Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika OBLIKOVANJE LJUBLJANE V PRVI POLOVICI XIX. STOLETJA vlado valenčič Se današnji tloris stare Ljubljane kaže, da je bilo srednjeveško mesto v svojem največ- jem delu načrtno zazidano, da torej gradbena rast ni bila prepuščena slučaju in samovolji posameznika, temveč so parcelacijo stavbišč in gradnjo hiš urejali nekakšni gradbeni predpisi. Državna oblast in mestni svet sta usmerjala gradbeni razvoj mesta. Leta 1524 je mestni svet sklenil, naj meščani, ki so jim pogorele hiše, ne postavljajo več lesenih; te- daj je bilo v mestu še mnogo lesenih zgradb.^ Ta sklep so brez dvoma narekovali požarno- varnostni razlogi. Sredi XVIII. stoletja je deželna vlada zahtevala odstranitev lesenih hodnikov s stranišči na hišah ob Ljubljanici iz požarnovarnostnih, estetskih in higienskih razlogov.' Lastniki prizadetih hiš so se zoper odredbo deželne vlade pritožili in tako iz- vedbo za dalj časa odložih. V mnogih mestih in trgih, tako tudi v Ljubljani, so med dvema sosednjima hišama puščali 1, 2 ali 3 čevlje (čevelj je meril 31,6 cm) širok, nezazidan pro- stor (Stadt Spatium). Imenovali so ga ko- munske uhčice; še danes imamo v starem delu mesta nekaj takih primerov, le da pre- sledki med hišami niso vedno vidni, ker so jih zakriU z zidom. Komunske uličice so bile povod za mnoge spore med hišnimi lastniki, na njih se je nabirala nesnaga, ponekod so bile vzrok vlage v hišah, zato so bili od leta 1770 naprej taJsi vmesni prostori pri novih gradnjah odpravljeni, pa naj so imeli svoj iz- vor v navadah, privilegijih aH statutih. Na- mesto teh naj bi se, kot na Dunaju, postav- ljali skupni zidovi. Obstoječe komunske uh- čice naj bi pri morebitnih adaptacijah in pre- zidavah zazidali.^ Skrb za požarno varnost je bila glavni razlog za izdajanje raznih stavb- nih predpisov. Tudi gasilni red za Ljubljano, ki so ga izdali 19. februarja 1773, je vseboval nekaj gradbenih predpisov. Določal je, da morajo biti poslopja krita z opeko ter da je treba opustiti kritje s skodlami. Zahteval je, naj se čimprej odstranijo leseni hodniki, po- moh in leseni strešni žlebovi, sicer bi bili odstranjeni na stroške hišnih lastnikov.'' Leto kasneje je bila ustanovljena gradbena, gasil- na in olepševalna komisija, v kateri so pre- vladovah zastopniki državnih organov; mesto je imelo v njej le enega člana. Skrb za grad- beno pohcijo, požarno varnost in olepševalne zadeve je bila naloga te komisije.' Po pred- pisih iz leta 1787 je moral vsakdo, ki je hotel graditi, predložiti komisiji načrt stavbe. Ko- misija je načrt pregledala in odobrila, po po- trebi tudi spremenila. Preden je izdala grad- beno dovoljenje, je morala aashšati sosede; pri morebitnih sporih se je prizadevala za mimo poravnavo. Ako ni prišlo do sporazu- ma, je svoje poročilo predložila deželni vladi, ki je odločila, ali naj se stranke napotijo na redno pravno pot.* Iz začetne dobe se o idelovanju komisije ni nič ohranilo; zdi se, da v osemdesetih letih ni dosti poslovala in je bila za nekaj časa opu- ščena. Leta 1790 je Ljubljana dobila nov po- licijski red, ki je vseboval tudi splošne grad- bene predpise. Po teh predpisih ni smel nihče v mestu in v predmestjih graditi nove hiše ali jih temeljiteje prezidavati, npr. nadzida- vati nova nadstropja, izpeljavati dimnike, napravljati podstrešnice in kuhinje, če ni prej predložil okrožnemu glavarstvu (Kreisamt) načrta ter potrdila zidarja ali tesarja, da nova gradnja ni nevarna v požarnem pogledu. Strankam, ki tega ne bi upoštevale, ter zi- darjem in tesarjem, ki so morali jamčiti aa potrdila, je bila zagrožena denarna kazen ter tudi da bodo morah nesmotrno izvedene gradnje porušiti ali pa preurediti.' Več kot gradbenih je pohcijski red vseboval požamo- pohdjskih predpisov. Kljub vsem tem predpisom je bilo še precej nereda pri gradnjah; dogajalo se je, da so bile z njimi v nasprotju; največkrat ni bila upo- števana požarna varnost. Da bi se napravil konec svojevoljnim gradnjam, je deželna vla- da 1798 obnovila gradbeno, gasilno in olep- ševalno komisijo in ji predpisala navodila za njeno delo.^ Navodila so obravnavala pred- vsem požarnovarnostne zadeve, 13 točk se je ukvarjalo z nalogami komisije na tem pod- ročju, le ena sama je govorila o nalogah na gradbenem in olepševalnem področju. Komi- sija je imela možn-ost, da je deželni vladi predlagala izvedbo raznih gradbenih in olep- ševalnih ukrepov. Predlagati je mogla, da bi se odpravilo marsikaj, kar je kvarilo podobo mesta, mogla pa bi marsikaj napraviti, da bi ta podoba bila lepša in prijetnejša. K lepoti mesta prispevajo široke in ravne ceste, dobro tlakovanje, čim bolj izenačene hiše, prostorni trgi in snaga, javna, lepo speljana sprehaja- lišča ter dobro urejena razsvetljava. Glede na tak obseg njenih nalog komisiji ni bilo mogoče predpisati vsega tistega, kar naj bi v posameznih primerih ukrenila. Svoje delo naj bi uravnavala po vsakokratnih okolišči- nah in razmerah, ker bo veliko odvisno od načina, kako se bo komisija za stvar zavzela. 141 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Navodila so jo opozairjala še na nekatere do- ločene naloge. Skrbeti je morala, da nihče ne bi gradil, ne da bi bil prej njej predložil načrta gradnje. Nadzorstvo nad upošteva- njem tehničnih predpisov pri gradnjah je bila stvar gradbene direkcije. Vendar je tudi ko- misija morala skrbeti, da so kurišča bila zgrajena varno pred požarom, da so bile upoštevane primerne dimenzije hiš, hišnih vrat in oken, da so zgradbe stale v ravni črti, da so bile po potrebi dvignjene od tal in da niso bile napravljene neprimerne strehe. Pri podstrešnih stanovanjih naj bi se po možnosti opustile lesene ali polžaste stopnice. Notra- njost hiš naj bi bila čim bolj urejena, stano- vanjske sobe naj bi imele primemo višino, oboki potrebne vezi in dohodi zadostno širino in zložnost. Kramarske lope in stojnice po ulicah naj bi se odpravile, ravno tako tudi strešni žlebovi, ki segajo v uHce, in nepri- merno postavljena manjša, zlasti lesena po- slopja. Olajšala naj bi se zveza ulic z zidanimi prehodi, napravil zložen tlak in več javnih vodnjakov ter naj bi se vzdrževala snaga na ulicah. Naloga komisije naj bi bila tudi skrb za točnost javnih ur. V istem času je bilo izdanih tudi nekaj gradbenih predpisov glede stanovanjskih prostorov. Pod v spodnjih stanovanjskih so- bah je moral biti en čevelj nad zemljo, sobe vsaj 9 čevljev visoke in so morale imeti 2 1/2 čevlja široka ter 4 čevlje visoka okna.* 11. Gradbena, gasilna in olepševalna komisija je bila v svojem področju samostojen organ, podrejen neposredno deželni vladi. Nisem mogel ugotoviti, kakšna je bila njena organi- zacija v začetku njenega delovanja. Po podat- kih iz leta 1804 jo je sestavljalo 11 članov; ti so bili okrožni glavar, policijski direktor, okrožni komisar, dva stanovska odbornika, direktor deželne gradbene direkcije, blagaj- nik in računovodja, dimnikar, vodja gasilne službe, en stavbni in en tesarski mojster.