Kako ustavljajo nemške šolev Trstu. V »Edinosti« čitamo, da se ie v dvorani tržaške gimnazije vršil dne 15. zvečer ob 6. uri shod, ki ga je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev, oziroma nadaljevanje ženskega liceja z nemškim učnim jezikom, kakor so ga dosedaj imele šolske sestre v ulici Pasquale Besenghi. Udeležba je bila pičla, pač pa je bil navzoč general Kraus in nekaj oficirjev bosanskega polka; bili so povečini starši, ki imajo svoje otroke v šoli pri šolskih se, strah v Pasquale Besenghi. Shod je otvoril dr. Krauseneck, bivši odvetnik. Zahvalil se je najprej deželnemu šol. nadzorniku, ki je dosedaj vodil vso akcijo, potem pa je v nedvomljivo jasnih besedah slikal pomen družbe, ki se naj ustanovi, da bo oskrbovala in vodila višjo nemško dekliško šolo v Trstu, ki je silno potrebna. Drugih nemških sol imamo dovolj. je rekel govornik, nimamo pa višje dekliške šole. Omenjal je, kako je nemščina važen element za Trst. Nemci so nekako najbolj lojalen. državo vzdržujoč element sploh; radi tega tudi vlada podpira v Trstu Nemce posebno na šolskem polju, zakar so ji hvaležni. Sploh ie govoril o nemščini in Nemcih tako, kakor se je to slišalo v parlamentu, kadar je govoril kak Wolf, Iro ali Schonerer, le da je dr. Krauseneck vlado hvalil. česar oni niso storili. Nemščina da ie tudi nekak natiho priznani državni jezik, ki se ga morajo tudi druge narodnosti posluževati, ako hočejo med sabo občevati. Navajal je, da to uvideva tudi država in zaraditega podpira stremljenje pripravljalnega odbora. Ker pa v družini ne igra samo mož važne vloge. ampak tudi žena, zaradi tega je treba skrbeti, da bo dana tudi v Trstu prilika našim (nemškim) hčeram, da se izobrazijo više, da bodo tako mogle izvrševati dano jim nalogo. Govoril je mnogo o nemški tendenci, ki jo naj ima ta šola. in sicer tako odkrito, da je bila dr. Kauerja, ki je po zagotovilu dr. Krausenecka dosedaj s tako hvalevredno naglico vodil vso to akcijo, skoraj sram. zakaj !ker drugače si ne tfioremp tplmačiti. zakaj bi bil postal rdeč kakor rak. Šklepamo pa to tudi še iz tega. ker je dr. ^auer v svojem temu 5gQvoru sledečem poročilu na iako raiiniran tjačin popravljal svojega predgovornika in blažil ost, ki je bila naperjena proti drugim narodnostim. s Irazo. da država hoče Ie. da se deklice vzgajajo v dobrem »avtsrijskem« duhu. Izgledalo je tako nekako. kakor da bi bil dr. Krauseneck premalo poznal situacijo. Treba je vendar kazati nasproti Dunaju in drugi javnosti, da gre le za potrebno šolo, ne pa za nemško oienzivno postojanko, ker so bili navzoči nepolitikujoči oiicirji in menda tudi Nenemci, ki imajo tudi potrebo višjih dekliških šol. Toda dr. Krauseneck je menil. da ima pred sabo same Nemce in da gre samo za nemške interese. Z drugimi besedami: povedal je resnico, ki mu jo je dr. Kauer povedal poprej, ko ga je obvestil o tem. zakaj gre, pozabil pa mu ie povedati, da se tega na ustanovnem zboru še ne sme zatrobiti v javnost, ker niso navzoče same zanesljive osebe strogo nemškega mišljenja, ampak tudi druge narodnosti. Zato je pa v svojem ekspozeju, v katerem je povedal mnogo zanimivega, povedal. da je šola namenjena v prvi vrsti za deklice nemških oficirjev, uradnikov in trgovcev. Ublaževal je preodkrito tendeneo dr. Krausenecka in naslikal vso stvar kakor skrajno nedolžno in pa potrebno. ker licej šolskih sester da s tem letom preneha in kaj potem? Povedal je pa tudi, da je odbor (recte on) hotel ustanoviti izprva neki drugačen tip šole in ne liceja. da pa mu je ministrstvo to odsvetovalo. ako reflektira na državno podporo. Treba ie torej prevzeti dijakinje sedaj obstoječega liceja šolskih sester in takoj začetkom šolskega leta 1912/13 v septembru otvoriti vseh 6 razredov liceja. ki se mu priklopi trgovska šola itd. Skratka, kar imajo sedaj šolske sestre — <o prevzameio gg. dr. Kauer et consortes. Omenjal je, vse to tako nedolžno, kakor da bi bil on, ki je vso to stvar dosedaj vodil, nekako primoran to storiti, da se deklic. ki že sedaj obiskujejo licej, ne vrže na cesto in bi bilo s tem izgubljenih toliko dobrih patriotinj. »Raznarodovalnega namena pa šole. ki jih mi ustanavljamo. nimajo«. ta" ko je dodal. Vse to bi mu še človek verjel, če bi se vsakomur, ki je slišal govor dr. Krausenecka. ne vsiljevala vedno tendenca in pa misel: ako že dr. Kauer tako skrbi za dekliško vzgojo, zakaj pa ni izposloval od .naučnega ministrstva. da bi šolske sestre še naprej poučevale in imele licej v rokah. kakor ga imajo dosedaj, kar bi bilo tem laglje, ko je država od njih prevzela zadolženo poslopje. To bi bil dr. Katier ?ako lahko izposloval in