gospodarske, obe rt ids ke * arodne Izhajajo vsako sredo po poli. Velj v tiskarnici jemane leto 3 fl. 60 kr«, za pol leta 1 fl. 80 kr y za pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr cetert 1 fl kr dn tf leta 90 kr V Ljubljani v sredo 18. septembra 1861- Povabílo ízprasevanju Živinozdravilski Šoli« ktere P° deželi po njivah pridelojejo, sirove ali pa Šolsko leto v živinozdravilski soli ljubljanski je končano in ocitne preskušnje učencov se bojo začele prihodu ji teden v šoli na spodnjih Poljanah, in sicer kakor seno suhe, ter jih med rezanco režejo, ali pa med slamo in senó mešajo. Pozimi jih parijo z drugo klajo iu jim pridenejo perisce soli, ali pa jih zvečer s kropom po- parijo, ; pusté poparjeno klajo čez noč v škaňh, da se dobro v pondeljek 23. dan t. m. dopoldne iz anatomije razmoči, injake dajejo zjutraj živini, ktera jih neizrečeno r " Ce se pa vidi, da krave, dokler niso te kerme popolnoma vajene, prehudo dristajo, kakor spomladi sploh in fizijologije, popoldne iz kirurgije (unanjih bolezin) ra(ja £rč. in operacij; izpraševal bo učnik gosp. Skale, v to rek 24. dan t. m. dopoldne iz botanike za ži skoraj po vsaki zeleni klaji rade dristo dobijo, naj se jim primeša več slame ali rezance. Koprive se'prav lahko zaredé na dvojno vižo: ali po semenu ali pa se mladike od moćnih korenin odrežejo io mesa, popoldne iz živiuoreje in p o r o d o s I o v j a ; iz- mesca kimovca po prekopani ali preorani njivi posade. Tako vinozdravnike ; izpraševal bo učnik gosp. And. Fleišman, v sredo 25. dan t. m. dopoldne iz ozdravijevanja bolezin, sodniškega živinozuanstva iu ogleda praševal bo vodja in učnik te šole dr. Bleiweis. Iz vseh naukov se bo izpraševalo v slovenskem jeziku kakor se je učilo skozi leto vse tudi po slovensko. Izpra-ševanje se bo začenjalo vsaki dan dopoldne ob 9. uri in bo terpelo do 12. ure popoldne pa ob treh. IU UU i ť* ui v ^ — pupviuuv JÍU vv II vu« Vsak, komur je mar zvediti, kaj se učenci v tej čisto domaći soli učijo in koliko se naučijo, je prijazno povab- Ijen poslušat priti. C. kr. kmet. družba v Ljubljani 10. sept. 1861. Kopriva in Dje hvale vredne lastnosti v Kopriva ne pozebe a pravijo pri nas, kadar hočejo reči, da malopridnega člověka ne bo konec. Kopriva je tedaj po tem pregovoru kot malopridna stvar zanice-vana. Al to je čisto napak misel. Da ne omenujemo druzih dežel, poglejmo le v Švedsko, in vidili bomo, da tam klajo in ob- za go vej o koprive sejejo kakor pri nas deteljo sejajo ž njo cele njive, posebno take, kjer jo slaba zemlja, da ne rodi rada drugega kaj. Skušnje teh dežel nam ka-žejo 8ledeče dobre lastnosti koprivne: 1. Kopriva je zgodu ja klaj a spomladi, ko še vse druge rastline niso za rabo in vendar živina že po zeleni kermi hrepeni; živina se je kmali privadi, pa jo potem prav rada žrč. 2. Koprivi je tudi najslabša zemlja všeč, raste rada na groblji in v kamnitih tléh, če ima Ie za dva palca dobre perští in sonca nekoliko. Koprive ne zatare ne moća ne suša, ne mraz ne merčes, ne potřebuje ne obdelovanja ti obilno poverne 3. Ce se krave s kopřivami kermijo, dajo obilo in ne gnojenja; če jo pa obdelujes in gnojiš mastnega mleka ; sirovo maslo (puteO je lepo rumeno iu boljega okusa, kakor po drugi klaji. Na Francozkem obraj-tajo prevelejsko maslo pred vsem drugim najbolj, ker v prevelejski okolici pogostoma koprive redé, s kterimi krave kermijo. 4. So koprive neizrečeno zdrava klaja živini. Živina se po koprivah jako zředí in je vesela ; Svědci še celó ter-dijo, da krav, ktere sose spomladi s kopřivami kermile, se ne loti lahko kaka bolezen. Zato gré koprivi pravica, da je klaja iu zdravilo ob enem. Svědci pokladajo živini koprive, s koprivo posajena in obdelana njiva se zná naslednje leto mesca vélicega travna, rožnika ali vélicega serpana kositi zakaj kopriva naglo raste, in se ne smé pustiti, da bi se postarala in olesénila, sicer bi je živina tako rada ne jela. ? Kopriva se seje po navadi v j ce je Ie toplo in lepo vreme y ali pa skoz celo zimo. pomladi, če se je seme okoli mesca vélicega serpana pred to leto od velicih in moćnih koprivnih germov nabralo Sej se pa kop ravno tako kakor nemška detelja in naj se potem lahko zavleče. Od te posetve pa ne pričakuj koj pervo leto veliko pridelka, k većemu jo znaš kakor sternišnico v jeseni enkrat pokositi. Koprivna posetev se skor ravno tako glešta kakor njiva z nemško deteljo obsejam mladi kakor tej s preležano ilovico y pognoji se ji spo-šuto, bojevim ali 8mrecjim spicevjem, drobním kravjekom, listjem, med kterim ji pa jelševo najbolj tekne itd. Ce so koprive tu in tam preredke iz zemlje pririle, se morajo goli in prazni plazi z drugim frišnim semenom obsejati in rahlo podkopavati ali pa kopr koprive pustiti, da seme napravijo in se otresejo, da se bolj zgosté, kar tudi pripomore, da se bolj ukore ninijo in bolj moćne postanejo. Kmetiške gospodinje dobro poznajo vrednost kopriv in jih rabijo spomladi za rejo perutnine, kakor tudi za klajo goveje zivme , 9 vendar le se kmetje sploh nočejo poprijeti da bi svoje njive ali pa saj kak kos svojega večidel zapu-ščenega verta s koprivo obsejali ali obsadili, arnpak stikujejo spomladi v okolici in daljavi po koprivi, kar jim dovelj časa in stroškov prizadene, vendar jih le veliko skup ne spravijo. Ako bi pa le za uje posetev na verte nektere sežnje sveta přidělali, in će se je tudi odločili, bi jih lahko za domačo rabo obilo bi se pri malém o koristi koprive prepričali, bolj na debelo pridelovati poprijeli, temveč pa, ker se tudi iz njih lakna dajo pletenino in vervi in enake druge reći plesti in še ceió papir napravljati. Nieseman, vertnar. Svarilo našim gospodarjem. *) Naj bi prišli tudi tisti, ki še zmiraj mislijo, da je