T' b ? I- .ist 11 Tečaj J I I hajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskainici jeiDaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol letal gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošilj po pošti pa za celo leto. 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr « V Ljubljani 18. marčna 1891 o b s g i ■ r» i. T C. M n. h ■■ m % I ■f Dr. Josip Poklukar. — drevjem, katero je sneg poškodoval Opravila pri čebelnjaku meseca marcija. in narodopisni obrazi Nasi dopisi. Vzgoja paradižnikov v loncih — Novičar. Jesen in njegova korist. • - Vprašanja in odgovori. Kaj storiti z - Zemljepisni i » ' ' \ •vt pretuzDim srcem javljamo vest, da našega pre- prevzel solastništvo tiskarne in kamenopisarne Blas- Ijubega ßiijatelja dr. Josipa Poklukarja, viteza železne nikove m po smrti dr. Bleiweisa tuli uredništvo krone III. vrste, deželnega glavarja vojvodine Kranjske predsednika trgovske in obrtniške zbornice in pogo- do konca leta 1890. zdovalne komisije za Ki as, državnega poslanca itd., ni ,I<[Qvic'S katere je z velikim veseljem spisoval skoraj h Leta 187or poročil se z Aleksandrino Blasni- več med nami. Akoravnp smo vedeli, da za težko bo- kovo, kateri ie bil velno blag soprog, kakor tudi svo- leznijo boleha, in seje od več strani izreklo, daje ne- jim peterim otrokom dober in skrben oče. ozdravna, vender nismo do izgubili upanja Uže zgodaj je začel občevati z najodličnejšimi da bode Bog vsegamogočni nam pust ''političnimi možmi na Kranjskem in ž njimi delovati, zdaj tako želo ^potrebujemo. Ali Vseglimogočni je v Leta 1870. je bil izvoljen v deželni in prihodnje leto i 0 .t svoji neskončni modrosti drugače obrnil. Ob 1. uri po- v državni zbor ia od tedaj je bil vedno zastopnik v polunoči dne 17. t. m. vzela nam je neizprosna smrt dež. in državnem zboru, le tedaj, ko so se začele direktne našega nepozabnega dr. Josipa Poklukarja, moža, ka- volitve v državni zbor, ni nikakor hotel vzprejeti po-teri se je vedno ravnal po načelih za nase razmere prerano ^ # umrlih za ci vnetih prvih narodnjakov n Aveisa, dr. Lovra Tomaoa, dr. Goste i. di od slovenski v resn L, dr. Janeza^viteza Blei slanstva. Ali 1879. 1. je bil zopet izvoljen v državni » zbor, v katerem je do zadnjega bil poslanec gorenjskih in notranjskih mest in trgov, 5. marcija so ga pa izvolili volilci ljubljanski v državni zbor. L. 1883. ga Deželo Kranjsko zadela je zopet velika nesreča, je odlikoval presvetli cesar z redom železne krone III. m od naš aluj zopet po mozu. katei je vrste, 1888. 1. po smrti grofa Thurna pa imenoval za dobo s^vojega življenja posvetil njemu, kateri je slovenski deželnega glavarja kranjskega narod goreče ljubil, pri v£;aki priliki se za njegove blaginje Največ zaslug si je pridobil za deželo Kranjsko potezal in po vsej svoji moči delal v korist njegovo, kot ud deželne komisije zemljiškega davk Zopet žaluj nas od ob sti moža, kateri se je odlikoval po jeklenem značaji, kateri je poznal težnje Njemu hvala, da se je zemljarina pravično zdelila narodove, kakor malokdo in tako težko breme olajšalo deželi Kranjski dr J t ö in žalost ta je tudi Dr Josip Poklukar pridobil si je s svojiin pamet * a ^^ •» 1 tem bolj opravičena, ker je med nami le še malo mož, nim in preudarnim ravnanj tudi mnogo vpli katerim so v dobrem spominu vodila, katerih so se dr- "" ' v žaji naši prvi odlični odnjaki državnem zboru, bil pri z voditelj slovenskim dr .j je^pa žalost tudi še zaradi tega, ker je dr. Josip Poklukar bil^ priljubljen pri vseh strankah in se bode težko našel ^u\ož, kateri bi ga mogel kot deželnega glavarja tako nadomestiti, kakor je želeti mm poslancem in se vedel s taktnim postopanjem tudi pri ministerstvu Deželni poslanci obeh strank so ga čislali kot Dr. Josip Poklukar je bil spretnega azprav In objektivnega voditelja deželnozborskih rodnjak. želeti si mor vsak pravi ojen 1837. 1. v vasi Kr pri Gorjah na Gorenjskem dne 7. marcija vsak, kdor ljubi naš riadarjeni/narol, našo lepo domo šolal v^domačem kraji in v Liublj vino, da bi skušal sfeharni zastopnik si pridobiti onih 1857. 