stvar bi ostala pri starem. če bi poslopje bilo državno. Potrebi dekiiške vifje nemŠke vzgoje pa bi bjio ustreženo. ij-Ie bi bilp treba nikakega odbora ali kuratorja, ne bi bilo treba imeti težkpč in dela, ker je že vse tu, poslopje. učila, učnfc osebe in kar ie pptreba sploh in pa vse najmoderneje. Da pa šola odgovarja vsem zahtevam. menda tudi dr. Kauer ne bp negiral, saj jim je pn izposloval pravico javnosti. Če mu je pa bila dosedaj premalo »strammdeutsch«, kaj hočemo; da pa je dpvolj avstrijsko-misleča, tega pa tudi dr. Kauer ne more dvomiti; saj je vendar Nj. c. kr. Visokost Marija Jpžefa, avstr. nadvojvpdinja, protektorica sedanjega zavoda. S tem je menda dovolj rečeno. Je pa tudi dpvolj jasno, da je moral dr. Kauer ubrati drugo ppt, ako ie hotel priti s svpjp višjo »strammdeutsch« dekliško šolo počasi na Piazza Lipsia v palačp Pasquala Besenghi. Deželni šolski nadzornik dr. Kauer je izkoristil skrajno neugoden financialni položaj zavpda šolskih sester zase. oziroma za nemško pplitiško stranko. Nemška šola šolskih sester mu ni bila dovplj »strammdeutsch« in zato mora izginiti; namestp nje pa se osnuje na državne stroške druga šola, enaka že obstpječi. le da bP pod vodstvom nemškega odbora, v katerem so osebe iz Rajha. On je to stvar izobrno zasnpval, ker so vse niti vse pperaciie v svrho sanacije ppdjetja šplskih sester tekle skozi njegpve roke; le dr. Krauseneck mu ie sedaj nekoliko prezgodaj razpbesil frankfurtarico na oficirsko-uradniško dekliško šolo . Interesantno pa je bilo poslušati dr, Kauerja. ko je pripovedoval. kako je delal za to novp špIo in kaj je dosegel in pa kako hitro je vse to šlo. Pred približno enim mesecem se je sklenilo ustanoviti to družbp, so se napravila pravila itd. Danes je bil ustanovni zbor, namestništvo sicer pravil še ni potrdilo, pač pa jih je policija vzela naznanje; rabi se samo še formalno potrdilo od namestništva zaradi — poštne hranilnice, ker se drugače ne more pristopiti in dobiti poštno-hranilničnega računa! Pred tremi tedni je bil dr. Kauer na Dunaju, kjer je govoril z najmerodajnejšimi osebami in z ministrom. V naučnem ministrstvu je bil pri tem posvetovanju navzoč tudi član finančnega ministrstva, in dalo se je dr. Kauerju zagotovilo izdatne denarne podpore, tako da bo članarina služila le za nabiranje fonda za poznejši nakup lastne-ga poslopja! Šolski prostori so zogatov- Ijeni v sedanjem gimnazijskem poslopju. razpolago, treba je le še članov. s kateSkratka, vse je preskrbljeno. vse je na rimi naj se čtokaže pptrfeba šole. fti «tvar je končana. Zaradi tega pa naj se pridno agitira, posebno naj se za to vpreŽejo dame, da pridpbe Jtar največ članpv. Na ra^pplago so bili tudi že tiskai in veZafii bloki za nabiranje članpv. Vse je že tu, vse je pripravljeno. le še članov je treba! Sola je tu. le še učenk je treba doblH! Marsikaj smo že videli. kaj takega pa še ne! Ustanovni občni zbor z nepotrjenimi pravili, na katere se menda — spdeč po govoru dr. Kauerja — sploh mnogo ne bodo ozirali. zakaj volil se bo tudi lahko Damenkomite, ker v pravilih baje ni nič proti temu pisanega. Vplitev odbora in nadzorstva se je vršila seveda soglasno in volili in voljeni so bili gg., ki še niso bili člani; vplilo se ie per acclamationem brez posvetovanja že predloženo listo. (Preds. dr. Krauseneck, odbprniki dr. Kauer, vladni svet. Cordin, podravnatelj državne železnice in eksponent »Volksrata«. zobozdrav. Lauprecht, neki stotnik itd.; v nadzorstvo pa med drugimi tudi ravnatelj Scholz. Pravila se, razen § 3 (o prispevkih) nisp prečitala. Ugovarjal ni nihče, saj se vendar ve, če se za šok> poteguje in celo akcijo tako neumprno vpdi c. kr. deželni šolski nadzornik, da je torej stvar v najboljših rokah, v rokah c. kr. uradnikov, in sicer takih, ki se jim tudi zakonov ni bati, kakor se to lahko sklepa po postopanju dr. Kauerja. Zato pa tudi pravil, dasi Jih že imajo tiskane, niti delili nisp pred občnim zborom, kakpr je to drugod navada, imeli so jih le odborniki. Sploh je šlo vse tako gladko kakor po loju. in razen rdečice na pbrazu dr. Kauerja ni bilo opaziti nič izrednega. » Tako ustanavljajo v Trstu ultranem-ške šple. Kako pa slovenske, to vedo tispči in tisoči našega ljudstva, ki že več negp pol stoletja prosijo za šole, pa ne dobijo nič. Za Slovence ni denarja. Nimamo namena braniti nemški zavod šolskih sester, toda mplčati k takemu postopanju tudi ne moremo, ker nam nastop in delovanje c. kr. deželnega šolskega nadzornika le prejasno potrjuje tendenco. ki vlada na tržaških c. kr. srednjih šolah, kamor moramo pošiljati svojo deco tudi mi, ker nimamo svojih srednjih šol.