^" Zastopnik magistrata med člani komisije ni omenjen, vendar, kot je videti iz nekaterih ohranjenih spisov, je župan vsaj deloma pri njej sodeloval. Za časa francoskega medvlad- ja je komisija prenehala z delom, gradbena policija pa je prešla med naloge mestne uprave. V času vojne, političnih in upravnih sprememb se meščani niso dosti menili za gradbene predpise. Prezidavah so hiše ah celo gradili nove, ne da bi si presfcrbeh dovoljenje oblasti. Zaradi takih svojevoljnih gradenj je prišlo do sporov med sosedi, zožitve uhc, ne- varnosti požara in porušenja, do nesmotrnih gradenj in drugih nepravilnosti. Predsednik začasne mestne upravne komisije baron Co- delli je z okrožnico četrtnim mojstrom razgla- sil, da je treba vsako, tudi manjše popravilo strehe aM drugega dela hiše prijaviti, pri no- vih gradnjah pa je bilo treba prositi za gradbeno dovoljenje, predložiti načrt in na- vesti stavbenika. Kdor je gradil brez dovo- ljenja, je tvegal nevarnost, da mu brez dovo- ljenja postavljeno stavbo podro.'' Po obno- vitvi avstrijske oblasti v Ihriji je bila obnov- ljena gradbena, gasilna in olepševalna komi- sija, javnost pa je bila opozorjena na grad- bene predpise, ki so pod francosko vlado zatonih v pozabo.*^ Leta 1825 je bila komisija reorganizirana in število njenih članov skrče- no. Sestavljah so jo pod vodstvom gubemij- skega svetnika in poHdjskega direktorja magistratni svetnik, arhitekt ali drug tehnični uradnik deželne graidbene direkcije ter okrož- ni komisar.13 Komisija je poslovala kot prva stopnja v zadevah svojega p-odročja, to je bilo tudi v mestnih gradbenih zadevah. V drugi stopnji je odločala deželna vlada. Ohranjeno gradivo o delovanju gradbene, gasilne in olepševalne komisije kaže, da se je ukvarjala največ z gradbenimi zadevami glede na njihovo požarno varnost." Prav po- gosto je razpravljala o prefcritju in popravilu streh; zahtevala je, naj bodo strehe krite z opeko, le izjemoma in ziačasno je dovoljevala lesene in slamnate strehe. V takih primerih je bil hišnemu lastniku postavljen rok, v ka- terem je moral streho prekriti z opeko. V Ljubljani in njenih predmestjih je bilo tedaj še mnogo shramb za seno, kozjolcev in raznih lesenih zgradb. Predvsem iz požarnovarnost- nih razlogov se je komisija prizadevala, da bi bile take zgradbe odstranjene. Vsega tega ni bilo mogoče doseči v kratkem času, v notra- njem mesitu je še ndkako šlo, v predmestjih, ki so imela še v vehki meri vaški značaj, pa so se uspehi dela komisije pokazali šele po desetletjih. V začetku stoletja je komisija tudi dodeljevala opeko, ki so jo izdelovali v mest- nih opekarnah. Proizvodnja je zaostajala za potrebami in povpraševanjem, zato opeke niso pros.to prodajali, temveč je biLa komisiji prepuščena naloga, da jo po svoji oceni razde- ljuje med potrošnike. Pomanjkanje strešnikov je marsikdaj zakrivilo, da je morala komisija dovoljevati začasna popravila streh z deskami. Bolj redki so v spisih ohranjeni primeri, ko je komisija pri gradnjah ali prezidavah hiš postavljala zahteve arhitektonskega značaja. Te aahteve so se nanašale največ na obliko- vanje fasade; hiše naj bi imele prijetno zu- nanjost. Opozarjala je na načela simetrije, nasvetovala je po potrebi napravo slepih oken ali vrat.i^ Naletimo tudi na primer, ko je okrožno glavarstvo posredovalo, to pot na pri- 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika tožbo prizadete stranke, glede barve hiše. Lastnik hiše na vogalu Starega trga in Rebri je prebarval zunanjost svoje hiše s svetlo rožnato barvo. Stranka v hiši nasproti se je pritožila, češ da je barva očem zaradi ozke uUce nadležna in da v sobah premočno odseva Magistrat je tudi menil, da je barva preveč kričeče rdeča in da bode v oči. Po komisij- Situacljskl načrt okoliša med Gosposko In Vegovo ulico 18« (MALj, Fase. K 16, konv. 2/69) skem ogledu je okrožno glavarstvo naročilo hišnemu lastniku, da hišo še enkrat prepleska s šibko apneno mešanico in tako oslabi pre- svetlo rdečo barvo.^' Gradbena, gasilna in olepševalna komisija je pri svojem delu spoznala, da ji je potreben za uravnavanje gradenj podroben situacijski načrt Ljubljane v večjem merilu. Leta 1807 je o tej potrebi obvestila deželno vlado; me- nila je, da bi to delo izvedla gradbena direk- cija. V ta namen bi miogla uporabiti načrt, ki ga je napravil vojaški inženir." Verjetno je tak načrt služil gradbeni direkciji za določanje stavbnih črt. Magistrat in naj-brž tudi grad- bena komisija nista soodločala pri stavbnih črtah; gradbena komisija je pač izdajala grad- bena dovoljenja, upoštevajoč določene stavb- ne črte, naloga magistrata pa je bila, skrbeti, da so gradbeni gospodarji gradili v predpisani stavbni črti. Vendar se to ni vedno zgodilo; včasih so bile stavbe postavljene izven dolo- čene stavbne črte. Ko je poslopje stalo, se pomanjkljivost ni dala več popraviti.Dasi je bilo mesto v prvi vrsti prizadeto po dolo- čanju stavbnih črt in izvajanju regulacije, je gubemij leta 1840 pripravljal regulacijski načrt brez vednosti mestnega magistrata. Ko je o teh pripravah izvedel, je prosil, naj se mu načrt predloži, da bo mogel do njega zavzeti svoje stališče. Kresija ga je potolažila, da bo zaslišan pri razpravi o regulacijskem načrtu, katerega izdelava je bila poverjena gradbeni, gasilni in olepševalni komisiji. Ko ga je komisija pripravila, kot ji je bilo naro- čeno, je predložila magistratu katastrsko ma- po, v kateri so bile zarisane projektirane re- gulacijske črte, in priložila njihov seznam. Ta je v 41 točkah določal, kje naj bi se ceste in ulice regulirale. V nekaj primerih naj bi se pomaknih nazaj dvoriščni zidovi in tako razširile uHce; celo več hiš bi se moralo umiakniti, da bi se vzpostavila ob uHci enotna stavbna črta. Predvidene so bile nekaitere no- ve uhce v nekdanjih predmestjih, druge naj bi bile regulirane. Magistrat naj bi k elabo- ratu dal svoje pripombe; ko bi načrt dobil svojo končno obliko, bi bil predložen dvomi pisarni v potrditev.^' Zdi se pa, da mestni organi s predloženim načrtom niso 'bih zado- voljni. Verjetno so se zbali prevelikih stro- škov, ki bi bili združeni z njegovo izvedbo, saj bi mesto moralo odkupovati od zasebnikov zemljišča za regulacijo uHc ter plačevati od- škodnino za prestavljanje hiš in dvoriščnih zidov, ki bi ostali izven regulacijskih črt. Ma- gistrat najbrž ni imel za umestno, da bi na- vedel razloge za svoje odklonilno stališče. V odgovoru je zatrjeval, da se je sicer potrudil ugoditi naročilu in povedati svoje mnenje k zarisanim regulacijskim črtam, da pa pred- ložena mapa ne ustreza. Mapa je bila na- pravljena v premajhnem merilu in za. svoj namen ni bila uporabna. Na posredovanje gubemij a je bil ma pni arhiv nato priprav- 143 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijen, napraviti povečano katastralno mapo za Ljubljano. Ker bi šlo to v breme mestne bla- gajne, je pa magistrat ponudbo zavrnil, češ da zaradi mnogih drugih nujnih izdatkov ne zmore stroškov za regulacijski načrt in je od- ložil to zadevo za boljše čase.