slovenski jezik reven ubožec; slišavši nauke cele medicine in kirurgije v slovenskem jeziku bojo morebiti vendar svojo pomoto spoznali in spokorili se. Vred * Kako nevarno je se oskruniti s kervjo take živine« ki je zbolela ali poginila za m prisadom (ru menim ali ćernim ovčičem ali sajovcem), se je pokazal spet te dni. Nek kmet za Št. Vidom nad Ljubljano je 312 Kdor nimaš tega znaoja, se se ne prištevaj jeziko zakíal ťako govedo: poino ćeruih pik se mu je razpustito * , , ■ » po roki, huda vročnica gaje napadla, bljuval je itd. Ali si slovcom , akoravno oblike jezikove popolnom bo življenje otel, se ne vemo. poznas m rabiti ves. î astitim domorodcom! Mnoge zahvalnice, ki sem jih iz Goriškega, Doluje-Štajarskega in malo ne vseh straní Slovenije mile prejel z gosp. dr. Toman-om vred, so me jako razveselile posebno zato, ker mi je toliko število tehtuih podpisov bilo očiten dokaz, da so malim zaslugam, ktere sem si bil pridobil potegovaje se po svoji moci za obveljavo prirojenih najsve-tejših pravic naše slovenske narodnosti, toliki iu tako ime- nitni mozje iz vseh stanov blagovolili s svojo pohvalo do-deliti znamenitost, ki je same na sebi ne bi imele. V tem, ko se torej iskreno in priserčno zahvaljujem vsem našim rojakom za to njihovo meni toliko častno priznanje, žene me serce izreći tukaj, da mi delà najveće veselje zlasti to, ker iz prejetih pišem vidim, da zastran okolišćin, težav in potreb našega Ijubega naroda toliko iz- verstnib mož ravno tako misli kakor jez. To je pać radostno znamenje, da se je narod zbudil ako bodo vsi vredni od in svojih pravic zavedil; in zares siuovi Slovenije matere, namrec prečastiti duhovniki, nekdaj že zaslužni branitelji in buditelji slovenstva, učeni možaki, profesorji in doktorji, kupci in obertniki, ratarji in kmetići, rodoljubni sodniki in drugoverstni deržavni postavljene! in pa naši za svete narodue pravice pregoreći mladenci z narodnimi društvi in uaroduimi novinami vred ze-dinili se za ta ediui vsem zaželjeni cilj in za-nj poganjali se z vsemi dopušćenimi sredstvi na postavili poti, bo in ne more biti dolgega boja, temuč kmalo bomo zadobili popolni vžitek vseh tistih dobrot, ki jih je Njegovo Veličanstvo naš uajmilostljiviši cesar zagotovil vsem svojim narodom in ktere drugi srećnejši narodi že davno vživajo, kmali bomo dočakali, da bo slovenščina slovela v učit- ne nici in pisarnici in sploh v ocitnem življenju, odkodar so jo doslej terdoserčno odganjali, in da po nji bo tudi slovenski narod stopil med druge narode kakor versten brat med brate enako čislan, enako veljaven kloni in pospeši ? kar mili Bog na ! Iz Dunaja. & Anton V/erne, poslauec v derž. zboru. Slovenščini v bran zoper njene protivnike (Dodatek.) IV. Iz vsega, kar sem dozdaj ob kratkem le govoril 9 marsikaj bi se dalo tudi ljenja, — še povedati iz djanskega živ-res za vsacega Slovenca, ki hoče biti pravi domorodec in resničen djansk prijatel naroda svojega, očitna dolžnost izhaja, z vso močjo poprijeti se jezika maternega 9 ter se ga temeljito naučiti Nikdo pa nikar ne misli, da svoj jezik temeljito znaš Oblike vsakoršnega je- nikakor niso najpo- 1 ako le rabiti veš oblike njegove zika. kakor so tudi govoru potrebne 9 glavitniši njegov del; zadostujejo le vsakdanjemu člověku Jczikoznauci, ki si morejo prizadevati prešiniti jezikov duh po vse kaj druzem poprašujejo; oni temelje njegove preiskujejo in jedra njegovega iščejo. Jezikov temelj so 9 V se 9 ki se stikajo v besed 9 besede. ki In ravno z namenom, k temeljitejemu izučenju milega našega slovenskega jezika trohico po svoji moči pripomoći zlasti slovenski šolski mladeži, in k upu veselejše prihod nosti našemu slovenskemu narodu, je spisan nauk, ki ime nosi: ,,o glasoslovji slovenskega jezik a.u Posnet je ta nauk večidel po izverstni: „Vergleichende Grammatik aller slavischen Sprachen. I. Band. Wien 1852", ktero je spisal domorodec naš dr. Fr. Miklošič, ki mu bodo čast in slava na veke peli hvaležni Slovenci in gotovo tudi drugi Slovani vsi za vse njegove slavne delà slovanskému slovstvu v prid. Solske reči 0 Letnik mariborske gimnazije 1861 Tantal je neki tako govoré gerške pravlice nad glavo se mu je šibilo iu lakota ga je stal v sred šumečega potoka, drevje polno najlepšega sadja; strašna žeja terpinćila in kolikorkrat je po ukusnem sadju segel ali vode zajeti hotel, sta se mu sad in voda umaknila. Ne vem, so li Gerki v ti basni na nas Slovence v sivi příhodnosti mislili; al gotovo je, da je bori naš narodić včs Tantal: reka razuma in ćloveških pravic po Evropi plahuta, nad nami se zlata beseda cesarjeva milo sveti.... sezi po darovih razuma in ćloveških pravíc, umaknejo se ti po duhu nemške centralizacije. spni se po obljubah zlate cesarjeve be sede 9 precej priferfra harpija ,,der mittleren Behôrden4*, te po prederzni roki speče ter ti jasni dar cesarjev do dna oskruni. Stokrát srno se naglas operli na 8. avgusta, 20. oktobra itd., malo je pomagalo; kričali smo na vse usta: dajte nam le pervotne človeške pravice, da se smemo v svojem jeziku mikati itd., ?? cesar je deleć, bližnji se nam pa posmehuiejo ! Zdaj le poglejte v letnik mariborske gimnazije: rajno popećiteljstvo uka in bogoćastja je nam lani samo ponudilo uemškega jezika boljšo uravnavo o učenju slovenskega in 9 segii smo urno po njej: pisali smo nasvete, kako bi se ta uravnava vpeljala. Kaj je bilo? Trije učitelji so se po na-svetih svojih dobro opekli, ker so se tvegali seči v grozo-vito mašino učniške burokracije. In sadje letošnje ? To Ie je: še zmirom po tri ure (v II. razredu 4 ure) na teden nemški jezik, slovenski jezik pa po dve uri na tedeu v vsakem razredu; predmeti razun slovenščine se še. se vé da vsi v nemškem jeziku učijo. Ali