1. dovršil gimnazijo. Na Dunajskem vseučilišči se je tudi lastnosti, katere so dičile našega dr. Poklukarja, o ka je učil pravoslovj tei postal 1864 doktor. Potem terem z dobro vestjo trdimo, da ga bode naš verni le bil nekaj časa v bnležniški in odvetniški praksi v značaj od ohranil v dobrem spominu v Ljublj 1873 pa je pustil odvetniški posel ter Ci!oi^podai>kr stvari. drugih izkušeoim iu zvedenim čebelarjem h zna- menjih, kakeršna so na pr. nekako posebn) šumenje in Opravila pri čebelnjaku meseca marcija. Toplejši solnčni žarki tega meseca izpodbadajo tudi žalovanje, letanje čebel itd ali voli več zroko negotova. Ako ne najdeš ni matice ni zalege, najboljše je tak panj z drugimi združiti. Zalego m zdaj dajati da čebele k novemu delovanju. bile ves čas pri miru ali j Zdaj šele. posebno če so si matico sam i^legel, to je še prezgodaj , torej prazno . ker zaradi sicer zadrževalo slabo delo, ker naj bi jo tudi zlegel, bilo bi zastonj vender le blizu maja ostala rodo izpeljavajo mrliče, snažijo satovje vitna. Od čebelinih prodajalcev rodovitno matico kupo vreme, snažijo se skrbüo. Tudi v pänji si prizadevajo za pomanjkanja trotov snago, pometajo in itd. Kolikor mogo e je posebno mrtve čebele treba pridno čebelicam pomagati, vati je predrago kdor jo sam imel , seveda bi se spravljati iz panja. ajlaže obvaroval škode. Sploh pa naj čebelar pomni 1 da Pred čebelnjakom po8pi prostor s peskom. Kadar je toplo vreme, preloži satovje iz Dzierzonovega panja v drugega praznega ter pregleduj, ali ima matico in zalego, ali ne. Naše navadne panje z nepremičnim satovjem dva slaba, pa združena panja donašata še eokrat toliko dobička. lala nego če - Posebno oba slaba vsak posebe ala in pa naj čebelar čuje, da slabe panje še celo če bi bili brez matice obvaruj ih je najbolje obrniti. ter spodnjo desko jim odtrgati in ropnic. Zato naj izletna žrelca pomanjša, t. vse pazno pregledati. Po tem takem se človek bolj go- tako, da moreta kaki čebeli vštric ven m zamaši noter. tovo prepriča, ali je v panji vse prav ali ne, nego po Dobro je tudi malo cevko ali trobelico tako vtakniti v 83 t • I J * I f 9 r 1 L I t- } t L' I w t t/ f II t I t f žrelce, da morejo čebele ven in noter le skozi cevko. Kaj storiti, da se škoda kolikor mogoče zmanjša? Ropnice dohajajo veči del od straoi ter se boj tes 1.) Na drevesih, na katerih so veče ali manjše nega vhoda, od znotraj pa tudi slabe čebele lahko za- veje popolnoma odtrgane, morajo se rane s kakim ostrim branijo vhod. Slab mu panju je posebno lahko pomagati, če se močnemu vzame nekaj satovja, kaka dvi orodjem dobro ogladiti in s smolo ali z drevesnim vos- kam kom tako dobro zmazati, da zrak ne more ao rane, m i postavi, da se čutijo osirotele brez matice ter potem potem še dobro ovezati. Take veje pa, katere so sicer ^ » doda slabotnemu. Pri medu se razne čebele najprej spri- od debla odtrgane, vender se jih še velik del drži debla Če se združeno prebivalstvo postavi za kak dan morajo se prav varčno spet k deblu tako privezati, kakor so bile prej, in rana se mora tako obvezati, kakor jaznijo. na temoten kraj, je še bolj prav Meseca marcija nastane največkrat lakota, torej je pri cepljenji slabe čebele treba krmiti. Tudi je dobro postaviti ko ritce z vodo pred čebelnjak; po vodi plavaj kake deščice, da čebele ne potonejo. Vodo je treba večkrat menjati Če imajo malo cvetličnega medu za zalego in ni v okolici vrbovja (vrb, topolov, jelš, lesk itd.), treba jim, jp posipati moke. Dene se namreč ržene moke, še «i boljša pa je kostanjeva, v kak prazen sad, ki se kam « blizu pred čebelnjak postavi, da ga čebele lahko naj-dejo, kadar jim je treba. Malokdo misli, koliko to čebelami pomaga in zalego pospešuje ; i . . ' ' » . ' • ' ' - ' ' k ^ » < ; • v C y . * m njegova korist .* % % Mnogo imamo prostor • » ki nikom nič ne. has.- nijo, da bi jih pa . zasadili s kakim sadnim drevjem ali s kako drugo kmetijsko rastlino pa tudi * ? v - ' i • drugega vzroka. Take prostore j enega ali zasaditi z gozdnim drevjem Tako drevj ne kaže iz :elo koristno s dela okolico ne prijazno zemljo, (Ja je ne odpiavlj obilo koristi. a^pak zboljšuje tiidi podnebje, varuje i voda ter s svojim lesom tudi kar soseb a vkžDo, ko je lesa i vedno mani in manj. Izmed goziinega drevja, ki rado raste, ni izbirčno za tla ter lispeva tudi posamezno brez 9 obrambe uspeva ki jo ima t drevj v gozdih, je jesen. Jesen Ke ob vodi, pa tudi ob auhih čestah, sploh povsod. •• - ' • ' . , . 