^" Tako se mu je posrečilo, da je kljub prizadevanju njemu nadrejenih organ'ov vprašanje regulacijskega načrta za dalj časa odstavil z dnevnega reda. To je bilo sicer trenutno v korist mestnih fi- nanc, bilo pa je brez dvoma v škodo zunanji m.estni podobi in mestnemu gradbenemu i-az- voju. m. V zadnjih desetletjih XVIII. stoletja ter v prvi polovici XIX. stoletja, torej v času, ko je gradbena, gasilna in olepševalna komisija nadzirala in vodila ljubljansko urbanistično politiko, je bila gradbena dejavnost precej skromna. Sele proti sredi prejšnjega stoletja je postala nekohko živahnejša; poživitev trgo- vine, skromni začetki industrije in železnica so dah pobudo za nekatere večje in pomemb- nejše zgradbe. Hkrati se je mesto piizadevalo za boljšo urbanistično ureditev. Po porušitvi mestnega obzidja in vrat v zadnjih dveh de- setletjih XVIII. stoletja se je Ljubljana zna- šla v novem položaju za svoj gradbeni razvoj. Pregrada med notranjim mestom in pred- mestji je padla,, mesto se je začelo širiti zunaj svojega dotedanjega okvira in nekdanja pred- mestja so se zraščala z notranjim mestom. Pred porušenimi mestnimi vrati so bile sko- raj povsod večje proste površine; te so se sčasoma z zazidavo spremenile v zaključene trge. Pri nastajanju teh novih trgov je opa- ziti več ali manj načrtno oblikovanje. 2e leta 1791, med podiranjem vicedomskdh vrat, je okrožno glavarstvo naročilo magistra- tu, naj prepove nameravano gradnjo hiše, ki bi segala čez današnjo stavbno orto na južni strani Trga revolucije. Taka gradnja — tako je menilo okrožno glavarstvo — bi v bodoč- nosti otežila ureditev prostornega in pravil- nega trga med stanovskim gledališčem na prostoru današnje filharmonije ter uršuhn- skim samostanom in cerkvijo.^' Leta 1801 pa so bih lastniki teh hiš ob isti strani Trga re- volucije povabljeni, da jih ali požamovamo in lepo prezidajo ali pa jih po primerni ceni prodajo kupcem, ki bi se zavezali, da zgradijo jx>membnejšo (ansehnhches) hišo.^^ so pozneje namesto podrtih starih hiš gradili nove, je gradbena komisija opozarjala zlasti na stavbno črto, ki jo je bilo treba upoštevati. Tudi Ferdinanda Schmidta, ki je 1824 gradil novo hišo na vogalu Dvornega trga in Trga revolucije, so ob izdaji gradbenega dovoljenja opozorili, da nova hiša ne sme ovirati izhod iz Židovske ulice aH zapirati pc^led na celoten trg, ki ne sme biti v svoji obhki iznakažen. Zato je gubemij pilotno določeno stavbno črto nekoliko premaknil.^^ Na severni pK>lovici Trga revolucije je tedaj stal še kapucinski samostan, ki so ga med francosko okupacijo spremenili v vojaško skladišče. Poslopja so bila slaba; po avstrijski reokupadji je bilo odločeno, da se samostan ne obnovi; gubemij je predlagal, naj te zgradbe porušijo. To se je zgodilo leta 1817; večji del zemljišča je po- tem, ko je dražba po posameznih dehh ostala brezuspešna, v celoti kupil konzordj ljubljan- skih trgovcev, manjši del pa je pripadel me- stu za ureditev iilic. Med prodajnimi pogoji je bila idoločba, da morajo kupci v štirih letih kupljeno zemljišče zazidati z zidanimi, z ope- ko kritimi hišami na nadn, kot ga bo pred- pisala gradbena, gasilna in olepševalna komi- sija. Pogoju glede zazidave so se kupd začeh izmikati, najbrž so se prepričali, da ne bodo imeli pričakovanih koristi. Ponudili so kup- ljeno zemljišče mestu v nakup za manjšo kupnino, kot so jo sami dali zanj. Do odlo- dtve je prišlo po dolgih sporih in pogajanjih šele leta 1836; tedaj je mesto od konzordja kupilo zemljišče kapucinskega samostana.^* Za časa kongresa svete alianse 1821 je v nek- danjem vicedomskem dvorcu stanoval cesar, na trgu pred njim pa so bile vojaške parade. Zato je mesto začelo urejevati zemljišče, pre- den je postalo njegov lastnik. Tedaj so zasuh jarke in trg izravnah. Leta 1824 je mesto na pobudo gubernija napravilo načrt za ureditev. Na zemljišču nekdanjega samostana so zasa- dili drevorede kostanjevih dreves, pota so se križala v osmih smereh; zaradi obhke drevo- reda so ga imenovali »Zvezda«. Kljub zasa- ditvi so tedaj še imeh namen, da trg zazidajo, mishli so na njem zgraditi palačo za sedež deželne vlade. Ta misel je bila pozneje opu- ščena; dana je bila pobuda, naj bi v spomin na kongres postavil v Zvezdi obelisk, na ka- terem bi bila priprava za opazovanje ljubljan- skega poldnevnika. Načrt je ostal neizveden, tudi načrt iz leta 1839 za ahitektonsko učin- kovit vodnjak s figurami ni doživel boljše usode, zadovoljih so se s postavitvijo prepro- stega vodnjaka.^' Leta 1837 je bilo zgrajeno kazinsko poslopje, dve leti nato pa današnja hiša št. 3, pred tema hišama je bila urejena ulica. Trg revolucije je bil s tema zgradbama na severni strani zaključen, pričel je dobivati svojo poznejšo podobo. Trg pred Spitalskimi vrati, današnji Pre- šernov trg, ki je bil nagnjen proti Ljubljanid, so v letih 1822 in 1823 zravnaU, ob franči- škanskem samostanu in cerkvi so teren zni- žali, zato so napravili za dohod novo stopni- šče.^' Po večletnih pripravah je bil konec leta 144 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika 1842 namesto dotrajanega lesenega Spitalske- ga mostu zgrajen kamniti most (srednji most današnjega tromostovja). Pred zgraditvijo je mesto odkupilo manjšo hišo ob dostopu na most, ki so jo poruših, da so mogli novi most zgraditi v primernejši legi. Z odstranitvijo hiše je bil razširjen trg pred mostom.-« Iz kvadrov zgrajeni, lepo oblikovani most z Hto- železno ograjo je gotovo precej polepšal shko trga, katerega arhitektonsko obvladuje fasada frančiškanske cerkve s svojim stopniščem. Zato se je postavljalo vprašanje ureditve ^trga zlasti tam, kjer je šlo za pomanjkljivosti, ki so kvarile njegovo podobo. Takrat, ko trg še ni bil odprt proti severu s široko Miklošičevo cesto ter so ga na obeh straneh mostu zapi- rale stavbe tik ob Ljubljanici, je bil njegov prostor bolj zaključen kot danes, ko pred- stavlja dejansko le križišče več prometnih žil.'' Trg je precej kazila stavba s prodajal- nami na prostoru, kjer stoji sedaj Prešernov spomenik. Bila je le nekakšen prizidek zadaj stoječe hiše. Za odstranitev se je zavzemala gradbena, gasilna in olepševalna komisija iz prometnih in estetskih razlogov, gubemij je njeno stahšče podpiral. Mestni magistrat za to rešitev ni bil zavzet; ker sta nasprotovala tudi trgovca, ki sta imela tam svoji proda- jalni, je hiša ostala, pomših so jo šele po po- tresu 1895.3« Pri nekdanjih Sam^ostanskih (Kloštrskih) vratih sta nastala dva trga, eden na notranji mestni, drugi na zunanji, poljanski strani. V istem času, ko so bila odstranjena mestna vrate, je bil frančiškanski samostan na se- danjem Vodnikovem trgu preurejen za šole (normaiko in licej); na prostoru križnega hod- nika in samostanske cerkve je nastal trg. Ob Mcejskem poslopju je bila zgrajena glavna stražnica." Trg na poljanski strani, današnji Krekov trg, se je izoblikoval pozneje. Dokler so še stala Samostanska vrata in mestno ob- zidje, je bil pred njim jarek z vodo. Ko so vrata in zid poruših, so jarek le delno zasuh, za zasipanje so porabih material z obzidja. Vendar je prostor ostal še precej neurejen, dokler ga niso zravnah pod francosko okupa- cijo. Prvotno so ga nameravali zasaditi z drevjem, to misel so pa opustili, ker je bilo na trg preneseno sejmišče in bi drevje oviralo postavljanje sejmskih stojnic.'