ustanov se smejo po» rahljati izključno le za namene Mladinske Matice. Ustanovi se naj čimprej neka ne» dotakljiva matična glavnica, ki se potem stalno poveča in od koje se smejo porab» ljati obresti.
§ 10. V isvrho uspešnega izvrševanja programa in delitve dela lahko ustanovi odbor posebne odseke ali določi posebne stalne referente za gotove opredeljene na» loge, kakor za urejevanje, recenziranje, iz» biranje literarnega gradiva, propagiranje tiska, za redakcijo listov in književnih edi» cij ter lahko poverja — toda pod lastno odgovornostjo — razna dela v samostojno izvršitev raznim kulturnim delavcem.
§ II Vsaka samostojna šola oziroma vsak šolski okoliš ima svojega krajevnega poverjenika za širjenje matičnih publikacij ter zbiranje naročnine.
—n Obrtno»nadaljevalno šolstvo. Odsek za obrtno»nadaljevalno šolstvo pri poverjeni» štvu UJU Ljubljana sklicuje konferenco de» legatov obrtno»nadaljevalnih šol na dan 6. in 7. julija 1928 v Ljubljani. Dnevni red in kraj zborovanja sledi pravočasno po okrožnici. Vsaka šola naj takoj prijavi po 1 delegata. Vozni stroški in stroški enkratne*ga prenoče» vanja bodo povrnjeni, ako bode tozadevni kredit dovoljen, kakor nam je zagotovljeno, kar bomo pravočasno objavili. Prijave spre» jema odsek za obrtno»nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu UJU Ljubljana.
Učiteljski pravnik.
—§ Samo upravitelji imajo naturalna sta» novanja, ostalo učiteljstvo mora plačati sta» novanja krajnemu šolskemu odboru. Oblast» ni šolski odbor v Ljubljani. Štev. 843. Ljub» ljana, dne 24. maja 1928. Z ozirom na več konkretnih slučajev dajem o predmetni za» devi nastopna pojasnila: Stanarino more uči» telju odtegovati država le, kadar ima ta na» turalno stanovanje, to je stanovanje, ki ga dobiva ali od države ali pa od samoupravnih teles (od šolske občine) brezplačno z ozirom na značaj svoje službe. Po naših zakonih ima država pravico odtegovati stanarino le šolskim upraviteljem, kateri imajo naturalno stanovanje. Druge učne moči nimajo po za» konu naturalnega stanovanja, zato pa odteg» ljaji v prid državni blagajni niso upravičeni in bi se morali povrniti. Cenilne komisje, sestoječe iz župana in dveh zapriseženih ce» nilcev, imajo dolžnost oceniti naturalna sta» novanja le šolskim upraviteljem, drugemu učiteljstvu pa ne, če tudi stanuje v šoli. Ako se je vendar to pomotoma zgodilo, naj to županstva potom sreskega poglavarstva ja» vijo velikemu županu ljubljanske oblasti s prošnjo, da se ta pomota uradno popravi. Najemnino, ki jo plačuje sedaj učiteljstvo — razun šolskih upraviteljev — državi, naj prej» me poslej šolska blagajna. — Podpredsednik: Dr. Capuder s. r. Tajnik: Slapšak s. r.
—§ Neopravičene šolske zamude. Ob» lastni šolski odbor v Ljubljani je izdal sle» deči odlok: Izvršljiva uredba z dne 26. okto» bra 1927, štev. 229, pod štev. 5., črko č, 2. odstavek naj se dopo>lni s sledečim dostav» kom: ...ali z zaporom, ker je sreski pogla» var kot policijska oblast 1. stopnje upravičen vsem onim, ki niso poravnali naložene jim denarne kazni (oziroma, ako te ni mogoče izterjati) ali pa je niso prestali z delom na občinskih poslih, izpreminjati denarno kazen v zapor; zakaj ta pravica je utemeljena v zakonih, ni prestala veljati, ko je stopila uredba O. N. štev. 28.038 z dne 2. maja 1927 »Ur. 1.« 222/55 iz 1927, v veljavi, ker ne na» sprotuje njenim predpisom.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za
specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
IMM\M frizer za dame io gospode, Ljubljana
Sv. Petra cest« 13.
Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, optik
Ljubljana, Stari trg 9, Največja izbira krasnih blnz in otroških obleke
KRIŠTOFIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
ATn rr rtq\i r p flor in svilene v vseh barvah, i V (Jg U UlL Največja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO LJUB» LJANAsOKOLICA je zborovalo na Vrhniki 9. junija t. 1. po običajnem dnevnem redu.
1. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik otvori zborovanje in pojasni, da se vrši zbo» rovanje na Vrhniki zato, da se ugodi enkrat tudi manjšini, ki je želela zborovati izven Ljubljane.
Pozdravi tov. Ribičiča, zastopnika pover» jeništva UJU.
Dalje naznanja, da je naprosil odbor gg. nadzornika, naj bi pojasnila na današnjem
Srečke
PREPROGE.
Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega, ker so shojene.
Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajete mnogo denarja, „RADION" bo to storil brez velike muke.
Raztopi „ RADIO N" v MRZLI vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah briši po razgrnjeni preprogi.
Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova.
zborovanju, kako se piše »Statistika«. Zato so naprošeni tov. uprav,itelji(ce), da bi ostali po zborovanju v dvorani.
Na dopis tov. Vidmarjeve in dr. glede celibata učiteljic odgovarja, da se je sprejel na seji širjega sosveta v Mariboru tozadeven protest in Izvršni odbor v Beogradu je do» segel, da se ne uvede celibat.
Odobri se zapisnik zadnjega zborovanja.
Ponovno se prečitajo imena starih dolž* nikov in se sprejme odborov sklep, da se izroči izterjanje advokatu.
Predsednik odbora okrajne učiteljske knjižnice poda poročilo o isti in nasvete glede ustanovitve oblastne knjižnice, t.»da okrajne naj ostanejo neokrnjene.
Enkratni prispevek a 5 Din za centralo v Beogradu se odkloni.
Imenuje se odsek treh članov v svrho preštudiranja novega volilnega načina v po» verjeništvo.
Poročilo o seji širjega sosveta v Mari» boru odpade, ker je bilo že objavljeno v »Učit. Tovarišu«.
Sprejme se na znanje pogodba med po» verjeništvom in Učit. tiskarno.