7 gä radi in tudi je les njegov zelo raben dobro plačujejo Po t . aterih krajih so r » • 4 katerih lepi les je pošeb Pr t M t Stare jesene, « uže skoraj po- polnoma posekali. Jesen štejemo med najrastnejše drevje • i in jljubše m v .)e 9 celo, raste na samem, ali pom šan z drugimi vrstami, NjegoV beli in žilavi les je e ku oji ' * v »p skoraj ena K bukovemu • % 1 k u r) J pa redkokedaj ker drugače bolj Iz I . I njega delaj vozove, estv roče, obroče, vesla, telovadno orodj sani, niške pohištvo in srtoje. Lubad je za ustroj, in listje izvrstno krmilo živini. Ker jesen zelo hitro ia lepo ravno raste, raben je vže v dobi, ko druge vrste drevje nima še nobene vrednosti. Zaradi tega priporočamo prav zelo našim gospodarjem-, naj . primerne , prostore, koder ne kaže saditi Koristnejšega drevja, f / t t • fs • ' » • ^ » s I * • I t Kaj storiti z drevjem 7 l 3 priprav lepo rasla in rodila, če so se spet prav varčno vzdignila in dobro uravnala. In zatorej tudi priporočamo, naj naši gospodarji tudi to poskusijo, predno posekajo drevesa celo za drva. Ker se vender izkore ninjena drevesa v zmrzi emlji ne morejo lahko oko pati, zemlj se 8 tem delom počaka do tedaj kadar bo spet tala m do tistega časa naj se. korenine 9 dobro pokrijejo s prstjo ia slamo, da ne pozebejo in se t ne posuše. Vzgoja loncih. ParadiŽDiki se dado prav izvrstno vzgajati v loncih « , in če jih imamo na oknu, so to prav lepe rastline sebno če so polne plodil, a ob po enem so tudi zelo ko ristne in to tem i bolj ker smo v stanu vzgojiti pr zelo zgodnje paradižnike. Seme vsej prav zgodaj, na pr. vže konci zime v kak zaboj ali lonec, ter presadi potem sadike v posamez lonce. Če si to vse dovolj naredil, imaš sveže paradižnike vže meseca maj učeliščni vrtnar Schelle vzgojo takole popisuje sej mese februvarija Kadar rastlinice narede zgodaj . Vse-Seme prve liste, presadi jih v drug zabojček J m ko. so se tukaj dobro ukoreninile, posaai^jih posamezne v dovolj veliie lonce. Čez nekaj časa jih zopet presadi in sicer v Ione ki imajo najmanj 15 % premera. Zemlja naj bode dobr a O ki so peščena povrtna prst. Ko sj korenine prst v teh loncih popolnoma prerasle, presadi jih zopet v dru bolj široki nego visoki in ki imajo vsaj 25 % premera. Ob tej zadnji presaditvi pa potrgaj vse poganjke razen najmočnejšega srednjega rarstlini pritakni kake tri do 70 ^L visoke palice ter vanje pritrdi poganjek i n sicer tako d a j e ko obr proti tlom. Vse nove vzrasle stranske poganjke, Ki seveda kvišku silij 5 skraj šaj vsaj 5 do 10 ^y tem, da je konec poganjka obr * nen I tlom lU zavirano je hitro kroženje soka m rastlina roditi. Najbolj primerna toplota tem ra-m je 15 stopinj. Neobhodno potreben je svež zrak. 3. Vrste Giio;euje ni potrebno, pač pa pridno prilivanj z oelajo ajhnimi plodi so najboljše, slabe so pa vse vrste, ki eliko zelišča, ker pregosto obrezovanje ni koristno GarteLfiora. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 46. Imam 19 metrov dolg in 11 metrov rok slabo tlakan hlev, tako, da živina vedno stoji na okrem, če tudi je dobro nastlano. Zatorej mislim tlak išati zunaj hleva pa zbira 20 % napraviti jamo gnojnica Okna 80 tudi samo 35 n ' se bode visoka in široka. Ali jih je treba zvišati? Kakšna ok [la naj nareaim in kako, ker mislim hlev obokati? Kako visoki naj bodo oboki, in ali naj jih naredim iz kamenja ali IZ opeke? Koliko prostora potrebuje eno govedo in ko- liko en konj? (V v na Goriškem.) Odgovor : Ako hočete imeti suh hlev, gla m da hO tla tako narejena » da in iz hleva iztaka gnojnica lahko zbira Splošno čelo je, da tla ne smejo prepuščati moče niti tam, kjer stoji niti po hod niku, m o raj koder se donaša krma in odpravlj gnoj Takisto biti trdni gnojnični kanali, gnojnična jama in gnojišča. Ce se gnojnica izgublj tla > lahko nastanejo zdravju škodljivi izhlapi iz puščajočih tal in vsled njih mnoge živinske bolezni. Za napravo tal v hlevu je najboljši beton, narejen iz zmesi razkosanega kamenja vseh st, prodnega in dnega peska ter cementa. Ugodna zmes pri uporabi dobrega cementa je: eden del cementaj dva dela ostrega peska in dva dela razkosanega kamenja, riajveči kosi njegovi pa Le smejo biti bolj debeli nego pL st. betOD Euaka. a ejša tvarina je tako estoječ iz zmesi drobnega kamenja, peska zvani apneni pre- mogovega pepela in hidravličnega apna Dalj bij se upo umetno kamenje, imenova bilo dejano v hidravlič klioker, katero je za rt apno, da so se mu tudi luk njice zalile, dalje dobro žgana opeka kot stoječ, bolje kot dvojni ležeč tlak, ker so njegove poprave ce- ejše. Les kaže uporabljati samo jelkov, borov in ma i debelih, ali za dvojnj cesüov, in sicer v hlodih 8 % centimetre debele deske. Les je uporabljati samo tam živ HI. vise je i 4 primerno ^o ceni Tla koder stoji krave od . . . mlado živino od dolgost staje (odštevši jasli) za konje od . . . vole od . . . . krave od . . . mlado živino od odstavljeno tele 110 90 125 centimetrov 100 rr V) n n 300 240 230 190 1-40 310 290 250 220 1 80 n n 71 Širokost jasli znaša . 