ue vidiš na vsakem listu našega letnika, da je 55 bi mi kdo zavernil gimuazijo ne nazna ravnopravnost cversto obveljala, « ali se poleg nemških nalog za višjo njajo tudi slovenske? ali se ne pišejo imena sloveoskih dijakov slovenski?" Res da, prijatel! le imej lušine, ako ti drugi oreh snedó: in ali ne véš, da je nek gospod profesor za letnik pripravil slovenski sostavek o Demostenu, da pa se ni smel tiskati „weil das marburger gimnasium mit den preussischen gimnasien die programme tauscht, und dann wiïrde eine slovenische arbeit im programm zu viel sensation erregeu." To je tudi ravnopravnost? se vé da!! Mariborska gimnazija šteje 350 učencov, namreč 120 ežejo Nemcov, 205 Slovencov in pa 25 učencov, ki niso ne krop v stavke ali izreke. Le on, ki popolnoma pozná glasove ne voda, in za ktere je sl. ravnateljstvo ime „utraquist" kakega jezika, si bo svest, zakaj te ali te oblike pra- znašlo, pozabivši, da je to nek monstrum absurdum. Pri-viloma rabi, kako so se današnje oblike izrazile v jeziku, znamo, da se marsiktero dete domá slovenski in nemški ući Učenim jezikoslovcom skorej vse nepravilnosti zgmujejo, ki tem , ki so le oblikarji, glavo belijo Le on, ki pozná naravne pra\ (tudi jaz sem bil „utraquist): ali dajte poslušati otroke in zvedili bote, da sicer obá jezika vedó govoriti, pa da jim 9 po kterih si narod serce le enega govoriti dá 9 kterega se ne odrećejo, će ni sklada in vverstuje misli, bo zamogel spoznati, kako se naj sila: to je tisti jezik, kterega mati večidel govori, kterega tuđi besede vežejo v stavke ali izreke, in izreke v cele so se po stariših najbolje naučili, to je njih materinski jezik. govore, da so po in v duhu narodskem Beseda „utraquisttt v tem smislu je tedaj zoper pamet, ako 313 ravno bi si nemski paradiž. o „utraqaistih" .»V 'if lahko sanjal, da so most v dokler je v pervem latinském razreda treba nemški znati, kakor kak mlad Luther ali pa Grimrn, ce ne, pa bodi pri Kar se učiteljev tiče, je število domorodcev od lani pervem izprasevanji izgnan in nazaj poslan v 4. normalni od šestih na tri skopnelo. razred, da te sveti duh razsvetli in pomaga pripraviti serce Nekaj pa moramo prizuati, kar se je v ravno skon- in um tako, da boš mogel brez prevelike težave napojiti s© čanem šolskem letu zboljšalo. Učenci nemškega jezika se iz sladkega in čudodelnega vira nemške kulture W» je rečem dokler vse tako, ni nikakor se čuditi, da nemški i morajo posihmal tudi slovenski učiti ; v pedagogiskem oziru je to važna reč: slovenski deček vsaj ne čuti, da je suženj jezik v normalnih šolah tako mogočno vlada. Samo to svojega in nemškega jezika, ker nemški njegov nima, kar prosili sploh > da bi se tudi naš slovenski tako učil, da bi nobene prednosti več. V obče pa otroci res kaj zuali, ko zapusté 4. razred. Mnogo otrok to naši narodnosti malo koristi; koristi le nemški mladini, ostane po tem domá; prašanje pa je veliko: ali so se po se ucnega gradiva tice ki se enega jezika več privadi. Vendar mi nismo nikomur tisti glasoviti nepraktični „praktični gramatiki" naučili nevošljivi. pravilno v domaćem jeziku pisati? Da odkritoserčno rečemo kolikor je dosedaj predpisano za slovenski jezik v primeri ? Fudi v knjižnici smo našli, da se potřebám domorodnih naših učiteljev vsaj nekoliko zadostuje: od leta I860 na- z nemškim, se nam to nemogoče vidi. Ko nam je pa vse tako pičlo merjeno, nam ostaja samo eno upanje, in to so učitelji. V7 malo časa se dá z dobro voljo veliko storiti. Al poštena volja in za narod uueto serce mora biti, sicer svetovanih knjig gledé slovanské literature se je leta rečnik, 2 delà; Miklosič, 1861 ver nakupilo: Wolf, nemško-slov. gleichende grammatik der slavischen sprachen, I. (lautlehre) und III. band (formenlehre) in po sposobnostih zdajšnega se mi zdi učitelj podoben brezserćnim nadzornikom zamorcov mariborskega uciteljstva le Slovencom važni Bopp : ver- v amerikanskih plantažah. Kar se tiče priletnih naših gosp. gleichende grammatik. učiteljev, jih ne morem soditi, ker mi niso tako natanko , znani, ampak le rečem, da Ijubezen do domovine ni privi- Slovenski na celi gimnaziï je učil gospod Majcigar g njega gospoda Šuman in Znidarić (V I. A in II. raz- pole redu). venskih nalog v gornji gimnazii. Zdaj, ko se jugoslovanski svet duševno bliža, bi bilo le ugodno, ako bi se dijakom legij mladine, da bodo toraj gotovo tudi oni vedili, kaj Jedne želje tukaj ne moremo zakriti. Tiče se slo- tirja čas in narod od njih. Kdor pred mladino tujšino pose pravi, vso v hvalo poděla , in to vzdiguje , da , kakor kakor se razume na škodo domaći reči, ta sadi ljuliko v narodom naj si zakrije oči, za hvalo pa zgodovinsko. bodi si za narodno; nemščina nam je južne naj gré čez mejo k tujcu prosjačit. Slišal sem enkrat praviti kaj več bistrilo oko za jugoslovansko življenje, bodi si za otročje 9 serca; pred od nekega učitelja, da je rekel: „Vi ' hoćete vašo špraho brate optujila, to je prenapetemu centralizmu morda vsec (divide et impera!); al zdaj je drugače: vzájemnost na ferpesrat, pa jo bote le feršlehtrali.44 Da! ako bi takih uci-slovstveuem polji in medsebno dušno spoznanje ima nas teljev nekoliko kop imeli, bi bilo skoraj potrebno moliti : zanaprej krepiti za bodi si kakoršne prihodnje dni. » Bog nas jih vari!1* tako kakor v tistih krajih ljudje molijo 9 Ako se je v petji slovenski stranki vsaj toliko pravice kjer se včasih pokažejo celi oblaki požrešnih kobilic. I)a! delilo. kakor prejšne leta za učitelja J. Miklošiča, žalibog! gospoiî, vi ste jo ne vemo povedati. odide ! Kar se tiče letnika naših Z veseljem pa naznanjamo 9 da se „iu diesem tinten- vsaj že „grindlich feršlehtrali", svetinja vam ne šol, se je od lanskega Jeta nekaj na dobro premenilo. Imena