Proračun poverjeništva za leto 1928./29. se v načelu sprejme, - razpišeta pa naj se uredniški mesti »Popotnika« in »Zvončka«.
Nato se vrši volitev delegatov za pokra» jinsko in glavno skupščino.
2.	Statistika. V okraju je 265 učiteljstva, 223 včlanjenih, 74 navzočih pri zborovanju.
3.	Izvenšolsko delo. Tov. referent poziv» lja krožke, naj mu pošljejo statistiko o izven» šolskem delu.
4.	Slučajnosti. Soglasno se sprejme reso» lucija glede disciplinskega postopanja proti vodstvu organizacije.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME» STO MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO
se je vršilo dne 24. aprila t. 1. na III. deški osnovni šoli v Mariboru. Z dnevnega reda posnamemo:
1. Situacijsko poročilo. Predsednik javi konstituiranje odbora. Na novo so pristopili v društvo tov. Ravniker Antonija. Alekšič Terezija, Petrun Jožef, Bencina Olga, Ko» nečnik Ciril in Vodenik Ana. Pozovejo se na skupno delo v stanovsko korist. Zveza državnih nameščencev je poslala društvu are« solucije glede na stanovanjski zakon, ki, jih je društvo solidarno poslalo v Beograd. Tov. Grčar opozarja, da te zadeve ne sme učitelj» stvo pustiti iz vidika in mora po svojih za» stopnikih na odločilnih mestih vse storiti, da bo zadeva rešena v prilog socialno bolj prizadetim. Prav tako je potrebno in važno, da se poverjeništvo' in glavno vodstvo nc nehata boriti za materijalne in pravne pra» vice učiteljstva. Iz vrst tovarišic je prišlo vprašanje, kako je s celibatom. Predsednik opozori na svoječasni sklep učiteljskega dru» štva, da poverjeništvo ukrene vse potrebno, da se celibat ne uvede, ker je smatrati ceH» bat kot kršenje osnovnih pravic svobodne državljanke. Poverjeništvo se naproša, da se za pravilno rešitev te zadeve zavzame. Seja širjega sosveta se je vršila 15. aprila t. 1. v Mariboru. Natančno poročilo je izšlo v zadnjih dveh številkah »Učit. Tov.«.
2 Samoizobrazba. Tov., šolski nadzornik Tomažič poroča, da radi inšpekcijskega po» tovanja ue bo mogel več sklicevati in voditi Samoizobraževalnih pedagoško ' didaktičnih sestankov, ki jih ima društvo vsakih 14 dni in predlaga, če društvo želi, da se bodo ti diskusijski sestanki še vršili, naj izbere to» variša, ki bi sestanke skliceval in vodil. Tov. predsednik sporoči, da sta bila v tej zadevi pri njem tudi tov. prof. Žgeč in Rode, pied» sednik in podpredsednik pedagoške centrale, ki sta izrazila željo, naj vodi učiteljstvo sa» mo te sestanke. Izvolita se tov. Cvetko Fran in Anica Mešičkova, ki bosta sporazumno z vodstvom pedag. centrale sklicevala in vo» dila te samoizobraževalne sestanke. Prvi na» slednji sestanek se določi na 8. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v deški meščanski «oli. na tem sestanku bo poročal tov. Skala o med» narodni razstavi delovne šole v Lipskem; zaključila pa se bo tudi debata o delovnem principu v elementarnem razredu. Naroči se tov. Cvetku in Mešičkovi, da o teh sestan» kih pošiljata kra'tka poročila v »Učit. Tov.«. O dosedanjih sestankih ni še nihče poročal, ki jih je bilo v tem šolskem letu že 9 in so se jih poleg mnogo domačih tovarišev ude» leževali tudi tovariši okoliškega društva. Redna udeležba 50 tov.
3.	Predavanja. Tov. ravnatelj deške me» ščanske šole v Mariboru Humek je viharno pozdravljen začel svoj govor o »Merstvu v osnovni šoli z ozirom na delovni princip«. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je razjasnila marsikatero nejasnost v po» davanju tega predmeta v osnovni šoli. Tov. Humek je žel za svoje važno in zelo potreb* no predavanje viharen aplavz. Tov. pred» sednik se mu je v imenu društva najtopleje zahvalil.
Tov. Majcen je nato govoril o Lav» tarjevih računicah. Tov. Senkovič je poslal depis, v katerem naproša društva, da bi o Lavtarjevih računicah razpravljala in po možnosti, kakor svoj čas uradne konference, se odločila za obvezno vpeljavo Lavtarjevih računic v osnovne šole.
4.	Sklepi. Društvo sklene, da o obvezni upeljavi Lavtarjeve računice ne more skic» pati. dokler ne bo podrobno razpravljalo o pouku računstva v osnovni šoli.
Nove knjige.
—k Album slovenskih književnikov. Za»
ložila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Uredil dr. Janko Šlebinger. Četverka, 139 strani slik v bakrotisku in 29 strani teksta. Cena do 5. maja 1928 broširana 130 Din, elegantno po izvirnem umetniškem načrtu v platno vezan, v omotu in kartonasti kaseti 16 Din. Po 5. maju yelja broširana knjiga 150 Din, vezana 180 Din.
—k Ant. Adamič: »Znanci«, črtice, ve» sele in žalostne zgodbe. Izdal in založil pi» satelj. Cena 20 Din, po pošti 22 Din. Naroča Se pri uredništvu »Naš glas«, Ljubljana, Bo» horičeva ul. štev*. 12.
Načrt novih pravil UJU, ki pride pred letošnjo pokrajinsko
in glavno skupščino.
državne razredne loterije za Slovenijo
razpošilja
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 19.
V Mariboru so te srečke na prodaj v upravi „Večernika", Aleksandrova c. 13, v Ljubljani pa v oglasnem oddelku ,Jutra', Prešernova ul. 4, ter v Šiški v ekspozituri,Jutra', Celovška c. 53.
I. Ime i sedište.
Čl. 1. Učiteljstvo Kraljevine S. H. S. udruženo je u jedinstveno, staleško«prosvetno udruženje pod nazivom »Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva« (U. J. U.), kome je sedište u prestonici.