45 metra tudi prim isok 55 % mora hiti > če j da je dosti prostora za zelo nizek, pok se kmal rak zdravju ž to pa ŠKod ID razvoju 3 80 ploh Visokost mora vsaj 4 30 metrov znašati. Iz česa treba oboke naredit iz kamenj ali iz opeke to )e pa pred vsem zavisno od kraljevih razmer, kaj je cenejše. Ob enakih nam je ljubši obok iz opeke, ker se laže naredi h tud tako težko. Vprašanje 47, Imam dveletnega junca 1 ki je do srede meseca decembra rad jedel in pil ter se dobro Kmalu potem je pa junec pričel postajati žalosten redil je po- malo je jedel, in vse je kazalo, da je bolan- Po prei kovanji sem našel vol sedaj zobe menja, a se ta dva majeta, a čudno da se volu vsi zobj po dva, in majejo Sicer naravno je da Kaj je narediti da ker se vsi po vrsti majejo zopet utrdijo zobje? v D ) > Odgovor : nima v čeljustih dobro priraslih spodnjih zob, zato se vedno bolj ali manj majejo. majanje nič ne de, provzroči pa bolezen, kadar to ži vino p^i jedi nadleguj Tako in zaradi govedo slabo požvekuj tega lahko nastanejo bolezni v želodci in v črevih, ter živina medli. Zmehčano in bodeče dlesco (čeljustno meso) izpirajte 8 pelinovim ali žajblovim čajem. Prav dobro je tudi izpiranje z vodo, v kateri so se kuhale hrastove skorje, ježice ali šiške. Tudi golu- nova voda je dob Dob je prav mehke eijaj časa dajati ži krme da se odpočije od prežveko Berite tudi v knjigi družbe sv. Mohora ^Domači živin zdravnik" na straneh 195 196 Vprašanje 48. Zvedel sem da je kop dobra krma za prav govejo živino Ker rad naredil pc skušnjo, prosim razjasnila, kje dobiti koprivnega semena in koliko ga je sejati na V4 orala.? Ali je koprivo dajati svežo ali suho, samo ali pomešano? (J. M. v Odgovor: Kopriva je res prav dobra krma, in sicer 6%, da se gnojnica dobro odteka. P^^d vsem za konje in perutnino. Njene posebno dobre okna naj ne bodo prevelika^ ves notranji prostor lastnosti so pa te, da je zelo zgodnja in da prebavo pa mora biti dobro svetel. Napravi naj se raje več malih pospešuje, zato je zelo zdrava. Pridelovati je pa na ker zrak tako enakomerneje prihaja. Najboljše je, ^i^^U ni vredno, ker hoče zelo dobre apnene zemlje in so okna okolo metra široKa in 80 100 C n visoka, veliko gnoja. Najboljši gnoj koprivi so ostanki od sta Okna naj se napravljajo kolikor mogoče visoko od tal, zidovja. Kje semena dobiti, nam pa ni znano, io 1 2 a vsaj nega prepiha metra, da je živina varna škodljivega zrač- morda kedo izmed naših čitateljev ve. Po velikosti živali se računi širokost staje za konje 3 od vole od . 180 140 200 centimetrov 155 Vprašanje 49. Imam sredi svojih senožeti soseda, sicer: čigar kokoši se pasejo po njih. Jaz trdim, da so kokoši na kvar senožetim, drugi pa trdijo, da ne, ker še celo gDOJJJO Kaj je Vaše mnenje 0 tem ? (J. H. v L.) t i ^ (. t M s > « ^ h • \ 85 t i i Odgo Kuretina je seDOžetim odločno škodli Res nekoliko koristi 31 i IV ko pobira plevelno seme in razen škoduje, ker pobira tudi seme žlahtnih rastlin ter kljuje mlade rastlinice tvarne in de- sanje poprejnib stoletij. Ljudski duh in ljudska pridnost mrčes a eliko več sta raztrgala suhi pot mej Azijo in Afriko, spojila dve telj ki jej gredo posebno v slast. Razen tega pa po oečedijo travo, in seno dobi od kurjakov tak duh živina še uživati noče. ) da ga morji, skrajšala pot v Indijo za dve tretjini, in izčarala življenje v mrtvej pustinji. Polagoma se vzdigajo portsaidske hiše, kakor da orjaškima moloma, mi lezejo iz morja, katera se vlečeta daleč smo že mej i daleč ven v nepokojne morsKe Vprašanje 50. Posestniki treh vasi imamo skupen valove. To umetelno nabrežje varuje kanal zasipanja, pašnik, ki meri 217 oral. pašnik radi razdelili, ^©r morski tok žene pesek tu zelo silno. Kmalu smo Eni radi imeli skupno pašo, drugi pa ne. Ali zadnji v krasnem pristanišču. Veliki