^ Stavbe, ki zo^ pirajo trg proti vzhodu in severu so bile po- stavljene pozneje. Poslopje Krekov trg 10 je bilo zgrajeno kot hotel okrog 1840, tedaj je tudi Ljubljanska hranilnica (poznejša Kranj- ska hranilnica) kupila hišo na vogalu Poljan- ske ceste in Krekovega trga (danes poslopje biotehniške fakultete) in jo preuredila za svoje poslovne prostore.'^ Sedanji obseg in obliko je hranilnična stavba dobila dve desetletji Idejna skica za vodnjak v Zvezdi (MALj. Reg. i fase, 381, fol. 1101) pozneje. Na tem mestu je tako nastal nov trg, ki so ga pričeh imenovati SejmSki trg (Jar- manski plac od Jahrmarkt), ker so bili na tem prostoru sejmi. Po svoji funkciji kot tudi po funkciji glavnih zgradb ob njem se je ta prej predmestni kraj popolnoma vključil v mestno življenje. Na trgu je mesto z denarno podporo hranilnice postavilo vodnjak.^* Nemška ali Križniška vrata so poruših leta 1793 kot zadnja. Deželna vlada in okrožno glavarstvo sta že prej pritiskala na mestni magistrat, naj bi se vrata in obzidje na tem mestu porušila aaradi lepše podobe tega mest- nega dela, toda razpisane dražbe za odstranit- vena dela so ostajale brezuspešne. Nekaj let pozneje so odstranili tudi zgradbo glavne stražnice, ki je stala ob Nemških vratih.^' Novo nastali trg, imenovali so ga Nemški ali Križevniški trg (sedaj Trg francoske revolu- cije), so tedaj pustih tak, kakršen je bil. Ne- kako na razkrižju tega trga, Vegove uhce in Emonske ceste, je stala prithčna hiša s pro- čeljem na trg, v njej je bila gostilna. To hišo so podrli in trg tudi sicer preuredili šele v dmgi polovici prejšnjega stoletja.^' Karlovška (Starotršika) vrata so stala na kraju, kjer ni bilo prostora za nastanek trga. 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pač pa je bil trg v starem mestu nekoliko pred vrati, ob cerkvi sv. Jakoba. Nastal je po požaru leta 1774, ki je upepeHl jezuitski ko- legij; prostor je ostal nezazidan in dal osnovo današnjemu Levstikovemu trgu. Južna stran trga med Rožno ulico in Gruberjevo palačo — ta je tedaj imela le tri osi v svoji severni fasadi — še ni imela sedanje oblike. Virant je svojo hišo, ki je priključena na Gruberjevo palačo, zgradil šele okrog leta 1842, od tedaj je ta stran trga sklenjeno zazidana. Zahodno stran trga so zaključevale hiše med njim in Ljubljanico. Po postavitvi šentjakobskega mosta leta 1825 je bila med mostom in trgom vzpostavljena zveza z ozko Trubarjevo ulico, (sedaj del Cojzove ceste), ki je zahtevala poru- šitev stavbe v strnjenem kompleksu stavb ob Ljubljanici.'^ Na severni strani pa je poleg cerkve zapirala trg reduta, stavba na prostoru sedanjega šolskega poslopja. rv. Na mestni tloris in zlasti na usmeritev prometnih žil so vplivali miostovi čez Ljub- ljanico. Konec XVIII. stoletja je imela Ljub- ljana tri mostove, ki so vezali oba Ljubljani- čina bregova. Spitalski in Čevljarski most sta stara mostova, imela jih je že srednjeveška Ljubljana.'^ Tretji most je bil Sentpetrski, postavilo ga je vojaštvo leta 1776 v bližini nekdanje škofove brvi pri Sv. Petru za zvezo med vojašnico in mestom. Zato so ga imeno- vah tudi Kasamski most. Mesto je sicer žele- lo, da bi most postavili tam, kjer je stala šk'0- fova brv, da bi moglo tudi škofa pritegniti h kritju stroškov. Do sporazuma ni prišlo in vojaštvo je most zgradilo, ne da bi mestni magistrat to vedel in nanj pristal.'^ Potem, ko je prvi leseni most odslužil, je bil v letih 1834 in 1835 zgrajen na novo, vendar ne na starem mestu, marveč nekako tam, kjer stoji današ- nji.^o Leta 1815 so hišni posestniki šentpetr- skega in poljanskega predmestja prosih mest- ni magistrat, da bi smeli na svoje stroške zgraditi most od mesnic čez Ljubljanico. Miš- ljena je bila le nekaka brv. Nekaj let pozneje je mesto vzelo zadevo v roke in leta 1820 je bil postavljen lesen most na mestu današnjega Zmajskega mosta. Ker so bile v bližini mesni- ce in je služil v vehki meri mesarjem, so ga imenovali Mesarski most.^' Tudi Krakovčani in Tmovčani so se 1819 obrnili na okrožno glavarstvo s prošnjo, naj se napravi nov most, ki bi jih povezoval z mestom. Most naj bi bdi med izhvom Gradaščice in Žabjakom. Po dalj- ših pripravah je mestni magistrat leta 1823 dobil naročilo, naj razpiše Mcitacijo za nabavo potrebnega lesa. Leta 1825 je bil most zgra- jen na sedanjem mestu. Stroški so šli delno iz cestnega fonda., največ pa je prispevala mestna blaga j na.^^ V začetku tridesetih let sta bila Čevljarski in Spitalski most, oba sta bila tedaj še lesena, zelo slaba. V zvezi z osuševalnimi deli na Barju so med 1824 in 1828 začeh vnovič po- glabljati Ljubljanico. Posledica poglobitve je bila med drugim, da so se stebri, koze in piloti obeh mostov po hitreje tekoči vodi omajah. Čevljarski most so morali za vozove zapreti, popravili so ga le tohko, da je bil prehoden za pešce. Gubemij je 1834 zahteval, naj se stara mostova odstranita, ker je bila nevarnost, da se zrušita; zgradila naj bi se nova mostova. Da je bilo to nujno potrebno, so uvideh, toda mestne finance in pravice lastnikov prodajaln na mostovih, ki so postavljaH za odkup pre- tirane zahteve, so zavlačevale končno odloči- tev. Gradnja dveh novih mostov naenkrat je bila preveliko breme za mestni proračun, če- prav so mislih, da bi si mesto v ta namen pre- skrbelo posojilo.*^ Iz finančnih zadreg se je porodil predlog, da bi namesto dveh doteda- njih mostov postavili enega samega, ki bi bil nekje sredi med obema. Gradbena direkcija je zagovarjala most od Kongresnega trga v črti njegove severne stranice k Ribji uhd. Nekateri člani občinskega odbora so predlaga- li zgraditev mosta med Gledališko stolbo in Krojaško uhco. Tretja varianta je predvideva- la most na Dvomem ti^u. Spitalski in Čev- ljarski most bi trenutno služil le pešcem, na njihovem mestu bi se pozneje postavile brvi. Zgraditev novega mosta na enem izmed na- vedenih krajev bi zahtevala odkup in poruše- nje več hiš, zlasti na desnem bregu Ljubljani- ce, kjer je bilo treba za dohod od brega Ljub- ljanice do Mestnega trga urediti primemo ši- roko ulico. Magistrat se je pričel dogovarjati s prizadetimi lastniki, da bi poizvedel, pod kak- šnimi pogoji bi bih pripravljeni pristati na odkup hiš, ki bi morale biti porušene. Izkaza- lo se je, da bi moralo mesto plačati, če naj bi se Krojaška ulica razširila na severni strani, lastnikom 58.100 gold, za odkup njihovih hiš; za hiše na južni strani — v primeru, da bd ho- teU uhco razširiti v tej smeri — pa bi kupnina znesla 50.300 goldinarjev. Pri varianti mostu na Dvomem trgu bi bilo treba porušiti na Mestnem trgu eno hišo v celoti, drugo deloma. Lastnika sta zahtevala okrog 100.000 goldinar- jev. Ti zneski so znatno presegli stroške, po- trebne za gradnjo enega mostu. Po proračunu, ki so ga napravili, bi Spitalski most, zidan, stal 45.700 goldinarjev, torej manj, kot pa bi moralo mesto v najugoidnejšem primeru pla- čati odkupnine za hiše, ako bi se odločilo za gradnjo mosta na drugem kraju. Uvideh so, da je obnovitev obeh dotedanjih mostov naj- cenejša rešitev."