II. Cilj.
Čl. 2. a) Da u svoje redove prikupi sve učitelje i učiteljice i zabavilje, u aktivi ili penziji ili ostavci u našoj državi kako bi udruženje pod na» zivom »Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva« do» prinelo napretku Osnovne Nastave i narodnog pro» svečivanja, učvrščenju duhovnog jedinstva svih delova našega naroda i unapredenju svoga staleža,
kao i materijalnom pomaganju svojih članova, kad su u bedi.
b)	Da svagda i u svakoj prSlici stoji na braniku moralnih i materijalnih interesa učiteljstva i osnov» noga školstva.
c)	Da gaji ideju potpunog stalešikog jedinstva i solidarnosti svega učiteljstva u državi," bez obzira na ipolitička i druga opredelenja, i svest: da su i pojedimci i organizacija za svoj staleški rad mo» ralno odgovorni i Organizaciji i celokupnom sta» ležu, kako bi Udruženje postiglo pred svima fakto»
. rima značaj, da je ono glavni predstavnik za sva pitanja, koja se tiču Osnovne Nastave i staleških interesa;
č) Da svima zgodnim sredstvima nade načina, da zemaljski zakoni i prepisi o pravnom, ekonom»

Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
skom i socijalnom položaju učiteljstva budu uvek u skladu sa opravdanim staleškim i stručnim za« htevdma u Udruženju organizovanog učiteljstva;
d)	Da održava veze i u zajednici s ostalim profesionalnim udruženjima radi na popravci našeg činovničkog položaja;
e)	Da radi na stvaranju i održavanju veza sa učiteljima i njihovim organizacijama slovenskih i drugih zemalja; sudeluje i saraduje u medunarodnoj -učiteljskoj akciji za .popravku opšteg socialnog po« ložaja učiteljiSkih i prosvetnih prilika.
III.	Sredstva.
Čl. 3. Za postignuče ¡pomenutih ciljeva upo« trebljavače se:
a)	Origanizovanje sreskih učiteljskih društava, Sekcija i različitih Odbora na staleškoj i naučno« pedagoškoj osnovi; održavanje redovnih i vanred« nih skupština a po potrebi i učiteljskih mitinga;
b)	Organizovanje kulturnih i humanih ustano« va, tečaj eva staleške i naučno«pedagoške štampo za dalje obrazovanje i usavršavanje članova;
c)	Članarina redovnih članova, utemeljača, do« brotvora, j velikih dobrotvora.
IV.	Članovi.
Čl. 4. Članom U. J. U. može postati svaki uči« telj«ica (svetovni učitetji«ce — lajički) koji izvrše sve dužnosti prema ovim pravilima. Pored učite« lja«ica, zabaviija, ¡učiteljica ženskog ručnog rada u Osnovnim i Gradanskim školama, članovi mogu biti školski nadzornici i svi prosvetni funkcioneri iz učiteljskih reda, kao i profesori Učiteljskih i drugih škola, koji su to dosad bili a iz naših su redova.
Čl. 5. Članova ima: redovnih, utemeljača, do« brotvora i počasnih.
Ko može biti redovan član U. J. U. predvideno je članom 4. t>vih pravila.
Čl. 6. Redovni članovi upisuju se kod sreskog učiteljskog društva kome pripada škola u kojoj je uoitelj«ica dotični član. Pri prvom upisu, sem dru« . gih dažbina plača svaki član 10 dinara, te jedna polovica ide u fond za štampu a druga polovica u Borbeni Fond. Po ovu upisnicu plača i onaj član koji je pauzirao 2 godine, te nije bio član U. J. U.
Čl. 7. Svaki čian dobija člansku ikartu, koja mu je dokaz o plačeniim dažfoinama. Oblik ovih karata propisuje U. J. U., i izdaje ih za sve čla« nove a prema trebovanjima sekcija.
Čl. 8. Članarin« redovnih članova odreduje za kasu U. J. U. za narednu igodinu godišnja skupština a tako isto članarina za sekcij u i učiteljska društva odreduje se rešenjem godišnjih skupština sekaija i učiteljskih društava.
Čl. 9. Pri stupanju u članstvo svaki član daje pismenu izjavu o stupanju u članstvo 'i plačanju uioga. On ima obavezu da prima centralne organe Udruženja »Narodnu Prosvetu« i »Učitelja« ili da plača kasi U. J. U. po 10 Din godiišnje, koja suma ide u obrazovani fond za štampu. Članarina se plača pri upisu.
Čl. 10. I svaka sekcija može pokretati svoje listove prema želja i rešenju svoje skupštine i odobrenju Centralne Uprave U. J. U. Ti listovi moraju biti izraz zajedničkih želja članova udru« ženja dok centralna glasila moraju bati izraz želja i namera svega učiteljstva.
Čl. 11. Prava su članova:
da mogu učestvovati na sviima zborovima i skupštinama U. J. U., da mogu birati ii biti birani; da mogu učestvovati na svima kursevima, ekskur« zijama, predavanjima i svečanostima koja prire« duje U. J. U., da mogu učestvovati u radu i ko« ristiti se svima dobrima koje pružaju institucije U. J. U. osnovane za ekonomsko pomaganje svojih članova da uvek mogu računati na potporu U, J. U. u slučaju ako se članu nepravda čini, uopšte čla« novi imaju sva prava traždti da budu zaštičeni kako interesi celog staleža, tako i pojedinog člana.
Čl. 12. Prava redovnih članova prestaju ako dotični sam to želi pa to d pismeno izjavi svome društvu, ako ne plati članarinu do odredenog roka. Ne priznaje se za člana ni onaj, koji ne vrši i sve druge obaveze prema U. J. U. a vrši ih prema sreskom društvu i Sekciji ili obratno. Članom pre« staje biti koga iz društva isključi 2/3 članova sre« skog društva. Isključend ima pravo žaliti se sekciji a u slučaju nezadovoljstva Izvršnom Odboru, čije je rešenje izvršno.
Čl. 13. Sem redovnih ima članova utemeljača i dobrotvora. Utemeljački je ulog 300, a dobro« tvorsiki 1000 dinara.
Veliki dobrotvorci su ona lica koja kasi U. J. U. polože preko 2000 dinara, ili ostave Udru« .ženjiu kakav legat od te ili veče vrednosti.
Čl. 14. Utemeljački i dotbrotvorski ulozi ulaze u jedan fond, od koga se troši samo interes po rešenju Iizrvršftiog Odbora.
O trošku ovoga fonda rešava samo sknpština.