in mali parniki kurij morajo dovoliti? Kateri posestniki morajo prošnjo vložiti > se kade okrog nas ) kam in kako? Odgovor: krmila in vretena škriplj in po pri Sv. K,) mnogih jadrenicah, do [ etdeset čolnov pleše okrog na )or: Ako ena tretjina posestnikov zahteva razdelitev pašnika, oblastvo dovoli. Prošnjo je vložiti do šega broda > in nsbralo na palubi do dvakrat toliko tujih ljudij se je že da nas in našo prtljago spravili v deželne komisij za grarske operacije v Ljublj Prošnjo naj podpišejo vsi, ki žele razdelitve ) prošnj mesto^ ali na drug brod. In pred nami se svetijo krasne hiše mladega, a dosta velikega mesta. naj bode navedeno, kedo bo zastopnik prosilcev. Skupna Pred leti tu ni bilo nič Orjaško mensaleško jezero paša pa se na razdeljenem posestvu neha, in vsak sme oddaljeno samo z ozko progo gibkeija peska od narediti s svojem delom J ka hoče Merilec ) pošlj katerega komisija iz Ljublja > je v službi pri njej 5 zato Sredozemnega morja. Kedar so valovi morski malo po drvili so se v jezero in se podili daleč po nje besneli e stroške v Ljubljani poravnati. Koliko sstoški, nam ni znano. znašajo te je s i Vprašanje 51. Imam španjsko trto, ki je rodila govej slanej vodi. Jezerc» je zelo plitvo. Posej premnogimi otočiči; eni so pokriti z bujnim rastlinjem a eni so dobri za njive. Lovci radi prihajajo ) sem na enkrat, ko je bila še mlada. Sedaj pa ne rodi vže več kot deset let nič. Bolna ni. Mislim, da je vzrok vsako letno prehudo obrezovanje. Rodovitne vrtne zemlje kake povodne ptiče, kateiih je na miljone. Tu na pr. stoje na tesnem dolgovratni flamingi na nizkej greznej melini pesek. je Kaj je vzrok spodaj je pa apnen nerodovitnosti ? (B. Sch. v Kr.) t Odgovor: Ker je trta zdrava in močno raste, bode skoraj gotovo vzrok nepravilna rezatev. Trta rodi vedno le na dveletnem lesu, in z ozirom na to jo je tudi ob- ; so na pr in malo naprej klopočejo štorklje v trstju. Široke vrste pelikanov se vozijo po zelenej vodi, nad njimi pa pole-tavajo krasne čaplje od enega konca do drugega. Kedaj pa kedaj se spusti v sinjo višavo orel, da si ogleda in izbere pleo, ki ga ima vedno dovelj. On davi manjše ptiče, oni pa preže po ribah katerih je toliko da bi rezovati. Rezatiav je pa zavisna tudi od vrste ; nekatere trte, ki rodevajo samo na palicah (burgundec Portugalka, španjol itd.), a druge (avguštana) zopet ne J J te rode zopet rade na napenjalcih. J rezatvi trte na človek ne mogel verovati. Vele, da vsak dan požro ptiči najmanj do 50 000 funtov rib, in vender je ribji lov še tako izdaten, da prejme vlada vsakega leta več kot poldrugi miljon frankov najemščine. Pa tudi najemnik ima špalirjih se lahko poučite v knjigi „Vrtnarstvo", ki jo « je dobiti pri kmetijski družbi v Ljubljani. Kar Vi ime- „špan-kakor velik dobiček. Stotine čoinov tisočine ribičev imajo tu dosta dela dan na dan na lovu, in Da pa lovi vsak 9 nujete napačno „španjsko trto'S gotovo je vrsta mnogo jol^, kajti španjskih trt je ravno tako naših ali francoskih, in imajo v obče take lastnosti J kakor naše, k večjemu da so proti mrazu bolj občutljive. Komur bi se zljubilo, zato ima najemnik, navadno kak / paša, malo brodovje in dosta policajev, kateri po dnevu in po noči hodijo na oglede po jezeru. Dolgo je jezero deset milj, široko pa tri. Vzhodni kos jezera so osušili, in sedaj nastajajo • ! Podučne stvari Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 215. V sueški kanal. Mensaleško iezero. Hiksi, Port r^ i i • a - - u x rr. u ^ ■■-"XI. Domači kralji so pred njimi bežali v Tebo dali näd gorenjim Egiptom plačevaje Hiksom letni davek. Klobuk doli!" dejal sem sam pri sebi, ko sem se Hiksi so se v Egiptu s samim živinarstvom ukvarjali na francoskem brodu bližal Port Saidu. Imel sem ugle- ter so s svojimi čredami semtertje prehajali po zemljiščih dati orjaško delo našega stoletja, kanal sueški, uresničene Egipetcev. Naposled so jih mnogo naobraženeifi Egipetc mnogi strokovnjaki, da bi tudi ostali, do osemkrat večji prostor osušili. Vele, da v starodavnem času tu ni bilo vode, temveč lepa rodovita zemlja. Po otočičih stanujejo redki in zanikarni potomci onih starih Hiksov, kateri so bili Egipet v svojo obla^t spravili. Zgodovina nam pripoveda, da so ti Hiksi, divji pastirje, prihrumeli s sosednega Kanaana in s severne Arabije, pa so ubijali in ropali po Egiptu noter