namreč so pisane slovenski. Da je to v naših krajih, kjer so vse imena slo- ni treba dokazovati, in le euditi se je bilo klexenden und desshalb meist hektischen secuiunr nekoliko za zdravje naše mladeži skerbi: telovanje se uči venske, potrebno, po gosp. Šuman-u v 2 urah na teden brez vsega plačila. da je napaka z nemško pisavo tako dolgo cvetela. Bog daj nam skoro časa, v kterem se bo po boljši urav 9 Nekaj pa moram pri tej priložnosti vendar opomniti. Kakor je navi naših šol kaj več na telesni razvitek, ali da bolje pravo, da se slovenske imena pisejo slovenski, ravno tako rečem, kaj mauje na telesno zatiranje oziralo — da se je napačno, ako se čisto nemške imena pišejo s slovenskim! ćerkami. Cuique suum! Mi nočemo slovenčiti Nemcov, pa vpelje v učenju prihodnjić lepi prigovor: non multa multum. sed Sole v Kranji. v — V tudi nočemo, da bi oni Slovence němčili. (Je nemsko ime berem s slovensko pisavo, se nehoté spominjani prebivavcov nekega avstraljskega otoka, kteri imajo za najlepšo V 7 Kranji 1. sept. -v Ze pred enim rneseom so se dokončale ljudske glavne šole v našem mestu. Ker nieno obleko Kakor se golemu truplu na golem truplu ..frak" in 19 pa prilegata „frak" 5? praz-cilinder". upamo, da nam bodo dali skoro tudi gimnazijo, bi bil želel, da bi bil o naših glavnih šolah kdo kaj več govoril, komur so bolje znane, kakor meni; tako pa naj mi bo dopuščeno, le par besed o njih pregovoriti. Šolarjev je bilo 222, šolarc 130 ( brez nedeljske šole) ; v 4. razredu šolarjev 50. Toliko morem posneti iz tiskanega imenika, deržé se samo pervih številk; ker kar je nadalje rajtano. da je število vseh šolarjev in šolarc z nedeljskimi dvakrat. nekteri pravih Kanalcih od peščice „purgarjev cc ali cita- se uikdar ne vdeležiti dobrot in obljub našega svitlega ce » d i u o v" molčim za zdaj ampak v ondašnji uradnii. sarja Blodili so in še biodijo tisti nesramni „kulturtrâ gerji a » Ni davno, kar je bil nek terd Lahon iz Milana v Kanali v da naš slovenski jezik nima zadosti besed, ni omikan in službi, ki je pa potem, ko je Lombardsko odpadlo, ubežal. opiljen, in ob enem, da je še za vpeljavo v uradnije pre- Na njegovo mesto so poslali druzega Italijana za aktuarja okoření O vi revćki, ali še niste občutili, da udarci 9 iz južnih Tirolov, ki ne zná besedice nemški ne slovenski. Al to ni nič posebuega. Cisto nova izuajdba je pa ta, da so uekega mlađega barona v Kanal poslali, da bi se eumalo ga v i ne umete in ne zuate? ki jih dajete svojemu milému materiuskemu jeziku , vas same po ustih tepejo? Je li slovenski jezik kriv, ako Fa tudi vas iu vaše na- slovenščiue naučil, — saj vidite, volja je dobra, pa ... — tolcevanje bo slana pokosila. Cas, ki nenehoma derdrà, nas in veste, koga so mu za vodnika in učitelja odkazali? resnobno oporninja, se berž ko je mogoče poprijeti in ude-Uuega italijanskega aktuarja! Tako se godi ua zeleui veji ležiti darov našega svitlega cesarja. da z našo omiko > in v slovenskem Kanalu, vkljub diplomom in patentom, vkljub kar je ž njo sklenjeno, z blagostanjem predeleć ne zaosta gospod Cernetovemu „černemu" govoru 27. junija t. 1. prašamo: ali ne vé ministerstvo za take reci ali kaj? Mi lz notranjske Bistrice. xyz nemo za drugimi narodi. Da je začel naš narod slovenski svoje potrebe bolj in bolj spoznavati, da bolj in bolj si za-Poslali smo 10. veda svojega namena, dokazuje dostojno zadnji srenjski t. m. našemu verlemu dr. Toman-u zahvalnico iz našega komun županije boštanjske, v kterem so bili, kar slovenski okraja. Podpisali so jo vsi v el javni moža k i, kakor du- jezik v uradnijah iu šolah zadeva, sklenjene sledeče hovni, učitelji, župani iu tudi većina uradnikov. Komur „Boštanjska srenja se bo za naprej, kar oprávni jezik reci : koli se je zahvalnica brala, vsakdo se je z veseljem pod- zadeva, popolnoma ravnala po natornih iu tudi od svitlega čertal. Vidilo se je. da tudi mi Notranjci, ki gosp. doktarja cesarja poterjeuih pravicah ; zatoraj bo : osebno ne poznamo, ga vendar visoko spoštujemo; vidilo se je ? da smo ž njim enih misel in da mu naše serca hva ležno bijejo. Zahvalnica se pa tako-le glasi: „Blagorodni visokočastiti gospod doktor! Kako se razveseli popotnikovo sercé. ko v temni viharni noci skoz oblak svitla danica na- županijstvo boštanjsko vse srenjske řeči in zadeve v slovenskem jeziku reševalo; bo županijstvo dotični okrožni in drugi gospóski le v znauovavka dnevna zasveti! Veselo svoje stopinje dalje po-mika ter obraća svoje očí proti dneva porodnici, jutranji zarji, težko čakajoč, kedaj da bo ona solnce lepše příhodnosti pripeljala. Kar je popotniku svitla zvezda v oblační noci, to so bile za nas mile besede, ki ste jih Vi, blagorodni gospod doktor! za našo ljubo slovensko deželo v deržavnem zboru govorili. S krepko besedo ste tamkaj tir— slovenskem jeziku dopisovalo, in upa, da bo tudi le v tem jeziku pisane liste od nje prejemalo; se prosi ponižno slavno c. k. okrajno glavarstvo, da naj cesarske obljube in postave, gledé uradnega jezika, natanko spoluuje, ter sreujčanom boštaujskim le po slovensko dopisuje, in njih slovenske ulogo ko veljavue sprejema." Kar šolo zadeva, je bilo sklenjeno: 5) Da se ima vprihodnje v boštanjski šoli samo v slo jali, naj se obljubljena ravnopravnost tudi na nas Slovence venskem jeziku učiti." razširi * naj se našemu milemu jeziku njegove pravice v Ta dva predloga sta bila od vseh srenjcanov z vese šolah in pisarnicah podelijo. Dokazali ste, da omika naroda ljem sprejeta in enoglasno poterjena. v ptujem jeziku ni omika. Brez nje pa narod sreče in bla- Da bo slavno c. k. okrajno glavarstvo, kar njega za- gostauja doseći ne more. Hvaležno toraj Vam bijejo serca stran uradnega jezika zadeva, prošnje