Čl. 15. Počasne članove bira Glavna Skpština na predlog Glavnog Odlbora. Oni se biraju bez debate — aklamacijom, od onih lica koja imaju velikih zasluga za škohi i narodnu prosvetu.
Čl. 16. Svi članovi dobivaj u diplome, sem re« dovnih, koji imaju svoje članske karte.
V. Odnosi u članstvu.
(Časni sadovi.)
Čl. 17. Sve odnose medu članovima rasprav« Ijaju Časni sudovi, koji se ustanovljavaju pri sres« kim zborovima, sekcijama i Glavnoj Upravi U. J. U.
Čl. 18 Za sudove časti propisuje pravilnike Skupština.
Čl. 19. Sva rešenja ovih sudova obavezna su za sve članove. Zaibranjeno je članovima U. J. U. da medusobne sporove raspravljaju pred javnošču ili ma gde, Oni se raspravljaju samo u krugu Udru« ženja u Časn>im sudovima.
Čl. 20. Da bi odnos u članstvu bio potpuno korektan, aiije dopušteno služiti se u borbi protiv ma koga člana sredstvima i načinima, koje organi« zacija ne bi mogla dopustiti.
Čl. 21. Da se ovo postigne i radi zaštite čla« nova a i radi uspeha u radu U. J. U. služiče se i ovim sredstvima:
a)	Rešenjima o zajedničkom istupanju sviju članova protiv nepravdi koje se čine bilo Udru« ženju bilo pojedinim članovima organizacije;
b)	Javnim rezolucijama — preko štampe — protiv svega što ugrožava interes staleža i njegov napredak;
c)	Uklanjanjem iz organizacije i društva sviju onih članova koji rade uprotiv U. J. U.;
č) Radiče protivu sviju onih koji pokušava ju da unose u Udruženje političko«partisku borbu.
Bliže odredbe u Časnim sudovima, delokrug njihovoga rada i o svemu što podleži njima pred« vida se naročitim pravilnikom, koji če se izraditi na osnovu ovih pravila.
VI. Fondovi.
Čl. 22. Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva obrazuje dva fonda:
a)	Fond za štampu,
b)	Potporno« Borbeni fond.
Čl. 23. U Fond za štampu ulaze 10 dinara na« plačenih od svakoga člana, koji ne primaju cen« tralna glasila U. J. U. Pored toga u ovaj fond ulazi po polovina prihoda od koncerata, zabava, predavanja i dobrovoljnih priloga. Druga polovina ide u kasu dotične sekcije. Kako če sekcija deliti ovu polovinu sa sreskim zborom sporazumevače se medusobno.
Čl. 24. I ovim fondom rukuje Glavni Odbor U. J. U. i rešava kad i koliko se ima trositi- iz njega za pojačanje naše štampe, ¡za intenzivniju propagandu za školu i stalež, za plasiranje staleških stvari i po drugim listovima, za izdavanje letaka, brošura, plakata i knjiga za narod. Iz ovoga fonda če se, po mogučstvu, odredivati pomoč i drugim učiteljskim organizacijama van zemlje, kad to po« treba zahteva i Izvršni Odbor nade za potrebno.
Čl. 25. Za osnov.nicu ovom fondu dače Glavni Odbor U. J. U. iz svoje gotovine 5000 dinara.
Čl. 26. U Potporno«borlbeni fond ulazi: interes od novca koje ima U. J. U., razni vanredni prihodi, uštede po budžetu na kraj.u godine, pored toga za osnivanje ovoga fonda Glavni Odbor U. J. U.- daje iz svoje gotovine 10.000 dinara.
Čl. 27. Funkcije ovoga fonda počinju godinu dana po prijemu ovih Pravila.
Čl. 28. Iz ovoga fonda davače se:
a)	Pomoč članovima koji nepravedno stradaju, koje gone bez krivica, premeštaju bez stvarnih po« treba, zatvaranja odeljemja, uopšte, kad se član-ovi izlažu materijalnoj šteti bez svoje krivice.
b)	Pomagače se članovi koji u ime U. J. U. vode načelnu borbu za smerove Udruženja i sta« leža.
c)	Svaka pomoč se dodeljuje po predlogu Sek« cije, pošto se dovoljno prouče prilike onoga kome se daje a po rešenju Izvrš. Odbora U. J. U.
č) Izdata pomoč če se vračati bez interesa, kasi Udruženja onda kad dotični po oceni zbora i Sekcije bude u mogučnosti.
d)	Fond ovaj ne može se upotrebljavati za partijske svrhe.
e)	Iz ovoga fonda po rešenju Glavnoga Od« bora i. Skupštine pomagače se učiteljske organiza« cije i izvan zemlje, ako to potreba zahteva i ako je U. J. U. s njima u vezi.
Čl. 29. Iz fondova bilo jednog ili drugog, kako za shodno nade Glavni Odbor U. J. U. mogu se pomagati i oni učiteljski listovi, koje izdaju i ure« duju pojedini članovi U. J. U. samo ako oni teže istom cilju: jačanju organizacije, iklasne svesti, solidarnosti i narodnom prosvečivanju. Takode i urednici, koji u listovima brane pravednu stalešku stvar mogu uživati pomoč iz ovih fondova.
Čl. 30. Oba fonda mogu imati i medu učiteljima a i van učiteljskih redova članove: redovni (10 di« nara), utemeljače (50 dinara) i dobrotvore (100 di« nara). Svi članovi dobija ju diplomu.
Čl. 31. Izdavanje pomoči iz fondova propisače se naročitim pravilnikom.
VII. Domovi.
Čl. 32. U sedištima Sekcija U. J. U. moraju se ako ih nema, ppdiči domovi za učiteljske ustanove, za prosvetno«kultuirno«humane svrhe i za materi« jalno pomaganje svojih članova.
Čl. 33. Pravilnik o podizanju domova, skup« ljanju priloga, nameni i rukovanju istima propisuje Glavni Odbor U. J. U.
ČL 34. Svaka Sekcija U. J. U. koja želi podiči dom dužna je podneti Glavnom Odboru U. J. U. referat, u kome če potanko dzložiti način rada, sredstva, kojima raspolaže, namenu doma i drugo. Po predlogu Glavnog Odbora U. J. U. Skupština rešava o podizanju doma, odredujuči kad če se početi to podizanje i dokle se, radi toga, može apelovati na pomoč učiteljstva.