do Memfide. Tu so ostali ter z velikimi davki čez 500 let tlačili egipetski narod. er so via- 86 vender premagali. Tebanski kralji so jim najpreje davek sklenila prositi visoke vlade, da bi blagovolila zakono odpovedali, potem pa 80 meje svoje države čemdalje vemu načrtu z leta L885. o uredbi stavbinskih obrtov^ f 11 - % proti severu pomikali. Tutmozij III. jib je okoli 1650 zadobiti zakonito moč. Prosila pa je ob enem, da bi pred Kr. potisnil v tabor pri Peluziji, kamor so Hiksi kranjska trgovska zbornica podpirala to njeno peticijo Po 23. odstavek zakona z dne 15. marcija znosili ves svoj plen ter jim dovolil, da so smeli svobodni se vrniti v Sirijo. Vele, da je takrat kakih 240.000 1883. I., drž. zak. št. 39 se glede stavbinskih obrtov « za orožje sposobnih mož zapustilo Egipet. Današnjim ustanove s posebnim zakonom splošna načela, po katerih Hiksom se še malo sanja o zlatih časih, in zato so tudi je dokozati posebno usposobljenost za započetek § 15 » o trdovratni podaniki. Žive ob ribolovu in divjačini, točka 5. navedenih stavbinskih obrtov, ter ž njim določi tega jim ne manjka, drugih ugodnostij pa nimajo. Sta- tudi obseg upravičenemu zvrševanju posameznih stav novanja so jim zaduhla in smradna. Kedar Nil ne na- binskih obrtov. stopi visoko, tskrat je egipetski felah žalosten, ali kedar Ta v 23. odstavek obrtne novele predpisana naredba z dne 16. septembra 1883. 1. ustanoviti splošna načela in določiti obseg upravičenemu i > mlinu Stali smo na palubi in peli dežnike ozirom na to je sklep Ljubenske zbornice ute i. solncii. Smeh nas « lomil, ko sni o pod zastavo melj ter je želeti, da dobode načrt iz leta 1885 o polumeščevo. Še nekaj časa smo videli mesto in trgovske uredbi stavbinskih obrtov vender uže zakonito moč itt • .v slišali vrišč na trgih in v pristanišču, a kmalu veljavo, in vsled - J . > kak ladije, je vsega tega zmanjkalo. Tu in tam smo • * bagger, na bregu obrabljene lokomobile in drugo temu . - * * • tako. Nabrežje kanala je umetelno nasuto po ježeru tega odsek tudi nasvetuje: Slavna ■ •*- «^c zbornica naj sklene to stvar pri visoki vladi podpirati Ta predlog se prejel mensaleškem, visoko je do 12 črevljev in tako trdno, v Galiciji obrnila se do visokega c. XI. Zbornični tajnik poroča, da je zbornica Brodska trgovinskega kr i • da po vrhu drdrajo težki železnični vlaki ministerstva glede spediterj Čedalj bolj dejal i je pusto in dolgoča priroda je izumrla. Kakor v • r njah plovemo dalj Na vlogi poudarja posebno-naslednje: Železniški odposlanci, zbrani na shodu v Brnu dne 13. in 14. septembra 1890. 1., so določili, da morajo 4 . . • desno in levo stena pod nama voda; nad nami modri carinskouradno odp na mejah pri neposrednjih med nebes. Sedaj pa sedaj se požene riba iz vode, po bregu narodnih pošiljatvah oskrbovati železniški organi sami leti podivjan ali stopa na polu gol pešec » v I je izključivši . . • • . » • .. t - ; . ebne špediterje in komisijonarje Ta do abrežj nižj vidi se J J in po njem ločba ie zelo vznemirila udeležence, ki so zbornico pro bele zvezde, to je beli povodni :ptiči t: T^ f Pripluli smo k prvej postaji Ros stoji več dolgih praznih delavskih šotor > Eš • •« Na sili, da sterstvu. glede tega posredovala pri vis. C mini m 1 pristanišču Veliko pediterjev in agentov možaki in tri Arabke z malo deco. Jeden rinslsouradno odpravo voznega blaga nas zijajo trije možak je našemu parniku kakor na posmeh vrč vode t •. ponudil. in i' ne se žive s ca oškodovalo blagostanj f (Dalje prihodnjič.) > r 1 .v • > «. • \ •. - * • aroilno-go^podari^ke reči se mnogim davkoplačevalcem ampak zmanjšal tudi njih zaslužek, ako se; izključi vsa- keršno posredovanje zasebnih ljudi. pediterje bi hudo zadela v Kajti Pa ne samo obmejne s Brnu sklenena določba, ampak tudi lastnike blaga «i dokler bode blago na poti, ne bodo mogli prav nič raz- t polagati s svojo lastnino, in nemogoče jim bode imeti zastopoika pri tako važni manipulaciji, kakeršna » Trgovinska in obrtniška zbornica. X. Gospod zbornični svetnik Karol LuciimanD po- carinskouradua odprava. Člen 10. omenjenega dogovo roča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubnem sicer dovoljuje; da sme pooblaščen zastopnik lastnikov na Štajarskem zaradi zakona za stavbinske obrte. Ona je biti navzočen pri odpravi blaga, ali to dopustilo ni ve- r ii k f i I / pa