in želje srenjcanov Slovencov in mi notranjski bratje na meji kranjske dežele, boštanjskih spolnovalo, se je nadjati, ker vsak pravičen ne smemo zaostati, temuć hvaležnost, ki nam v sercih klije, clovek sam lahko spozná, da to niso nobene prenapetnosti, mora tudi na dan priti. Vzemite tedaj, blagorodni gospod ampak so pravične želje po postavah cesarskih in natornih. Da je pa že čas, da se te želje tudi spolnovati začnejo, doktor! te verstice blagovoljno. One naj Vam razodenejo serčno zahvalo prebivavcov notranjsko-bistriškega okraja za Vaše znano domoljubje, ktero slovi deleč čez meje slovenske dežele, kamorkoli je gotovo ? saj ga ni početka brez začetka. Ne morem pa končati, da bi ne omenil iskrenega rodoljuba, po imenu Janza Planinca, posestnika, moža rodni glasi." To domoljubje se je posebno pokazalo v kakih 70 let svoje starosti, kterega serce moćno bije za so zadoneli Vaše Vile „domo deželnem in deržavnem zboru. Serčna Vam hvala! Bog » narod slovenski. „Novice" so njegove stare tovaršice mar Vam plati! in pravice, Hodite še zanaprej pogumno po poti resnice ljivo jih prebira, in rad se pogovarja o njenih zadevah. On po poti domoljubja in zagovarjajte in branite je bil, kteri je osnoval predlog zastran slovenskega jezika serćno našo milo deželo slovensko. Res je, da ta pot je s pri gori imenovanem srenjskem komunu županije boštanjske. Da bi pač imela Slovenija dosti takih zvestih sinov, ne bila ternjem posuta, da domorodca ne caka druzega, ko terp ljenje in „ter uje va kro na"; pa do sedaj ste po ti te ideja ravnopravnosti za nas Slovence še do sedaj, kakor žavni poti neustrašeno korakali, niste se bali nasprotnikov naši sovražniki pravijo, prazna misel, temvec bi mi ze vzi domaćih ne ptujih in terdno upamo djanje nam je tega porok Vaše dosedanje vali svoje pravice j da se jih tudi za na 8z novontcške okolice. J. L. Drage „Novice", do prej bali ne bote. Hvaležni Vam bomo na vekomaj! Slava volite prostorček neki lepi posebnosti Prečenske šole. Vam! Ob enem pa tudi prosimo, da našo zahvalo naznanite Po dokončanem konecletnem izpraševanji je bilo razstav-verlemu gosp. Cernetu, goriškemu poslanců. Tudi on se je ljeno mnogoverstno orodje kmetiško v zmanjšani obliki, skazal pravega domorodca; možko je zagovarjal pravice ki so ga fantje na paši kaj lično izrezljevali ; in ko so se slovenskega naroda. Tudi on je želje tukajšuih prebivavcov razdeljevale dařila, dobil je tudi čedno darilce solarcek, ki deržavnemu zboru razodel. Bog daj, da bi skoraj spolnjene je najlepše naredil drevo , brano pa voz. Hvala pa gré za Še enkrat, blagorodni gosp. doktor, vse to visoko častitemu katehetu gosp. Pr. Plesko-tu, ki so mm m ........... V . • «.v • * • V • bile! Bog ga zivi! » Hvala, serčna hvala" zavpijejo prebivavci Notranjsko-bistriškega okraja. u napeljevali otroke k temu koristnemu pocetju. Naj bi uci telji skerbeli tudi drugod, da bi se pecali otroci na pas oamesto s praznimi burkami s tacimi opravili, ki jim urijo in bistrijo um ! Iz Kranja 16. sept. Z veseljem smo slišali Vidil sem sicer po solskih stenah dokaj novico, da dobimo spodnjo gimnazijo (4 tako imeno » nemškihu pisnih primer Iz Novega mesta smerdi lenda esse. po tacih prikaznih, ki smo jim upili unidan z vami ego autem censeo haec de- vane latinske sole) in da se bote cez en mesec ze zacele se sèm na deželo dve perve šoli. Kteri učitelji pridejo, še ni znano, tudi ne y y drage kteri bo vodja, čeravno se marsikaj neprijetni govori in se med ve glasovi. Na vodju „Novice", iz navdusenih gerl : „Živili!" Le naprej, Novo- selo novico mešajo tudi meščani, da na slovenski zemlji Avstrije izpulite iz rok šolskem je sedanji čas veliko ležeče, ne le, da je mož do Teržičanom zastavo nemške ..kulture* ! 53 stoj ne vednosti i ampak m o ž mora biti, ki ima serce za Iz Radeč 3. sept. A. K*ć Naj povem besedico o konecletni šolski preskušnji v Ra de ča h, pri kteri sem včeraj dopoldne bil tudi jez pričujoč. Med imi velj ni mi or ft pod i y ki so se k omenjeni preskušnji sošli, so bili materni jezik, ki bo popřeje ali pozneje mogel zadobiti svojo pravico v šolah. Ako se nam dá, kakor nekteri vediti kakor koli °ra hočejo neki gospod iz Ljubljane , ki je prevec znan nima serca za domači jezik in ga odbija tudi visokoćastiti dekan iz Smarlna pr Liti gosp. Jožef da se o napredku šolske mladine prepričajo Burger; izpraševali sami zdaj tega zdaj y so more , bi nam bilo to novo znamenje , da šolam še ue bo zarja ravnopravnosti zasijala, za ktero se je g. dr. Toman unega šolarčka in šolarico. Res! se je Peti verlo so d odgovarjali izpi vseh naukih trud gosp. kateheta J Buh 3 in gosp idilo telja unidan spet tako krepko potegnil. y se Mi gori recenega vendar ne moremo verjeti, ker je čast. gosp. šolski sveto- Ceb ni bil brez uspeha. Po dokončanem izpra r> « V Novicah* naznanil se narodnega moza in va vec javno v zagovornika pravičnih reči. Facta loquentur! ševanji so prišle zlate bukve in šolske dařila na versto; veliko je bilo veselje za tište šolarje in šolarce, ki so jih bili deležni ; najpridniši izmed njih so přejeli krasno vezane Od Vipave 15. sept. z Iz Tomina smo slišali je v ondašnji volitvi 7. dan t. m. bil izvoljen ? gosp bukvice in za njimi pohvaljen svitle dvajsetice iz rok žlahne lep * » « podobsc in eni tud Vincenci Volčič za poslanea goriškega deželnega zbora na mesto gosp Kafola. Ako ravno se jih je mnogo pć Gutmansth ove y dvorske grajšakinje. Ko so gospod dekan s krepko besedo or ft valo temu, da bode izvoljen gosp. Peter Kozler iz Sezane, se vendar morejo tolažiti s tem, da tudi ta volitev je prav pridue otroke k daljnernu prid pa in nemarne predovanj mlačne srečna. Gosp. dr. Volčič, advokat v Ajdovšini, dobrih k poboljšanju