Čl. 35. Domovima rukuje uprava dotične Sek« cije, ali se o radu u njima podnosi izveštaj Glav« nom odboru U. J. U.
Čl. 36. U sedištu centrale U. J. U. u Beogradu, za potrebe celokupnog učiteljstva podičiče se: Jugoslovenski Dački Dom U. J. U. u kome če biti odeljenja za doček dačkih ekskurzija, dečja biblioteka, kupatilo, odelenja za prenooišta učitelja, za kancelarije U. J. U., redakcije listova, za iz« ložbu učila, za dečje klubove i za sve ustanove, koje služe prosvečivanju i ekonom skom podizanju učitelja i njihove dece.
Čl. 37. Za podizanje ovog doma služe ovi pri« hodi: 1U prihoda svih prihoda U. J. U., priloži od opština, škola, srezova i oblasti, što se po njihovim budžetima predvidi za tu svrhu; dobrovoljni pri« loži, i zaveštanja raznih lica: interes od celokup« nog novca U. J. U. datog na priplod; ulozi čla« nova utemeljača (500 dinara), dobrotvora (1000 di« nara) i velikih dobrotvoira (preko 1500 dinara).
Čl. 38. Na ovu svrhu može se upotrebiti sva gotovina U. J. U. po rešenju Skupštine.
Čl. 39. Sve ustanove i lica koja se upišu za članove ovoga doma dobijače diplome a slike lič« nosti čuvače se u domskoj sali.
Čl. 40. Imena ustanova i lica koja za dom dadu preko 2000 dinara biče urezana na mermernoj ploči pri ulazu u Dom.
Čl. 41. Bliže odredbe o zidanju, prostori jama, rukovanju Domom i radu u njemu propisuie Glav« ni Odbor U. J. U.
Čl. 42. Glavni Odbor U. J. U. za potrebe čla« nova i njihovih porodica podičiče u Koviljači leči« lište, za koje ima plač, a zadače ga od uloga od 40 Din od svakog člana a po rešenju Učiteljske Skupštine u Dubrovniku.
Čl. 43. I Sekcije mogu podizati lečilišta u po« jedinim banjama.
Samopomoč.
Čl. 44. Za obezbedenje prve pomoči u slučaju bolesti d smrti svojih članova Uprava U. J. U. na« stojače da se pri svakoj Sekciji obrazuju samo« pomočne kase.
Čl. 45. Samo članovi U. J. U. mogu biti i čla« novi »Samopomoči«.
Čl. 46. Bliže odredbe o samopomoči i njihovoj ulozi u pomaganju organizovanih članova, o ruko« vanju i radu u njima propisače Glavni Odbor U. J. U. pošto sasluša mišljenje Sekcija i struč« njaka.
Čl. 47. U sekcijama gde postoje takve ustanove radiče se i dalje u duhu Pravila i odredaba.
Čl. 64. Svake godine pri organizovanju mora sresko društvo poslati Sekciji i Centrali spisak članova i spisak uprave.
U toku godine, takode treba izveštavati i Sekciju i Centralu o promenama. A na kraju go« dišnjeg rada, a najdalje do 15. juna Izveštaj o godišnjem radu, promenama d o :broju članova takode treba podneti.
Čl. 65. Izbor uprave sreskog društva vrši se najdalje do 1. decembra i važi najduže za tri godine.
Čl. 66. Za održavanje i rad svako sresko dru« štvo, za svoju kasu, naplačuje od svojih članova onoliko koliko reši zbor pri svome konstituisanju. Pored toga u kasu sreskog društva ulazi i sraz« meran deo prihoda od zabava, predavanja, kon« cerata, izdanja i drugo.
Čl. 67. Svako sresko društvo mora sva svoja traženja, uipite, proteste, radove za štampu i drugo dostavljati svojoj Sekciji, koja sve dostavlja Iz« vršnom Odboru sa svojim mišljenjem.
Čl. 68. Dužnosti sreskih društava proističu iz pravila, kojima se ide na to da svi članovi uče« stvuju u radu organizacije, i da svačije mišljenje bude saslušano. Prema tome sav rad sreskih dru« štava težiče zajedničkom cilju, koji je istaknut ovim Pravilima.
Budžet.
Čl. 48. Svaka Sekcija U. J. U. mora imati svoj budžet prihoda i rashoda.
Čl. 49. Sekcijske budžete sastavljaju same uprave sekcija, odobrava ih sekciska skupština o čemu se izveštava Glav. Odbor U. J. U.
Čl. 50. Budžet U. J. U. sprema Glavni Odbor U. J. U. i podnosi Skupštini na odobrenje.
Čl. 51. Izvršni Odbor U. J. U. mora se strogo pridržavati Budžeta, a u slučaju prekoračenja ili virmanisanja mora prethodno dobiti odobrenje Glavnog Odbora, što može biti i pismeno. Sekcija takvo odobrenje traži od svog Šireg Odbora.
Čl. 53. Za sve izdatke po budžetu naredbo« davac je predsednik. A za sve specijalne izdatke mora postojati odluka Izvršnog Odbora.
Čl. 54. No svi računi U. J. U. podleže i pre« gledu Glavnog Odbora.
Organizacija.
Čl. 55. Osnova U. J. U. su sreska (okružna) učiteljska društva. Gde su pokrajinske prilike ugodne i članovi izjave želju mogu se dva i više srezova spojiti u jedno društvo.
U svakom srezu postoji jedno učiteljsko dru« štvo. O izuzecima rešava Izvršni Odbor na pred« log uprave Sekcije.
U svrhu drugarskog delanja i tešnjeg medu« sobnog drugarskog uzajamnog rada, drugarstva, samoobra^ovanja i programskog vanškolskog rada, i t. d. osnivače se u okrilju sreskih društava radnje zajednice ili krugovi, koji moraju biti terenski toliko prikladni da se članovi mogu što više sa« stajati.
A. Sreska društva.
Čl. 56. Sreska društva imaju upravu u ko ju ulaze: predsednik, podpredsednik, sekretar, blagaj« ndk i pet članova uprave. Pored toga biraju se tri člana u nadzorni odbor.
Čl. 57. Gde postoje i druge učiteljske usta« nove, onda sreski odbor bira, iz svoje sredine, i ostale potrebne funkcionere.