^ Vendar pa od te ugotovitve 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Situacijskl načrt sedanjega Trga revolucije z Zvezdo 1829 (MALj, Reg. I fase. 272, fol. 413) i do gradne novega Spiitalskega mosta je pre- teklo nekaj let, do novega Čevljarskega mosta pa več kot dve desetletji. Ko je bilo postavljeno vprašanje obnovitve obeh mostov, je občinski odbor, županov po- svetovalni organ, priporočil, naj bi bila oba mosta zidana, stala naj bi na dveh zidanih stebrih in imela tri loke. Na mostovih naj bi bile urejene prodajalne, kot so bile do tedaj. Čeprav je bil Čevljarski most slabši, je bilo sklenjeno, zgraditi najprej Spitalski most, čez katerega je šel večji del prometa z vozovi. Čevljarski most bi še nekaj časa mogli z manj- šimi stroški vzdrževati za prehod pešcev. Po proračunu so 'hih stroški za zidan Spitalski most na dveh stebrih in s tremi loki, za ka- terega so se izmed več načrtov odločili, pred- videni v znesku 27.388 goldinarjev, za odkup prodajaln na mostu bi morali dati 15.860 gol- dinarjev, 1000 goldinarjev pa bi znašala kup- nina za hišico na levem bregu Ljubljanice, ki bi jo bilo treba zaradi drugačne lege mostu po- rušiti.*' Gubemij je s tem načrtom soglašal pod pogojem, da je tak most dopiisten glede na že opravljena in še predvidena dda v zveš z osušitvijo Barja; če bi v tem pogledu bil še kak pomislek, naj bi pripravih načrt za lesen most.** Pomisleki zoper most z dvema stebroma so se vzbudili pri dvornem stavbnem svetu, ki je načrt zavrnil, češ da bosta dva stebra strugo reke zožila in preveč ovirala odtok vo- de. Dvomi stavbni svet je zato priporočal, naj bi rečna struga ostala odprta in naj bi se raje postavil most brez stebrov; v prvi vrsti bi prišel v poštev verižni most.'*' Župan Hradecki s to odločitvijo ni bil zadovoljen in ji je ugo- varjal, zavzemal se je za zidan most; vsako drugo rešitev je označil za provizorij, ki si ga mesto iz finančnih razlogov ni moglo privo- ščiti. Opozoril je, da je dvomi stavbni svet v svojem prvotnem predlogu priporočil zidani most z enim stebrom v sredini. Predlagal je, naj bi gradbena direkcija izdelala načrt za tak most. Leta 1841 je bil dokončno odobren načrt, napravljen v skladu z željami mestnega ma- gistrata in gradnja mostu je bila oddana stav- beniku Janezu Piccu iz Beljaka.** Zanimivo je, da je gradnjo mostu prevzel tuj podjetnik. Verjetno takrat v Ljubljani ni bilo stavbenika, ki bi bU sposioben za tako delo. V tridesetih in 147 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino štiridesetih letih se v Ljubljani omenjajo le redki stavbni mojstri; navadno je bil le en sam, včasih pa ni bilo nobenega. To kaže tudi na majhen obseg gradbene dejavnosti v tistem času. Stavbenik Picco je prevzel gradnjo no- vega Spitalskega mostu za 39.499 goldinarjev, kar je bilo pod proračunskim zneskom, ki je znašal 45.700 goldinarjev.'" Konec leta 1842 je bil most dograjen, malo pred dovrsi'tvijo si ga je ogledal brat cesarja Ferdinanda, nadvojvo- da Franc Karel, kateremu je bil posvečen, ka- kor dokazuje napis na mostu. Uradno so ga imenovali po nadvojvodu Frančev most; med ljudstvom se to ime ni udomačilo, še dolgo je bil Spitalski most, potem pa je po bhžnjem frančiškanskem samostanu obveljal naziv Frančiškanski most.'" Ko so pričeli gradnjo novega Spitalskega mosta, so pripravljali tudi načrte za nov Čev- ljarski most. Ker je mestu primanjkovalo denarja, se je gubemij zavzemal za zasilno re- šitev, napra^vili naj bi le leseno brv za pešce. Zupan Hradecki s tako polovično rešitvijo ni bil zadovoljen; hotel je, naj bi bil sredi mosta zidan steber, da bi se mogel pozneje zgraditi zidan most. Tako rešitev je priporočala tudi gradbena direkcija. Gradbeni oddelek držav- nega knjigovodstva je zavračal leseni most zaradi visokih cen hrasta in macesna ter je predlagal most iz htoželeznih cevi ali pa vise- či verižni most, ki bi bil v primeri z dmgimi najcenejši. Okrožno glavarstvo je s tem pred- logom soglašalo.'' Zaradi slabih mestnih fi- nanc so morali gradnjo novega mosta odložita za četrt stoletja. Med tem časom so stari most le toliko vzdrževah in popravljali, da je (bil uporaben za prehod pešcev. v. Z gradnjo Šentjakobskega mostu je bilo združeno •vprašanje ureditve ulic v njegovem okolišu. Na Bregu je bilo pristanišče, kjer so nakladah in razkladah blago, ki so ga preva- žali po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. Promet po vodi je postal po francoskih voj- nah živahnejši. Ceste, po katerih so blago vo- zih z vozovi na Breg, niso bile več kos nara- ščajočemu prometu. Po Salendrovi in Križev- niški ulici so imeli vozniki z velikimi tovori težave; navzdol so morah močno zavirati, pri vožnji navzgor so potrebovali priprego. Cesto, ki so jo zgradih k Šentjakobskemu mostu, so uredili tudi kot dovozno cesto na Breg. Za iu:e- ditev te ceste je mesto odkupilo od Zoisa hišo, ki je stala nekako pred mostom in zemljišče nekdanjega Grabna (jarka pred mestnim ob- zidjem). Cesta se je nadaljevala na šentjakob- ski strani mosta, kjer je tudi bilo treba od- kupiti in pomšiti eno hišo.'^ Tako je bila do- sežena tudi zveza od Tržaške ceste po sedanji Rimski cesti, Vego-vi uhci, Cojzovi cesti, Lev- stikovem trgu in Fložni uhci do Karlovške ce- ste, ki je bila v vehko korist prometa po obeh državnih cestah. Zato je Šentjakobski most prevzela država in je leta 1839 tudi del Rožne ulice proglasila za erarično cesto.'" Po zgradit- vi ceste čez Cojzov graben je bila Gosposka ulica za težke vozove prepovedana. Promet z Brega na Dunajsko cesto se je začel usmerjati po novi cesti, od tod pa po Babji dohni (seda- nji Vego'vi uhci), Kongresnem trgu in Uršuhn- ski uhci (začetek Titove ceste). Vegova uhca je nastala z zasutjem nekdanjega jarka pred mestnim obzidjem; za zasipavanje so uporabi- M material porušenega kapucinskega samosta- na. Sredi dvajsetih let so jo na nekaterih me- stih nekoliko razširiM, a za ureditev je mesto odkupilo nekaj zemljišča od tamkajšnjih hiš- nih posestnikov. Ze tedaj se je pojavil načrt, za sedanjo Turjaško uhco, da se odpre zveza med Gradiščem in Novim trgom, kajti med knežjim dvorcem (na prostoru univerzitetne knjižnice) in poslopjem pohcijske direkcije (se- daj baletna šola) še ni bilo prehoda. Vegova in Uršulinska uhca nista zmogh močnega prometa zlasti pozimi sta bili zelo slabi, vozovi so ob- tičah v blatu ah pa se prevračali. Leta 1839 je gubemij prepovedal po teh uhcah vožnjo z težjimi vozovi (štirimi ali več konji), zlasti pre- važanje merkatilnega lesa. Uhce so bile za tak promet preozke, vozovi so poškodovali tlak, bili so pešcem tudi nevarni. Težki promet naj bi šel čez Gradišče in naprej po glavni komer- cialni cesti, to je po Tržaški, ki je tedaj pote- kala nekako v smeri Prešemove ceste do Ve- selove uhce, potem proti današnjemu operne- mu gledališču, od tod pa do Titove, nekdanje Dunajske ceste." V tem okoMšu je bila tudi Igriška uhca potrebna ureditve. Več hiš je segalo čez določeno stavbno črto. V letih 1840 do 1845 je mesto odkupilo nekatera zemljišča za njeno regulacijo.'* Živahnejši trgovski promet je vphval seve- da tudi na podobo prizadetih cest in ulic. Ob njih so nastajale gostilniške in druge z njimi združene stavbe, kjer so se ustavljah številni vozniki trgovskega blaga ter podeželski kupci in prodajalci, obiskovalci mestnega trga. K p>ovečanju prometa je pripomogel trg za seno, slamo in steljo, ki so ga 1845 namestili na Lu- ži (sedanjem Borštnikovem trgu), v Spodnjem Gradišču (Vegovi uhd) pa je bil trg za oglje in deske na vozovih." Ob ulicah in cestah Gradišča se je nasehla večina ljubljanskih tr- govcev z žitom in deželnimi pridelki.'