nagovoriti je pela šolska mož j bistrega mladina nekt naukom, ki ga ji je pesmice in za letos slovo vzela od šole z 30 let star, je Tominec pozná tudi dobro urna, pravičen, in kot rojen potrebe in želje svoje ožje in U gosp telj Ce biu v lepem širje domovine, ktero iskreno ljubi. Slovan iz celega serca ogovoru ,,Stej čas!" izročil, k tisnjenega se ua koncu lično na- ,nu Je barva politična: „Zmeren pa neoverljiv napredak". šolskega letnika tako-le bere: ,,/vad potnik cez stermino prispč, si truda in vročine po pocije, pre y se V à Or ft leduj pot po kteri je hodil, in skerbno štej Veseli tedaj te volitve, se nadjamo ob enem, da bode tudi našemu verlemu gosp- P. Kozlerju priložnost dana, na Drugo pot bodem povedal hribe in enakem polju domovini služiti. dole 3 ktere bo mogel še prehoditi, preden pride v odme y i staj letu. po njeno dezelo; ravno tako smo zdaj mi, ljubi otroci,, na počiti se truda, ki smo ga prestali v prešlem šolskem Novicam" o letošnji sviloreji kaj. Iz Ljubljane. Narodna čitavnica v Ljubljani je po sklepu sl. c. kr. deželnega poglavarja od 30. p. m. dovo fll ko za ktere » neprijetno je bilo učiti se premagano je Minule so z letom tudi vse tezave, in or ft lejte ljena ; pravila tega družtva se bojo tedaj kmali razglasile. VI kaj je to čitavnica ?" Nič druzega ni kaj ste si pridobili v tem letu lep y drag zaklad, ki vas bo spremljal v celem življenji in v kterem se bo bralo ali čitalo in bojo včasih poštene veselice v domači be- versto žlahnih naukov kakor bravnica, to je, družtvo vam »a ft a ue bodo tatje ukradli ne enj požgal, odnesla, ne rija snědla Ka vam svet najbolj ne voda more dati. sedi. Lahko bi stavili, da kak korespondent ljubljanski v 7? Triesterci" ali ,,Tagesposti" bo kmali, ce druzega ne, na je to. Bla v a m 9 ki ste se trud prav berniti letošnj leto Odgo od tega leta bote Bog v a lahko dajali. Veselo vljenje, in ne pozabite, pádel saj besedo „čitavnicoi;, češ, da še svoje slovenske nimamo in da „hervatimo", ker ta beseda ni ne na Viču in pogumno nastopite pot dalje kar je oče svojemu sinu govoril, ko mu je svojo žepno uro ne v Udmatu znana. Al svetujemo mu, naj potuje na doljno stran Kranjskoga, na slovensko Stajarsko itd. in najdel podajal, namreč r> Sin na uro » t cas î vari, da ko besedo čitati namesto (bukve, pisma itd.) brati živo ti ne uidejo ure v mladosti kaj te se ne bodo nikdar tudi v našem narodu, kakor jo imajo Srbi, Rusi, Poljaki itd., pověr štej, dobička Imej ure za svoje opravila, imej ure veselj ali „brati", ktera da ti ne uide mladosti čas, da bi ti ne dal svojega in ne mislimo, da Tečejo nam leta, dnevi ure in ki je v tem pomenu bolja kakor je beseda le bolj pomeni: jagode, vino, klasje itd. brati i Erdbeeren Wein-, Aehren-lesen itd.). Je tedaj ta beseda naša, ne y ravno to so del nasega « • 1 j e n j a in vendar nas vsaki teh pa ptuja kakor je Nemcom laški pripelje bližej věčnosti. \7saka ura mladosti je drag biser 55 kazino;i ali francozki WĚ^^^M Ker ki pade od krone življenja, in se potopí v ueizmerno več ressource", ki tedaj celó svoje besede nimajo. omenili „Triesterco" , ne smemo zamolčati budalij, denun nost. Nabirajte tedaj, dokler imate čas y nosti. da bote krat kot vred ni udj odrosti in čed- ciacij in laží, ki jih je spet přetekli teden po korespondentih cerkve in deržave na svet žvalila. Med drugim pripoveduje o zadnji seji mest- lahko odgovor dali od svoje mladosti kakor koli podpirate Vam pa » kteri šolo, in pomagate y izrejaj in koristnih řečí ÍZUCIJO da se otroci prav lepa zahvala ! Zahvala kve, ktera se veselí dobrih otrok : zahvala vam v imenu malih, ki se bodo še le pozneje spomnili, nega odbora, da je gosp. Heiman o naznanilu razpustka ogerskega zbora predlog napravil, naj se za to Njih Veli- vam v imenu čanstvu „slava" izreče, da pa je gosp. župan to do konca odložil, ko bode postavilo število odbornikov skupaj ; seje nazadnje pa vendar tega ni storil. Al je to kaj druzega koliko dobrega se jim je storilo, in v imenu naslednikov, kterim ste pomagali na višjo stopnjo omike in premožnosti. kot hudobno natolcevanje Triesterčnega dopisúna, ker bi , če že pisari po svetu, vendar pozvediti, ali ni bilo mogel Zahvala vam! ker le po teh malih se sme prihodno8t. pati boljša proti koncu seje le spet tolikšno število odbornikov v seji kakor v začetku, in da je gosp. župan ua gosp. Heimanovo poprašbo zastran nove štirne pri sv. Jakobu že h koncu skor *) Radosti omenimo , da se je po Kranjskem zeló zaplodila lepa praznim stolom odgovarjal ? Da pa so Ljubljančani svojemu navada, da tudi manjše ljudske šole na kmetih izdajajo konec leta natisnjene slovenske „preglede". To je veselo znamenje, da je dotičnim gosp. duhovnim in učiteljem mar za njih sole, pa tudi ne bo brez dobrega sadu za starše in šolarje. Le naprej tako cesarju zvesto udani, so vsaki čas ne le z besedo , temuc v djanji pokazali in bojo to vselej. Zato pa ne potrebujejo Triest." natolcevavca , kteremu bi utegnili od nek- y se le n ? Vred. danjih na nekem stropu namalanih čudnih znaminj marsi ktero povedati, da bi jo porabil za svoje Korespondencije, škodo pravičnega pravosodja in ravno omenjeniai postávám ako bi mu ne bila sedaj neoportun. Ravno ta do kljub dane , po kterih so se uamrec vsi zapisniki v pisnik ali njegov alter ego je v „Triesterco" tudi pisal te dni, da v tistem zahvalnem pismu, ki Sa je g imenovanih deželah moral« spisovati ne v jeziku izpraševa-dr. Tomanu nega aii zapriseganega člověka, temuč samo in edino v poslala gorenska stran in kterega so omenile „Novice", je med » 953 podpisi 600 „šolskih fantov" podpisanih. laškem. ali nemškem izprasevancu mlj » Wir daj t * po najvišem d d mesca oktobra fiigen aus guter Quell