Čl. 58. Sreska društva imaju svoje ime, po imenu sreskog središta a mogu pored ovih imati nazive istaknutih školskih radendka.
Čl. 59. Sedište sreskom društvu je u sreskom mestu ili gde večina odluči.
Čl. 60. .Sresko društvo učlanjuje se u U. J. U. preko Sekcije kojoj pripada.
čl. 61. Sve sporove u sreskim društvima, ako ne idu pred časne sudove, rešava dotiona Sekcija a u slučaju žalbe Izvršni Odbor.
Čl. 62. Sreska društva osnivaju sami članovi U. J. U. ali ako takvih nema (sreskih društava), oni ¡koji žele da to ¡budu, treba da se prijave naj« bližem sreskom društvu da se kod njega upišu u članstvo. Ili ih osniva dotiona sekcija, kada to za« traže učitelji dotičnog sreza. Onde gde nema uči« teljskog društva, može Sekcija i bez poziva učitelja stvoriti uslove za obrazovanje sreskog učiteljskog društva. Ako i to ne bude, onda se mogu učitelji, kojd žele biti članovi U. J. U. upisati u obližnje sresko učiteljsko društvo.
Čl. 63. Formiranje učiteljskih društava vrši se u duhu pravila dot. Sekcija a u skladu s Pravilima U. J. U.
Sreska društva pri svom formiranju dužna su poslati sekciji tri primerka svojih pravila na odo« brenje. Sekcija je dužna u roku od 20 dana dosta« viti ista Izvršnom Odboru U. J. U. sa svojim miš« ljenjem. Ako sekcija to ne učini može sresko društvo, posle toga vremena poslati Pravila na odobrenje direktno Izvr. Odboru U. J. U.
B. Sekcije.
Čl. 69. Radi lakšeg svršavanja poslova i radi tačnih informacija o pojedinim opštim, prosvetnim i ličnim pitanjima, kao i radi jače veze izmedu sreskih društava i centrale U. J. U. osnivaju se Sekcje U. J. U. — u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu.
Čl. 70. Svaka Sekcija u mestu stanovanja mora imati svoju kancelariju, koja če uvek imati sredene potrebne podatke i o članovima i o zborovima kao i plan rada za dotičnu godinu.
Čl. 71. Sekcije su izvršni organ zaključaka i naredaba Skupštine i Centralne Uprave.
Čl. 72. Sekcije se upravljaj u prema svojim pravilima i poslovnicima, što sve ide na odobrenje Centralnoj Upravi U. J. U. Na osnovi takvih pra« vila Sekcije su samostalne u svom radu.
Čl. 73. Ako bi u rešenjima sekcijske skupštine i Centralne Uprave U. J. U. bilo mimoilaženja stvar ide na rešenje Glavnoj Skupštini, čije je re« šenje merodavno za obe strane.
Čl. 74. Ako Izvršni Odbor u roku od mesec dana ne odgovori na upit Sekcije po ma kom pitanju, smatra se da je predmet rešen onako ¡kako Sekcija želi.
^	Odnosi u Sekcijama.
Čl. 75. 1. Predsednik Sekcije vodi poalove Sekcije sa užim i širim savetom.
2.	Koliko če članova u Užem Odboru biti odreduje se Pravilima Sekcije.
3.	Članovi Užeg Saveta Sekcije mogu biti iz mesta sekcijskog i bliže okoline.
4.	Izbor Užeg Sekcijskog Saveta vrši se na način, koji se predvidi odobrenim pravilima poje« dinih Sekcija.
5.	Članovi Užeg Saveta sekcijskog biraju iz« medu sebe: predsednika, pomočnika predsednika, sekretara, blagajnika i druge funkcionere sekcijske. Sekciji se ostavlja na volju: hoče li urednike, bla« gajnike i dr. funkcionere birati i izvan užega Saveta.
6.	No blagajnik i urednici listova obavezni su prisustvovati sednicama sekcijskim i na njima imaju pravu govora.
7.	Prazna mesta zarr^enjenika, koji bi ostav« kom koga člana otišli u Uži Savet, popunjava na« redna sednica Širega Saveta.
8.	O izboru i svakoj promoni u Sekcijama uvek se izveštava Izvr. Odbor U. J. U.
Čl. 76. Sekcija može isključiti pojedine članove pa i sresko učiteljsko društvo ako ne plačaj u uredno odredene dažbine, ako rade protiv Pravila, ako vredaju stalešku disciplinu i učiteljsku solidarnost i t. d. Rešenja po ovim pitanjima odobrava Širi Savet Sekcije. Sva takva rešenja idu Glav. Odboru U. J. U. na konačnu odluku.
Čl. 77. Širi Savet Sekcije sastavljaju Uži Savet i predsednici sreskih društava sa teritorije dotične Sekcijc ili se mogu sastavljati prema odredbama sekciskih pravila.
Čl. 78. Delokrug Užeg i Šireg Saveta propisuju pravila Sekcija.
Čl. 79. Izabrani delegati mogu biti izraz samo mišljenja zbora ili večine ¡njegove.
Čl. 80. Sednice Užeg i Šireg Saveta drže se u mestu stanovanja Sekcija ili na drugom mestu ako se reši u upravi Sekcije.
Čl. 81. Za izvesna rešenja može Uži Savet tražiti pismeno odobrenje od Šireg Saveta.
Čl. 82. Sekciski Nadzorni Odbor ima 5 članova, koji se biraju na način predviden u čl. 77. tačke 4.
Čl. 83. Članovi Glavnog Odbora U. J. U. sa teritorije dotične Sekcije imaju prava govora i rešavanja u Užem i Širem Savetu Sekcije, ako se dese na sednici ili Skupštini dotične Sekcije. Svi članovi I. O. po položaju su članovi Glav. Odbora i onda oni mogu rešavati u Užem i Sirem Savetu Sekcije Beograd pošto su sa te teritorije.
Čl. 84. Ista prava imaju i članovi Izvrš. Odbora u svima Sekcijama ako se dese u radu sa istima.
Čl. 85. ¡Dužnosti Užeg i Šireg Saveta pred» videče se Sekcijskim Pravilima a na osnovi cen» tralnih pravila i poslovnika.
• C. Centralna Uprava U. J. U.