* Za po- trebe gostilniških in trgovskih obratov so bile nekdanje pristave prezidane v stanovanjske hiše, hleve in skladišča. V Nunski, poznejši Selenburgovi ulid so bih leta 1841 urejeni 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prvi prostori za šest pipodajaln, v najem jih je vzel mestni magistrat zia lastnike prodajaln na obeh mostovih, ki so morale biti opuščene. Vendar za te trgovske prostore ni bilo zani- manja, dva kramarja, ki sta ponudbo sprejela, sta prodajialnd obdržala le kratek čas. Mesto se je sicer truidilo, da bi našlo najemnike med drugimi kramarji in obrtniki, toda če je ka- terega našlo, ni dolgo vztrajal, temveč je lo- kal kmalu zapustil. To je razumljivo, ulica je bila za trgovino še premalo prometna. Čeprav se ta poskus s trgovskimi prostori tedaj ni po- srečil, je imel svojo dobro stran, uhca je do- bila, sicer prezgodaj, trgovske lokale. V zvezi z razvojem mesta med Bregom in Tržaško cestO' je bil tudi načrt nemškega viteškega re- da, da bi svoje zemljišče na Mirju razdelil na stavbišča in bi se na njem zgradilo novo ljub- ljansko predmestje, ki bi — stalo bi na prostoru nekdanjega rimskega mesta —imenovalo Emo- na. Ko je načrt zazidave komendskega zem- ljišča leta 1826 obravnavala gnadbena, gasilna in olepševalna komisija, je opozorila na po- manjkanje poti proti Krakovemu, Trnovemu in proti mestu, ovira za razvoj novega pred- mestja pa bi bil tudi močvirnati svet proti Gradaščici ter dva ribnika na tem zemljišču.'" O načrtu za novo predmestje so razpravljali več let, celo dvoma pisarna se je z njim ukvarjala, do izvedbe pa ni prišlo. Parcelacijo in zazidavo zemljišča so ovirali že navedeni razlogi, pomanjkanje poti do sedanjih pred- mestij, deloma močvimat svet in še nezasuta ribnika. Načrt je izgubil na svojemu pomenu tudi z dograditvijo železnice Ljubljana-Trst, ki je napravila konec prometu na Ljubljanici in na cestah, ki so vodile na Breg. S tem je tudi okoliš Gradišča izgubil svojo dotedanjo prometno vlogo. Obenem z zgraditvijo novega Spitalskega m'Osta je ibila preurejena glavna pot, ki je k temu mostu vodila od Tržaške in Dunajske ceste, Slonova, današnja Čopova, ulica. Na de- lu nekdanjega frančiškanskega vrta je mesto zgradilo 23 prodajaln kot nadomestilo za le- sene kramarske kolibe, ki so stale nekoč na Čevljarskem in Spdtalskem mostu. Slonova ulica je imela pred tem čisto predmestno lice, skoraj po celi dolžini desne strani se je raz- prostiral samostanski vrt, ograjen proti uhci z zidom. Prodajalne so njeno podobo popolnoma spremenile: prinesle so v ulico trgovski pro- met in jo vključile v mestno življenje.'^ Po obnovitvi Sentpetrskega mosta leta 1835 — prvotno je most služil zvezi vojašnice z mes- tom — so zgradili cesto, ki ga je zvezala z Zaloško cesto (to ime je tedaj imela tudi se- danja Tmbarjeva cesta).'^ V istem času je me- sto urejevalo cesto na obrežju Ljubljanice (sedaj Petkovškovo nabrežje).Promet v tem okohšu je zelo narasel, k povečanju je največ prispevala sladkoma rafinerija na Poljanskem nasipu. Za njene potrebe so dovažali na vozo- vih sladkorno moko in premog, ravno tako so odvažali sladkor in druge proizvode. Važna prometna žila za tedanjo Ljubljano je bila Zaloška cesta, ki je vodila k pristanišču na Savi. Vehk del ljubljanskega trgovskega pro- meta je uporabljal vodno pot po tej reki (ogrsko in hrvaško žito, vino, premog iz Za- gorja). Zaradi živahnega vozovnega prometa med Ljubljano in Zalogom je bilo treba trgov- sko pomembnejšim delom mesta omogočiti bo- ljšo zvezo z Zaloško cesto. Zato se je mesto lo- tilo ureditve, predvsem razširitve sedanje Ko- menskega ulice in vidovdanske ceste.^^ Uredi- tev teh uhc je deloma razbremenila začetni del Zaloške ceste (danes Trubarjeve). Skrb mesta je bila v prvi vrsti usmerjena k ureditvi prometnih žil, ki so bile važne zia blagovni promet. Manj zanimanja je bilo za regulacijo uhc v notranjem mestu. To kaže primer Ziidovske uhce. Ko je hišni posestnik v tej ulici iniameraval preži dati svojo hišo in je dal porušiti tudi steno proti ulid, je gradbena, gasilna in olepševalna komisija opozorila ma- gistrat na ugodno priložnost, za razširitev uli- ce. Hišni lastnik je bil pripravljen graditi v novi stavbni črti in prepustiti zemljišče za_ ulico za primemo odškodnino. Gradbeni ko- misiji se je zdela razširitev potrebna, ker je imela Židovska ulica dokaj živahen promet, vodila je h gledališču, kazini, dvorcu ter na Čevljarski most. Magistrat ni bdi teh misli, za- vračal je možnost za razširitev uhce, tudi ni mesto imelo denarja za odškodnino posestni- kom."^ VI. Naraščajoči vozni promet na mestnem cest- nem omrežju je postavil pred mestno upravo nove naloge. Dotedanji način graditve in vzdr- ževanja cest ni več ustrezal. Leta 1816 so pri- čeli z gradnjo kanalov in tlakovanjem cest. Ljubljana prej ni poznala podzemske kanaU- zacije; voda je odtekala kar po ulicah in uni- čevala njihovo nezaščiteno površino. Postopo- ma so po posameznih uhcah in trgih gradili kanale za odvajanje padavinskih vod. Med ulicami, ki so bile najprej kanalizirane, se omenjajo Slonova ulica s trgom pred frančiš- kansko cerkvijo ter Gradišče. Nato so prišle na vrsto sedanja Vegova ulica, Rožna uhca, Titova cesta od Trga revolucije do Ajdovščine, del Dalmatinove uhce, Krekov trg, Strehška uhca, Poljanska cesta do Sentpetrskega mosta ter Levstikov trg. Gradbena, gasilna in olepše- valna komisija je leta 1831 hotela, da bd se zgradil kanal po sredi trga ob Zvezdi; ker je bilo premalo sredstev v mestni blagajni, je 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ostalo le pri želji."" Ko so zaradi pospešitve odtekanja vode z Barja poglobili Ljubljianico, so morali poglobiti tudi kanale, napeljane v njeno strugo. Hišni posestniki so se branili plačati stroške za poglobitev svojih kanalov, nekateri so šh s pritožbami do dvora, toda bili so zavrnjeni.«' Da bi bila cestna površina odpornejša, so jo utrjevah s tlakovanjem. Za tlak so uporabljali okroglo kamenje savskega proda, ki so ga knenovah mačje glave. Na ta način so tlako- vali že v prejšnjih časih mestne ulice z večjim voznim prometom, zlasti ulice, ki so vodile na Breg.** Po francoskih vojnah so pričeh obnav- ljati tlak iz okroglih kamnov najprej na ce- stah v notranjem mestu, nato so začeli tlako- vati glavne prometne ceste v predmestjih. To- da uporabljeni način tlakovanja s savskim kamenjem se ni obnesel; pri močnem voznem prometu se je tlak prehitro izrabil. Zupan Hradecki je bil leta 1840 za to, da se opusti tlakovanje sedanje Titove ceste med pošto in Ajdovščino, kjer je bilo središče voznega pro- meta. Bil je prepričan, da na tem delu ceste nobeno tlakovanje ne bi držalo. Bil je za temeljito posipanje ceste z gramozom. Navzlic njegovemu odklonilnemu stahšču je bila cesta od Ajdovščine proti mestu leta 1841 tlakovana z dvojnim italijanskim tlakom ter z okroglim kamenjem. Leta 1842 so jo morali že obnoviti, leto nato pa je bila že tako slaba, da so jo morah nasuti z gramozom. Leta 1845 so jo tla- kovah za poskus, čeprav je magistrat naspro- toval, z impregni ranimi hrastovimi kladicami (panji).