erlâuternd hinzu, dass 600 Schul- ustavi od mesca februarja svojo moc IZff ubile jeziku, in po kakor je tudi knaben die Adresse unterschrieben haben" 55 Triesterčni*. Mi pa pravi dopisún visoko c. k nisterstvo pravosodja enakopravnost deželnih i ki smo vidili to adreso s podpisi iz jezikov pri sodnijah na Moravském izreko zaukazalo z Stare fare v Bohinji, fare. Gorjanske, Železnikov, mesta razpisom od 22. julija t. I. st. 6099 Loškega, srenje Staro ? loške, Dorfarjev ? ? Stražišča, Tenetiš 5 ker na eni strani, če sodniki v okoliših srenje Predoljiške, Terstenika, Predvorske fare, Št. Jurské vigjh deželnih sodnii služeči ^ori omenjenih fare, Moravške fare, Krašnje, Št. Gotharda itd. in smo med temi 953 podpisniki našli nekoliko bogoslovcov , pravo- in ljudst tud ne more biti res kakor najo jezik ondašnj a težava, ondod za pis zdraviloslovcov in g imnazijstov, v vsem skupaj le kakih učencov (pa ne „Schulknaben" j pravimo, 39, vecidel gosp. da je to gerda laž, in če je dopisnik pošten človek in je res prepričan „aus guter Quelle pričakujemo, da nas bo, po tej naši izreki v poštenji očitno nike v deželnem darstvo ima pra\ ku narejati. na drugi strani pa via in dolžnost od kov terjati da a, da je resnico govoril, v • • i • V. t. v« znajo jezik tište dežele, v kteri bi radi služili, posebno na to, da so občni deržavljanski zakonik, kazenska glede postava in red kazenske pravde ze nekaj let sèm in ravno Ako nas ne toži in požrč to osramotenje, dežel razzaljen, tozil. nam je to nova priča, kakošnega nesramnega dopisúna ima Triesterca" ! tako vse druge od leta 1849 izda posta v ondašnj ker jezik prestavlj ■ zapisniki, na in v njem razglašene ; ejeoi v jeziku ki ga P' • v v leženi ne zná, niso le nepostav temuč tud ali ude-lasti kdar Med mnogimi razpravami poslednje seje deželnega samo zapisovavec jezik izpr odbora, ki jih bo obširniši oznanil prihodnji „Oglasnik4', postavah, ki so veljale pred ïov razume , še celó po kim diplomom od mesca je bilo tudi sklenjeno, se pritožiti pri c. k. deželni finančni oktobra ne ejo dati gotove podl ge za ni direkcii v Gradcu, da se ces tni na na šrangi pri sv. Petru sodbo, toliko manj pa še za odgovornost izpra raz-pred in v Kravji dolini še zmiraj pobira. čeravno je c. k. mini- kázeňsko sodnijo, sterstvo že 4. junija ukazalo, naj se ta reč berž v obrav- Iočbe v civilnih in kazenskih rečéh očitno od navo vzame in ..brez pomude ? u kar so gori povedane postavne od verniti hotle dožene. Přetekli so že dobri 3 mesci in se morajo ljudje zmiraj cestníno odrajtovati. jie umei ker se, če bi kje kak posamen uradnik res še toliko To se ue pravi ,,brez pomude4* dognati stvar, ki jo pravica že davnej terja, ampak po polževo delati. Ali je tega obotavljanja svojemu gospodu štantniku prezvesti služabnik deželnega jezika, da bi mu mogoče bilo, povedbe kriv ali še kdo drug, tega nam ne gré tukaj razsojevati, , kakoršnih ni nikjer izpraševanih prie ali obdolžencov na zapisnik staviti aii tudi samo razumeti, neprilika taka dá lahko odpraviti s pri-memim podeljevanjem službenih mest; ker dalje, ako bi se zavolj sedanjih okoliščin tudi ne dala pri ti priči enakopravnost jezikov popoluoma izpeljati to pa moramo reci, da z „licencijami" na celem svetu, ne bote prave zadéli. Čuvajev ? 81 postavite berz, kolikor jih je treba, ne pa nadležnih posov čuvajev prj sodném ravnanju v pravdah, ne sme se vendar za to ali licenc. Gospod Anton grof A u e r s p e r g, unidan zavolj častnega mestjana mnozih zaslug za mesto naše, izvoljen za Ijubljanskega, se je te dni v prijaznem pismu zahvalil za čast, ki mu jo je naklonila Ljubljana rojstni njegov kraj. že sedaj lahko inogoča spolnitev gori omenjenih postav pri sodnem izpraševanju prie in druzih ljudi, pri kazenskih ob-ravnavah in pri razpravljanju in rešenju slovensko pisanih vlog v rečeh zunaj pravd, z ozirom na najviši diplom od mesca oktobra in na ustavo od mesca februarja, — če se ne bi hotla oběma veljavnost v omenjenih okoliščih narav nost tajiti 5 in z ozirom na razločne besede že popred domaćih in ptujih dežel. iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora"). Přetekli teden ste bile po rodoljubnih naših poslancih gospodu Cerne-tu in danih cesarskih postav odlagati do tistega se nikomur zna nega prihodnjega časa ko se imajo sodnije preurediti; ker je zadnjič dolžnost visocega ministerstva, po°- © anjati gosp. dr. Toman-u dve poprašbi c. kr. ministerstvu za-stavljene, ki ste za naš slovenski narod sila važne: ena se poteguje za obveljavo našega jezika v sodnijah, druga v gimnazijah in real ka h. Poprašba fia c. kr. ministerstvo pravosodja v 51. seji zbora deržavnega od gospoda Cerneta za se za to, da bodo pred vsemi drugimi uradniki njemu podložni postave spolnovali, in pa službe tako podeljevati, da bo to spolnovanje uraduikom tudi mogoče; toraj vprasajo podpisani : 1. Ali misli visoko ministerstvo pravosodja, z namenom, da bi se vodila enakopravnosti narodov, izrečene od Njego-vega Veličanstva Cesarja, izpeljale in da bi se pravično stavljena in zraven 15 ćehoslovanskih in dal matin i u raški viši skih, tudi od 7 poslancov iz slovenskih dežel podpisana interpelacija (poprašba) na ministerstvo pravosodja se je glasila toko-le: „Ker se to, kar enakopravnost narodov veleva gledé na rabo deželnega jezika pri sodnijskem zapisovanju in obrav- tistih novanju, še vedno do dobrega v nemar pušča po krajih okolišča teržaške in graške više deželne sodnije kterih prebivajo Slovenci; pravosodje enkrat ustanovilo, tudi teržaški deželni sodnii, ozirno ondašnjima deržavnima nadpravdnijama izdati euakošeu ukaz, kakor je ukaz od 22. julija t. 1. št. 6099, dan za Moravo, in zlasti tudi zastran okoliš teržaške in graške više