Čl. 86. Udruženje Jugoslov. Učiteljstva sa» činjavaju:
a)	Sreska Društva U. J. U.
b)	Sekcije U. J. U.
c)	Izvršni Odbor U. J. U.
č) Glavni Odbor U. J. U.
Čl. 87. Izvršni Odbor sačinjavaju 12 članova iz Beograda i najbliže okoline.
Čl. 88. Izvršni Odbor čine: Predsednik, pod» predsednik, blagajnik i dva sekretara, i onoliki broj referenata koliko ima odeljaka.
Čl. 89. Urednici listova mogu biti izvan Izvrš» nog Odbora i za njih važe propisi i čl. 75. tač. 5. ovih Pravila.
Čl. 90. Glavni Odbor sačinjava: Izvršni Odbor, predsednici < sekretari Sekcija i onoliiko članova iz svake Sekcije, koliko i m po brojnoj jačini čla» nova pripada.
Čl. 91. Glavni Odbor čini Izvršni Odbor, pred» sednici i sekretari Sekcija, i po 1 delegat iz svake sekcije, koga izabere sekciska skupština.
Čl, 92. Zamenike članovima Glavnog Odbora ibiraju sekcijske skutpštine i njih je onoliko koliko i članova Glavnog Odbora.
Čl. 93. U Širem Odboru U. J. U. su: dva pot» predsednika, od kojih je jedan iz Izvršnog Odbora a drugi iz Šireg Glavnog Odbora.
Čl. 94. Nadzorni Odbor U. J. U. ima 5 članova, čiji se izbor obavlja kao i Izvr. Odbora.
Čl. 95. Izvršni Odibor U. J. U. bira Glavna skupština tajnim glasanjem po listama ili akla» macijom.
Čl. 96. Sednice Izvršnog Odbora i Šireg Glav» nog Odbora drže se u sedištu U. J. U. kao u mestu u kome se drže Glavne Skupštine.
Čl. 97. No sednice Šireg Glavnog Odbora mogu "biti i u drugim mestima.
Čl. 98. Svi predloži i zahtevi sekcijskih skup» ština imaju do kraja jula biti dostavljeni Izvršnom Odboru, kako bi ih ovaj stavio na dnevni red Glavne Skupštine za raspravu.
Čl. 99. Sednice Šireg Glavnog Odbora sazivaju se prema potrebi, ali se moraju sazvati 1—2 puta preko godine.
Čl. 100. Troškove za dolazak članova Šireg Odbora na sednice snose Sekcije za jednu sednicu a za dolazak na Skupštinu snosi Centrala U. J. U. — U slučaju da se ukaže potreba za saziv i treče sednice Šireg Glavnog Odbora u toku jedne go» dine rešava naredna Skupština, na čiji če teret pasti trošak oko saziva te sednice, t. j. da li na trošak povereništava, ako ona budu zahtevala saziv te sednice ili na trošak centrale.
Čl. 101. Odluke Glavnog Odlbora U. J. U. po pitanjima koja nisu regulisana pravilima obavezne su za sve Sekcije i sve članove. Za izmenu istih nadležna je jedino Glavna Skupština.
Čl. 102. Dužnost je Glavnog Odbora i Sekcija U. J. U. da neguju i razvijaju najširu drugarsku solidarnost te da se poslovi svršavaju brzo i uspešno i da u celokupnom radu bude istaknuto načelo: Jedinstvo, sloga i napredak staleža.
Čl. 103. Radi intenzivnijeg rada u Udruženju i evidencije poslova, stvaranje planova i programa za buduči rad, dogovara o aktuelnim prosvetnim
i staleškim pitanjima, održavaju se u razmaku od svaka tri meseca, a na sredokrači za sve prisutne, sednice Predsednika Sekcija na čelu sa predsed» nikom i prvim sekretarom Izvršnog Odbora i ured» nicima listova.
Čl. 104. Troškove za ove sednice podnose Sekcije svaka za svog predsednika, a Izvršni Odbor za svoga predsednika i sekretara i urednike. U Sek» cijama i spod 2000 čl. troškove snosi I. O. Priznaje se pismeno ovlaščenje za zastupanje.
Čl. 105. Rešenja ovih sednica moraju se ob» javiti u družinstkim listovima i dostavljaju na daljni rad Izvršnom Odboru. Zapisnici čuvaju se u centralnoj arhivi a prepisi dostavljaju Sekcijama.
Čl. 106. Dužnosti Izvršnog i Šireg Glavnog Odbora U. J. U. proističu iz ciljeva U. J. U. i sviju onih članova Pravila, koji se odnose na zaštitu moralnih, materijalnih i drugih interesa staleža.
XI. Skupštine.
Čl. 107. Skupštine su redovne i vanredne i mitingi,
Čl. 108. I Sekcije kao i centrala U. J .U. mogu radi rešenja važnih pitanja sem redovnih Skup» ština po ovim Pravilima pozvati i vanredne skup» štine. Držanje Skupština Sekcija reguliše se (pra» vilima istih.
Čl. 1C9. Redovne skupštine održavaju Sekcije u julu mesecu a Gl. Skupština u drugoj polovini avgusta, i to u mestu, koje za sekcisku skupštinu odredi Širi Odbor Sekcije a za Glavnu Skupštinu, Širi Glavni Odbor U. J. U.
Čl. 110. Vanredne su skupštine one, koje se pozivaju radi specijalnog posla i onda, kad1 za» htevaju interesi staleža.
Čl. 111. Na vanrednoj Skupštini imaju prava govora svi prisutni članovi i pravo odlučivanja oni koji imaju i na redovnim. Na njima se rešavaju samo ona pitanja koja su stavljena na dnevni red.
Čl. 112. Na redovnim Skupštinama imaju prava govora i odlučivanja samo oni koji Skupštinu sa» činjavaju; dok pravo prisustvovanja, na odrede» nom mestu, imaju i drugi članovi.
Sekcijske skupštine sačinjavaju: Uži i Širi Savet i Nadz. Odbor Sekcije; predsednici zborova i po jedan delegat zbora na svaikih 100 članova. Zborove ispod 100 članova zastupa predsednik.
Glavnu Skupštinu U. J. U. sačinjavaju: Izvršni i Nadzorni Odbor, Širi Gl. Odbor, predsednici zborova sviju Sekcija i po 1 delegat na 100 članova.