r like vrednosti io zavisi od pritrditve carinskega oblastva, od tovarne DGiimo teče, * ( ne samo od železniške uprave. Tudi bi stranka imela bi bilo neizmerno koristno je ni moči upotrebiti, dasi si tovarnar prihranil iri t po potrebnem dvojne strošk « ker en pot železnica mnogo stroškov za tu in tam predragi premog. J- zaračunila odpravne stroške, drug pot jih pa bilo t' a plačati zastopniku, ki ga je izbral lastnik. Pa še drugo « • • škodo imele stranke vsled te določbe ? ker se ne • \ mogle posluževati pristojbine prostega (^-asa, ki ga jim dajo po navadi njih zasebni špediterji za blago in ca rjfvrino, in prejemale bi blago - i < \ ^ 4 proti takojšnjemu plačilu povzetih stroškov. Vrhu tega je veliko reči, na katere je pri pregledu na meji jako paziti, železnični organ pa, kateremu bode izročena odprava vseh pošiljatev, ne bode mogel biti na vse pozoren. Velikokrat se primeri, da dospe žito v raztrganih vrečah, lih treba zašiti, pijače v poškodovanih po- < ' ' «odah, katere je popraviti, južno sadje izprijeno, potem vsega ga reči, katerim ni lahko določiti tarifne postavke — tega gotovo ne more opravljati železnični organ, nič ne zanima korist stranke in kupca in tako bode trgovina imela veliko škode in izgube, katere ne bode mogla zravnati prihranjena provizija. Vsak kupčevalec ki pošilja blago na Rusko ali ga od tam dobiva, pa stanuje daleč od mejne postaje, rad plača malo provizijo za špedicijo in ekspedicijo, če ve, da ga na meji zastopa tera pazi na vezno od njega samega izbrana firma, blago pri reviziji in plačevanji carine in kadar se izklada in vklada. Iz teh razlogov je prosila Brodska zbornica visoko C. kr. trgovinsko ministerstvo, naj ne odobri v Brnu ^klenene določbe zaradi izključbe zasebnega posredovanja pri carinskouradni odpravi neposrednjih pošiljatev. Ker je po mnenji odsekovem ta vloga opravičena predlaga poiočevalec : Častita zbornica 5 naj podpira prošnjo Brodske zbornice pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu. XII. Gosp. zbornični svetnik Karol L u c k m a n n poroča o prošnji trgovske in obrtniške zbornice v Trgu (Feldkirchen) do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva o omejitvi lastninske pravice na korist onim, ki hote elek- trično moč porabiti. V tej prošnji se navaja naslednje: Znano je, da industrija še jako malo uporablja vodne moči, dasi je obilo vode v Avstriji. Ce je tudi 4 industrija po vodnatih deželah nje gonilno moč še precej «ebi v prid obrnila, vender se to godilo tamkaj kjer je bilo lahko priti do vode, pa ni bilo treba zgradeb, ki bi bile predrage glede na korist njeno. Povsod drugod oe hasni nič industriji. Velijo vodne moči gre zaradi tega v izgubo, dasi bi lahko veliko koristila. Kajti voda ni le zelo primerno, ampak tudi po ceni gonilo. Da se pa voda tako zelo zanemarja, krive so najbolj tehnične težave. Voda je mnogokrat tako daleč od tovarne, da je ni moči napeljati in upoiabljati. Na tistem kraji Kjer Sredstvo, s katerim bi se odpomoglo vsaj glede na tehnične težave, je električni prenos moči. To sredstvo je dandanes uže toliko dovršeno, da je kos vsaki nalogi kakor glede daljave tako tudi glede števila konjskih sil in uspeha (povprek 75 7o)- Električni prenos moči je zatorej velikega pomena za industrijske namene, pa tudi za mali obrt in za poljedelstvo, ker je električno moč lahko deliti. Zategadelj ni neopravičeno premišljatii, kako bi se dale narediti take naprave. tem oziru je najvažnejše vprašanje, kako omejiti lastninsko pravico v korist električnim prenosom moči. Znano je, da ima industrija pri napravi svojih delarnic mnogokrat jako neugodno stališče vsled tega, ker ni obče veljavnega razlastitvenega zakona, pa ga tudi najbrže še kmalu ne bode. Zato tudi ne kaže drugače, nego ravnati se po sedanji praKsi ter za posamezne vrste ali posebne razlastitvene zakone napraviti ali pa v zakonih, ki uravnavajo druge reči, postaviti določila o razlastitvi ali o omejitvi lastninske pravice. Ta zadnji slučaj bi bil glede vodnega zakona. okraji trgovske in obrtniške zbornice v Trgu je nameravala neka firma osnovati večo električno siloprenosno napravo o vzgledu dveh ječih, ali že od kraja se je pokazalo , uže da obsto je ni mogoče narediti, ako se nekateri deli ne razlaste. Zbornični okraj je namreč tako močno razkosan v parcele, da bi celo za majhno