«" Poskus se je dobro obnesel, zato se je magistrat za hrastov tlak tako navdušil, da je imel namen, postopoma tlakovati vse ulice na ta način.'« Izkazalo se je namreč, da tudi na manj prometnih uhcah tlak iz okroglega kamenja ne zdrži vehko, zlasti belo kamenje je bilo premehko. Zato so se začeli zanimati za kamenje iz kamnoloma v Knapovžah; mest- ni magistrat se je obrnil tudi na pohorske kamnolome zaradi dobave granitnih kock." Ker pa je bilo tlakovanje z okroghm savskim kamenjem poceni, so nekatere uhce še vedno tlakovali z njim, druge so pa makadamizirali. Pogosto so se ponavljale tožbe, posebno glede prometnejših uhc, da je tlak slab in da so uli- ce skoraj neprevozne. Židovska uhca, kjer voznega prometa ni bilo, je bila tlakovana s kamnitimi ploščami; tlak so obnovih, ko so bile stare plošče izrabljene.'^ Iz kamnitih plo- šč so bih tudi pločniki, ki so jih napravih po nekaterih uhcah, ponekod pa le pred pomem- bnejšimi poslopji. Pločnike je dal magistrat položiti ob hišah, katerih lastniki so plačah stroške polaganja; nekateri hišni posestniki so sami oskrbeh polaganje." vii. Nasadi in parki so bili prvotno zadeva za- sebnikov, šele za časa francoskega medvladja se je začela zanje zanimati javna uprava. Med škofijo in Ljubljanico so konec XVIII. stoletja stale mesnice in sejmske stojnice. Po- zneje so sejmski prostor prestavili na današnji Krekov trg. Pod Francozi je škofija postala vladna palača, v njej je stanoval guverner, ki je leta 1812 dal nalog za ureditev nekdanjega tržnega prostora v javni vrt.'* Dve leti pozneje je dal magistrat podreti tudi zidovje pri nek- danjem mestnem skladišču, s pridobljenim prostorom se je povečal vrt za škofijsko pala- čo." V istem času kot vrt za škofijo so zasa- dili orehov drevored ob Ljubljanici za seme- niščem in nekdanjim licejskim poslopjem. Orehi so bili najbrž preblizu obeh zgradb in so jima jemali luč; potem ko so jih posekah, so aasadih hpe v večji oddaljenosti od poslopij. Ker je bil ta drevored za licejskim poslopjem, so ga imenovah Šolski drevored, zaradi bhžine stolnice po tudi Stolni drevored; bil je le del takrat po vsem desnem bregu Ljubljanice do stare klavnice pri prisilni delavnici zasajenega drevoreda. Postopoma so deh drevoreda izgi- nih.'« Francozi so izdelali načrt tudi za drevored v Tivoliju in na Celovški cesti. Po načrtu in- ženirja Blancharda naj bi se bila preuredila v drevored Celovška cesta od mestne meje do Pagliaruzzijevega vrta (pod Ceikinovim gra- dom), od tod bi zaokrenil proti jugozahodu (smer nekdanjega drevoreda do glavnega do- hoda v tivolski park, ki je bil deloma odstra- njen zaradi preložitve železniške prcge), od tam pa v sedanjo Cankarjevo cesto nekako do opernega gledališča. Na Celovški cesti je bila za cestišče predvidena širina 12 m, tedaj je bi- la cesta široka le 8 m, na vsaki strani naj bi bila jar'ka široka 1,5 m, nato pa drevored z dvojno vrsto dreves, cesta z drevoredoma ob obeh straneh bi bUa široka 30 m. Drevored na Celovški cesti bi bil dolg 450 m; po načrtu bi ga pa mogh podaljšati za 250 m poroti Šiški. Ostala dva kraka proti jugozahodu in po Can- karjevi cesti bi merila 865 m, skupaj torej 1565 m. Proračun je bil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev naprajvljen le m prvih 450 m." Francoska uprava svojega načrta tudi v tem omenjenem obsegu ni mogla več ure- sničiti. Po odhodu Francozev se je za drevo- rede zaavzel guverner Lattermann. Sredstva so zbrali večidel s prostovoljnimi prispevki ljub- ljanskih trgovcev: stroške za drevored od da- našnjega opernega gledahšča proti Tivolskemu gradu je prevzel Andrej Malic, ki je imel ho- tel na prostoru palače »Na-Ma« ob Carukarjevi cesti. Drevorede, ki so jih uredili po Blan- 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika chardovem načrtu, so zasadili najprej z jagnje- di in akadjami ter le s posameznimi kostanji, ki pa v družbi z akacijami niso uspevali. Leta 1822 so jih obnovih le s kostanji.''« Gubemij je 1823 dal tudi pobudo za zasaditev dreves ob Dunajski cesti (sedanji Titovi) do savskega mosta. Ob tej cesti so zasadili topole.'^ Na tem mestu je treba omeniti še idrevored Zvezdo, ki je bil zasajen obenem z ureditvijo Kongresne- ga trga. viii. Od konca XVIII. stoletja, ko je bilo poruše- no mestno obzidje, pa do srede prejšnjega sto- letja, ko je bila skozi Ljubljano dograjena že- leznica Ljubljana-Trst, je bilo položenih nekaj temeljev za nadaljnji urbanistični razvoj. Novi mostovi ter nove oziroma za potrebe živahnej- šega prometa preurejene ulice so poveziale na novo nastale in razvijajoče se mestne dele. Zaslediti smo mogh tudi prizadevanja za do- ločeno arhitektonsko in estetsko podobo po- sameznih novo urejenih trgov in ulic. Seveda se je urbanistična dejavnost gibala v ozkih mejah, ki so jih odrejale s.kromne možnosti mestnih financ. Marsikak načrt je ostal neiz- veden, ker ni bilo denarja za odkup hiš in zemljišč ali za postavitev večjih objektov, npr. vodnjakov. Pobude za delo na urbanističnem področju so prihajale od raznih strani. Za ceste in mo- stove so bili glavni pobudniki prizadeti zaseb- niki. Na zunanjo podobo mesta so s svojimi predlogi, nasveti in tudi odločitvami vphvali deželna vlada in drugi državni organi, npr. gradbena direkdja. Nalogo, reševati mestne gradbene in urbanistične zadeve, je imela gradbena, gasilna in olepševalna komisija. Mestni magistrat se pravzaprav na tem polju ni mogel uveljaviti, omenjene zadeve niso sodile v njegovo področje. Tudi je razpolagal z zelo omejenimi finančnimi sredstvi, poleg tega pa je še za vse izdatke potreboval odobri- tev deželne vlade. Vkljub temu je župan Hra- decki pokazal veliko iniciativnosti pri raznih načrtih in si je prizadeval za njihovo izvedbo. Na njegovo pobudo je tudi nastalo novo na- selje ob cesti pod Golovcem, kjer je začel pro- dajati mestni svet s pogojem, da kupci zgradi- jo hiše. Naselje je pozneje dobilo naziv Hna,- deckega vas (sedaj cesta).*" V področje mest- nega magistrata so prešle gradbene in urba- nistične zadeve po letu 1848 z reorganizadjo občinske uprave. Gradbena, gasilna in olepše- valna komisija je svoje posle izročila mestni upravi šele začetek 1851, ko je mesto nastavilo svojega gradbenega inšpektorja.