Čl. 113. Poslovnik o radu Skupštine i Kongresa izradiče se, shodno ovim Pravilima. Isti stupa na snagu čim ga prva naredna Glavna skupština odobri.
Čl. 114. Svaka treča Skupština proglašava se za Kongres.
Čl 115. Skupštinama predsedava predsednik U. J. U. i podpredsednici.
Čl. 116. Sekcijskim skupštinama predsedavaju: predsednik Sekcije ili podpredsednici.
Čl. 117. Do kraja februara Glavni Širi Odbor za svoju a Sekcije za svoju skupštinu moraju od» rediti teme, koje če se na idučim skupštinama raspravljati.
Čl. 118. Skupština se može deliti u Sekcije prema odredenim temama, te prema poslu koji ima da obavi. U tom slučaju rezolucije tih sek» cija čitaju se pred čelom skupštinom, pa se tu ili prime ili odbace, dok ,se debata po istim vodi u sekcijama.
Čl, 119. Samo se pred Skupštinu iznose i do» tičnom odboru u rad daju oni predloži i stvari, koji su Izvršnom Odboru stigli do kraja maja te godine.
Čl. 120. Lista članova Šireg Glavnog Odbora iz pojedinih Sekcija saopštava Glavnoj Skupštini imena članova, a Glavna Skupština vrši samo izbor Izvršnog i Nadzornog Odbora i njihovih zamenika.
Čl. 121. Glavni Odbor U. J. U. konstituiše se birajuči sebi: predsednika, 2 potpredsednika, 2 se» kretara, urednike listova i ostale potrebne funkcio» neTe.
Čl. 122. Izbor je javan, ako se svi slože, a kad nastupi podvojenost glasa se tajno (lističima).
Čl. 123. Ovaj izbor vredi za tri godine.
Čl. 124. Uprava U. J. U. izabrata po starim pravilima, kao i one izabrate po Sekcijama ostaju do navršetka 3 godine rada.
Čl. 125. Ostalo potrebno osoblje, korektore, administratore, poslugu i druge bira i postavlja predsednik Izvršnog Odbora.
Čl. 126. Domačina, upravnike domova, muzeja i drugih ustanova kojima rukuje centrala prima i otpušta Izvršni Odibor.
Čl. 127. Učiteljski mitingi drže se na poziv Izvršnog Odbora na slučaj kad bi nastupila kakva veča opasnost kojom bi bili ugroženi jače učitelj» ski i školski interesi pa je potrebno da učiteljstvo u opšte podigne svoj glas bez obzira da li je u organizaciji ili ne.
Čl. 128. Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva ima svoj pečat, koji nosi naslov: »Udruženje Jugo» slovenskog Učiteljstva« (latinicom i čirilicom) a skračeno U. J. U. Seikcija če dodavati samo: Sekcija U. J. U. — Beograd (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Split). Sreski ziborovi če imati svoj pečat sa naznakom: Sresko Učiteljsko društvo U. J. U. (Mesto).
XII. Prelazna naredenja.
Čl. 129. U pokrajinama, čije Sekcije U. J. U. ne mogu organizovati sreska učiteljska društva bar u polovini političkih srezova koji se nalaze na dotičnoj teritoriji Sekcije, mogu se obrazovati Oblasna Učiteljska Društva političkih oblasti preko kojih če sreska tJČiteljska društva održavati vezu sa Glavnim Odborom.
Oblasna učiteljska društva imaju rang, ure» denje i odnose s Glavnim Odborom kao i Sekcije.
Čl. 130. Sve ono što nije predvideno ovim pra» vilima dopuniče se Poslovnikom.
Čl. 131. Ova Pravila važe čim ih Sskupština prima a izbor uprave obaviee se posle dve godine.
Čl. 132. Raspust U. J. U. zaključuje redovna ili vanredna skupština, koja bi se zbog toga sa» zvala, a po rešenju 2/3 prisutnih članova.
Čl. 133. Glasila U. J. U. su »Narodna Prosveta« i »Učitelj«, a izdavače se i jedan dečji list za svu decu.
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
A & E. Skaberne. Liubliana
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, aiuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so:
Dobijo se v vsaki trgovini!
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
i „Pri liihu na Gričku"
vedno
j izborne pijače, dobra kuhinja. ■
i Na vrtu lep prostor za balincanje.
— ~ n—i ci ^ ~ rii
TRGOVINA DEŽNIKOV
Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obiik.
Telefon 2759 Poštni predal 79
Brzojavl: ZIDAR, Ljubljana
JOS-
ZIDAF?
POTOVALNA PISARNA
Propagandni materijal za tu in inozemstvo. — Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena in inkluzivna potovanja. — Autoture. — Prtljažna in osebna zavarovanja. — Denarna nakazila. — Vse informacije o potovanju. — Pismena naročila po povzetju. — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme.
PRISTNA JAPONSKA SViLA
V VSEH MODNIH BARVAH
oin48*—
& E. SKABERNE LJUBLJANA
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	»D papir.	Na debelo!
Fink-Kožuh:
»Zweites Lesebuch4
izide te dni v založbi LJUDSKE TISKARNE v Mariboru.
Cena 20 dinarjev Knjigarne in papirne trgovine dobe primeren popust.
Modni atelje J. Kurili
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1 — BREG 1
uljudno priporoča avoj novo otvorjeni modni salon za gospode. Izdeluje krojaška naroČila po najno> vejSem kroju. Cenj. odjemalcem odplavila na obroke
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl.
K. SOSS
LJUBLJANA
To je platno za namizne prte, ki ne sprejme madežev, če se je po uporabi obriše z mokro cunjo. Se da lepo zlikati,ker vročina ne škoduje; je prožno, se ne lomi in ostane vedno kot novo.
Glavna zaloga za SHS
„levante"
Ljubljana, Kolodvorska ulica 30
Najcenejše in najmodernejše
damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila
Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Damska konfekcija in modni atelje
naznanja cenj damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krila od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 200 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din
Na razpolago je velika izbiri ugotovljenih plaščev, kostumov itd. Vsled lastnega izdelka so cene, ker odpade carina, zašla-iek tovarnarja, sigurno za 50% nižje, kar je v prid odjemalcem. Državni nameščenci dobijo proti izkaziln na obroke, proti takojšnjemu plačilu po 10% popusta.
V«e delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom ln po najmodernejših modelih.
fflavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum ▼ Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skul|
v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.