napeljavo bilo treba razprav neštevilnimi posestniki, katerih bi celo ne bilo moči pregovoriti, vsako novo, glede na to, da bi reč, kakor po navadi po strani gledali da radovoljno od stopili dotične kose, oziroma dopustili napeljavo preko njih, ali bi. se pa udali za toliko ceno, da pri- čakovana korist bila popolnoma iluzorna. V takih slučajih je neogibno potrebno, da 9 zakonita določila o omejitvi lastninskega pripo-prava, morejo kakeršnih ima avstrijsko zakonodajstvo veliko, da se uporabi drugače brezkoristna voda v korist obrtnih, in industrijskih podjetij. Vodni zakon z dne 30. maja 1869, določuje v svojem 15., črka kateri je bil vzprejet v deželne vodne zakone, da je, ako tudi ne nastopijo zahteve za 365. obč. državlj. zak., lahko ukreniti, razlastitev po da posestniki zemljišč dovolijo ustanovitev služnosti proti primerni odškodnini v ta namen, da se drugim lastna voda iz enega kraja v drug kraj napelje črez njih zemljišče in tukaj napravijo za to napeljavo potrebne na-redbe in priprave itd. Na tem mestu državnega vodnega zaüona, oziroma deželnih zakonov, napravil se lahko dostavek o elek bi lahko služila, pa ne kaže napraviti tovarne iz mnogih tričnih prenosih moči in ustanovilo ž njim isto pravo ozirov, ne glede na stroške in dohodnost. Tako se ne- katero je sedaj po besedilu zakona veljavno samo redkokrat primeri, da velika vodna moč malo kilometrov vodovode v ožem besednem smislu. Tak dostavek za tem 88 laže Darediti, ker služnost vsled dopuščeae napeljave teh razgovorov sicer ni še znan, vender je zanimivo črez zemljišče njegovem posestnika veliko manj prizadeva kar piše „Neue Freie Presse" v tem oziru. Ona pravi 9 sitnosti, nego naprava kanala. Dostavek pa tudi ne na- da se je grof Taaffe razgovarjal tudi s Plenerjem in s sprotuje pri črki a istega paragrafa izrečenemu načelu, Chlumetzkim, vodjama nemških liberalcev, da pa ti raz- vodo namreč kolikor mogoče uporabljati, ker je glede govori niso bili samo neuspešni, ampak da so napravili tega načela pač vse eno, na kateri način se vodna moč tudi prav slab utis na dotične kroge, kajti grof Taaffe privaja. se ne misli opirati niti na eno niti Tukaj razpravljano vprašanje ima sedaj za ne zelo popolnoma, pač pa ima na na drugo stran umu večino, kakeršne bi veliko slučajev dejansko važnost, utegne pa kmalu do- potreboval za razne slučaje. — Kakor kažejo poluuradni biti veči pomen, ker se elektrotehnika za prenos moči vedno bolj popolnjuje, posebno pa bode postalo pereče kadar se napravijo osrednje glasovi, ni ravno izključeno, da celo Mladočebi ne 9 pristopili k desnici. Iz vsega je razvidno, da je po postaje za oddajo svetlobe l^žaj še jako nejasen in da še niti prilično ni mogoče in moči, kakeršne se že tu in tam nahajajo. Koristi takih osrednjih postaj so jasne. Vsled njih bi se posebno laže naseljevali manjši tovarnarji in obrtniki, kateri potrebujejo manjših motorjev. Take postaje nič gotovega reči, kak obraz bode imel prihodnji državni zbor, ali bolje rečeno, večina njegova. Največ je ležeče na Poljakih, ki se pa dosedaj še niso odločno pa koristile tudi sploh > ker bi bilo celo po manjših mestih lahko napraviti električno svečavo. Pa tudi ne glede na napravo osrednjih postaj je, kakor uže zdaj kaže izkušnja, v mnogih slučajih vredno, napraviti električen prenos moči tudi za kako posamezno cenejša gonilna moč. izrekli. Oni bi baje nikdar ne marali pristopiti k večini^ v kateri bi Nemci imeli preodločilno besedo. Splošno je , da se bode ražmeije državnozborskih strank mnenje šele pri adresni debati določilo. Viharne letošnje volitve skoraj pri kraji. Ta teden volijo v Dalmaciji svojih deset za državni zbor boda v delarnico. da se dobi mimo para Iz teh razlogov je prosila Trška zbornica visoko poslancev, in 21 volitve. t. m bodo popolnoma dokončane vse C. kr. ministeratvo, da preudarjalo to reč in eventu- Naša cesarica se je odpeljala v Veliki Lošinj in od valno omenjeno izpremembo državnega vodnega zakona oziroma deželnih zakonov v korist električnim silopre nosnim napravam, priporočilo pri visokem c. kr. pravo tamkaj na otok Krf, kjer ostane dalje časa. ) Iz Zagreba. Zagrebško mesto je sklenilo > da sodnem ministerstvu tudi to leto no bode pobiralo tržnine na tedenskih vinskih semnjih. (Dalje prihodnjič.) Rima. Princ Napoleon je umrl 17. t. m Naši dopisi. Iz I