^' S tem je njen obstoj prenehal in skrb za gradbeno in urbanistično podobo mesta je prešla na mest- no obdno. OPOMBE 1. MALj. Cod. I/l, fol. 93. — 2. MALj. Reg I fase. 2, fol. 40 si. — Dr. Josip Mal, Stara Ljub- ljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 181. — 3. MALj. Reg. I fase. 144, fol. 484. — 4. MALj. Reg. I fase. 3, fol. 13. si. — 5. MALJ. Reg I fase. 120, fol. 130. — 6. MALj. Reg. I fase. 144, fol. 484. — 7. MALj. Reg. I fase. 12, fol. 200 si., All- gemeine Polizeieinrichtung fiir die Hauptstadt Laibach im Herzogthum Krain. — 8. MALj. Reg. I fase. 134, fol. 507—524, Instruction naeh wel- eher sieh die neu aufgestellte Bau- und Verscho- nerungs Feuerloseh-Polizeicommission zu beneh- men haben wird. — 9. MALj. Reg. I fase. 194, fol. 2 in 1269. — 10. MALj. Varia mag. IV (gradbena, gasilna in olepševalna komisija) fase. 5, fol. 599. — 11. MALj. Reg. I fase. 167, fol. 507 si. — 12. Erganzungs-Sammlung der politi- schen, Cameral- und Justiz-Gesetze und Ver- ordnungen, welehe fùr das Herzogthum Krain und den Villaeher Kreis Karntens im Konig- reiehe lUirien von dem Zeitpunkte der Wieder- besitznahme bis einschlieBlieh des Jahres 1818 erlassen worden sind. Erster Theil. Laibaeh 1835, str. 284 si. — Ersten Theiles 2te Abtheilung. Laibach 1836, str. 431 si. in 440. — 13. MALj. Reg. I fase. 192, fol. 181 si. — Neue Organisi- rung der Bau-, Feuerloseh- und Stadtverseho- nerungs-Commission in Laibach. Sammlung der politisehen Gesetze und Verordnungen fur das Laibaeher Gouvernement-Gebieth im Konig- reiche tllyrien. Jahr 1825. 7. Band. Ljubljana 1828. Str. 170 si. — 14. MALj. Varia mag. IV fase. 1 do 9 vsebujejo spise gradbene, gasilne in olepševalne komisije za leta 1798—1809, ki dajejo podobo o njenem delu. — Vpogled v delo komisije za naslednja desetletja dajejo gradbeni spisi magistratne registrature, npr. fase. 271, foL 22 in 106, fase. 273, fol. 9 si. in 601, fase. 389, fol. 159 si. in 173 si. ter ohranjeni spisi kresij- ske registrature v Mestnem arhivu, npr. fase. K 21, konv. 15/3 in 15/4 iz 1825. — 15. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 516; fase. 6, fol. 5. — 16. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 696. si. — 17. MALj. Varia mag. IV fase. 7, fol. 634 si. in 695. — 18. MALj. Reg. I fase. 273, fol. 601. — 19. MALj. Reg. I fase. 389, fol. 159 sL, fol. 173. si. — 20. MALj. Reg. I fase. 389, fol. 171 si. — 21. MALj. Reg. I fase. 121, fol. 4. — 22. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 152 si. — 23. MALj. Varia mag. IV fase. 4, fol. 735; fase. 5, fol. 350, 420; fase. K 22, konv. 15/3—1823. — 24. MALj. Reg. I fase. 238, fol. 235 si. — Ivan Vrhovec, Iz do- mače zgodovine. Kako in kdaj so nam naredili ljubljansko »Zvezdo«. Ljubljanski zvon VI/1886, str. 272 si. — Dr. Rudolf Andrejka, Trgovska zgodovina Selenburgove uliee v Ljubljani. Tr- govski tovariš 1937. — 25. MALj. Reg. I fase. 238, fol. 374 si. — Andrejka, n. o. m. — 26. Ivan Vrhovee, Iz domače zgodovine. 5. Zvezda. Ljub- ljanski zvon XIV/1894, str. 140 si. — MALj. Reg. I fase. 381, fol. 1027 si — 27. MALJ. Reg. I fase. 239, fol. 566 si. — 28. MALj. Fase. K 15, spis 23/19. — 29. O problematiki trga v novejšem času prim. France Stele, Marijin trg. Kronika 151 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenskih mest IV/1937, str. 147 si. — 30. MALj. Reg. I fase. 390, fol. 216 si. — 31. MALj. Reg. I fase. 121, fol. 500 si.; fase. 5, fol. 358. — A. Jellouschek, Nachrichten iiber die Herstellung des gegenwàrtigen Schulgebaudes und iiber die Einfùhrung der Lehranstalten in Laibach. MHK XV/1860, str. 93 si. — 32. Ivan Vrhovec, Iz do- mače zgodovine. 4. Olepšava sedanjega »Franea Jožefa trga<-(. Ljubljanski zvon XIV/1894, str. 139. K naslovu poglavja Vrhovčevega članka je treba pripomniti, da je trg imel naziv »Cesarja Jo- žefa trg«. — 33. Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš. III. del: Veliki trg, fol. 744 si.; X. del: Poljan- sko predmestje, fol. 152 si. — Denkschrift uber die Grùndung und innere Einrichtung der Spar- kasse in Laibaeh und der Ergebnisse Ihrer 50- jahrigen Tàtigkeit Ljubljana 1870, str. 13 si. in 31. — 34. MALj. Reg. I fase. 388, fol. 463 si. — 35. MALj. Reg. I fase. 6, fol. 17 si. — 36. Staro- slav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana 1926, str. 42. — 37. Juša Serajnik- Vavken, Stavbni razvoj Gruberjeve palače v Ljubljani. Kronika, časopis za slovensko krajev- no zgodovino VII/1959, str. 178 si. — 38. Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana. Ljubljana 1955, str. 13 in 23. — 39. MALj. Reg. I fase. 5, fol. 213 si. — 40. MALj. Reg. I fase. 5, fol. 240. — 41. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 1204 si. in 1253 si. — 42. MALj. Reg. I fase. 193, fol. 37 si. in fase. 189. str. 390 si. — 43. MALj. Fase. K 15, 30/45— 1831; Reg. I fase. 271, str. 373 si. — Dr. Rudolf Andrejka, Zgodovina kramarskih hišic v Prešer- novi ulici. Kronika slovenskih mest V/1938, str. 70. — Andrejkova razprava (str. 17 si., 65 sL, 129 sL, 203 si.) podaja tudi historiat odkupa prodajaln na Spitalskem in Čevljarskem mostu v zvezi s pripravami za gradnjo novih mostov. — 44. MALj. Reg. I fase. 271, fol. 354 si.; fase. 385, fol. 176 si., fol. 249 si.; fase. K 15, konv. 23/19—1835. — 45. MALj. Reg. I fase. 271, fol. 354 si. — 46. MALj. Reg. I fase. 385, fol. 249 si. — 47. MALj. Reg. I fase. 383, fol, 632 si. — Fase. K 15, konv. 23/19—1835. 48. MALj. Reg. I fase. 386, fol. 198 si.; fase. 271, fol. 698 sL, 710 si. — 49. MALj. Reg. I fase. 383, fol. 634 si. — 50. MALj. Reg. I fase. 383, fol. 717 sL; fase. 470, fol. 217. — Andrejka, n. o. m, str, 250 si. — 51. MALj. Reg, I fase. 383, fol. 402 si. — 52. An- drejka, n. o. m. 132. — 53. MALj. Reg. I fase, 189, fol. 390 si. — 54. MALj, Fase. K 16, konv. 15/42. — 55. MALj. Reg. I fase. 189, fol. 316 si., 331 si., 350 si.; fase. 196, fol. 171 si.; fase. 385, fol. 10 si.; fase. K 15, konv. 2/13, — 56. MALj. Fase. K 21, konv, 15/5—1820; Reg, I fase. 387, fol, 208 si, — 57. Ivan Vrhovnik, Trnovska žup- nija v Ljubljani. Ljubljana 1933, str, 260 si, — Staroslav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljub- ljani. Ljubljana 1926, str. 42 si, — MALj. Reg. I fase. 987, XV/1 št. 13.601/1888, tržni red od 9. 8. 1848. — 58. MALj. Cod. XX/1 in 5. — 59. Andrejka, n. o. m. str. 131 si. — 60. MALj. Fase. K 15, konv. 11/3, 15/20; Reg. I fasci. 272, fol.1021 si. — 61. Andrejka, n. o. m. str. 71 si. — 62. MALj. Reg. I fase. 386, fol. 512 si. — 63. MALj. Reg. I fase. 388, fol. 102 si. — 64. MALj. Fase. K 14, konv. 3. — 65. MALj, Reg. I fase, 390, fol, 79. si. — 66. MALj. Reg, I fase. 196, fol, 287, 486 si,; fase, 271, fol. 497 si., 651 sL, 801 si,, 814 sL, 883 sL, 1016 si., 1098 si, — Josip Wester, Momenti v razvoju Ljubljane od 1, 1787—1821, Kronika slovenskih mest 1/1934, str, 23 si, — 67. MALj. Reg, I fase, 385, fol. 827 si, — 68. MALj, Reg, I fase, 6, fol, 89 in 120 si. — 69. MALj, Reg. I fase. 388, fol. 321 si., 422 si. — 70. MALj. Reg, I fase. 390, fol. 823 sL; fase. 515, fol. 461 si, — 71. MALj, Reg, I fase. 389, fol, 576, — 72. MALj. Reg. I fase. 389, fol, 1111 si, — 73. MALJ Reg. I fase. 196, fol. 166 si.; fase. 273, fol. 201. si. — 74. MALj, Reg. I fase. 161, fol. 496 si. — Ivan Vrho- vec, Iz domače zgodovine. I. Prva izprehajališča in prvi javni nasadi v Ljubljani. Ljubljanski zvon XIV/1894, str, 14. — 75. MALj. Reg. I fase. 241, fol. 792. — 76. Vrhovec, n. o. m. str. 76. — 77. MALj. Reg. I fase. 168, fol. 118 si. — 78. MALj. Reg. I fase. 188, fol. 16 si. — Vrhovec, n. o, m. str. 76 si. — Wester, n, o, m, str. 23 si, — Aloj- zij Potočnik, Tivolski grad in park v Ljubljani. Kronika slovenskih mest V/1938, str. 231. — 79. MALj, Reg. I fase. 241, fol. 839 si. — 80. MALj. Reg. I fase. 490, fol. 182 si, — 81. MALj. Reg. I fase. 516, fol, 1042; fase, 518, fol, 248 si,, 319 si. 152