deželne sodnije pri ti priči in resno potegniti se za to, da se po obstoječih postavah in po vo-dilih enakopravnosti zapovedane tolikokrat od Njegovega po Veličanstva Cesarja pod izrečeno odgovornostjo dotičnih ker bi se že po 165 občnega sodnega reda od leta 1781 in po razločnih besedah 123 in 184 reda kazenske pravde od leta 1853, kakor v civilnih, tako tudi v zaken skih recéh, bili imeli zapisniki ( protokoli) brez izjemka narejati v tistem jeziku, ki ga priča, oziroma udeleženec ali obdolženec govori; ker gré misliti, da so nasprotne natočila, sodnijam na beue mesta bolj primerno postaviti take uradnikov bodo od zdaj naprej vsaj sodnijski zapisniki v jeziku prie ali udeleženih narejali, da se bo ravno tako končno obravnovanje v zatožencovem jeziku opravljalo , in da se bodo vloge v slovenskem jeziku podajane tudi s slovenskim odpisom reševale? 2. ali misli visoko ministerstvo pravosodja ondi. kjer ta ali uni uradnik deželnega jezika ne umel, na te služ- rečeni jezik 318 znajo in kterim bo mogoče, veckrat omenjene spolnovati." Na Dunaji 5. dné septembra 1861. postave r gospodarstva nradnij resiti si prizadjal, je sam čotil potrebe da ne vzame nič takega v svojo osnovo, kar bi omejilo v oblast deželnih zborov, ki najbolje vejo, kaj je za Cerne, dr. Wurzbach, dr. Porenta, dr. Waser, Girardelli, vsako deželo najbolj prav. S prideržkom , da se deželni dr. Fleckh, dr. Lovro Toman, baron Petřino, dr. Klaudi, zborom obrani njih oblast, so govorili za to osnovo tudi Zeleny, dr. Bily, dr. Griinwald, Dvorak, Tomek, dr. Rieger, nekteri taki poslanci, ki mislijo, da po ustavnih postavah -------J 7------V 7-------------f ----? --------, « « ■ uvnivii tu»' » i »'•«■ij» 5 f»" » uiu j/udiu Ljubisa, dr. Pražak, Zikmund, Zatka, Machaćek, dr. Milner, spada občinska postava v opravilstvo deželnih zborov, vendar dr. Prachensky, Gorjup. pa, so rekli, nočejo zderžavati toliko potrebne reci. Večina ospod dr. Toman-u in še 34 druzih slo- poslancov bo, kakor se kaže, glasovala z nekterimi pre- Druga po or » vanskih poslancov podpisana poprašba na c. k. deržavno ministerstvo zástavljena poprašba se je pa membami za to, kar je odbor osnoval ; vsi govorniki pa so glasila tako-le: da je 5) Znano je, da se nimamo postave, ki bi ukazala 5 naj govorili za samostojno gibanje županij ; rekli so, ljudstvo že sito teh dobrot, da bi povsod le cesarska sposka za-nj skerbela, da je še čas, da neha tisti stau, ko £0 se v oktoberskem diplomu slovesno izrečena ravnopravnost so uradnije v najmanjše soseskine stvarce sevtikale; če ne řeči i tudi cela dežela v šolah in zlasti v gimnazijah uresniči. Po tem takem sta opravlja županija samostojno svojih za nenemške jezike v gimnazijah cesarska ukaza od 9. dec. 1854 iu 20. julija 1859 še zmiraj veljavna. Nobeden teh dveh ukazov pa se dosihmal ni še izpoluil. Ne ene slovanské gimnazije ni, kjer bi bil slovanski jezik pravico za- za-se; al osnova odborová je že za to skerbela, da bo ta dobil kakor jo cesarski ukaz od 20. julija 1859 odločuje. odločba prepuščena deželnim zborom vsake dežele. — Iz- ni samostojna; centralizacija in birokracija sta dvojčka itd. Culi so se med govorniki tudi nekteri glasi, ki zahtevajo naj se grajšine ločijo iz srenjske zveze in bojo same ? Tudi na Českem, Marskem, Slezkem in na Slovenskem ui delovanje te postave bo še nekoliko dní terpelo. V seji 11. ne ene gimnazije i kjer cesarski ukaz od 9. decembra t. m. je dalmatinski poslanec Ljubiša govoril srbski 9 1854 zastran prevagojoce rabe slovanskega materuega je- to so bili pervi zika veljal. In vendar je vsakemu, kdor slovanské jezike pozna, dobro znano, da so slovanski jeziki dosegli tako stopnjo s I o v a n s k i glasi, ki so se čuli v dunaj skem deržavnem zboru. v Cesko. Iz Prage 14. sept. Mestna županija je po predlogu c. k. šolskega svetovavca Wencig-a z 33 glasovi omike in olike, da so v srednjih šolah popolnoma pripravni zoper 24 odločila, da mestne učilnice morajo biti češke; za učni jezik, iu da je dovolj za tak nauk popolnoma spo- predlog, da na vsaki strani mesta naj bode po ena nemška sobnih učiteljev. Le to je napaka, da taki učitelji, ki bi šola, ni bil poterjen. Nemški odborniki zapustili so prote- bili domá za izpeljavo tega ukaza verlo pripravni, služijo stirajoči zbornico. Silen hrup je zatega voljo pri Nemcih drugod za učitelje, v slovanskih deželah pa so nasproti taki po mestu. čeravno imajo že 7 nemških glavnih šol. 16. dan možje postavljeni za učnike, ki ne znajo domaćega jezika t. m. ima še ena seja o šolskih zadevah biti. Pričakovati Je da se bo razpor potolažil. Narod. Listy" zagovarjajo T) y sklep mestnega odbora tako-le: „Na pražkih začetnih šolah in ne poznajo národně omike. Taka je posebno v sloven skih deželah. Al tej napaki se lahko kmali v okom pride ako se prestavijo učitelji, vsak na pravo rnesto. je po uredskem stevilenji med 100 učenci 95 do 97 otrok Gledé na vse te okoljščine smo o)i podpisani že 8. českega rodu; berž ko se bo dostojno število nemških otrok junija poprašali sl. deržavno ministerstvo: kako in kaj? in zbralo. se bo na pripravnem mestu napravila nemška šola z 19. junija smo na to vprašanje odgovor dobili. V tem odgovoru je rekel gosp. deržavni minister ? da enakimi pravicami iu enako uredbo.44 Iz Istre. Volitve poslancov za novi deželni zbor is ter oni ces. ukaz od 20. julija 1859 ne veljá za take šole, ski so končane. Pričakovaje, da nam bo kteri naših ča ktere plačuje deržavna kasa , in sicer za to ne , ker na 8titih dopisnikov iz Istre popisal karakterisko izvoljenih ft • • « f % % « i ^ _ ^ _ __ _ _ se koncu omenjenega ces. ukaza stoji opazka, da razsodba zdaj iz serca radujemo, da je sopet izvoljen rodoljubni gosp. .lože Sams a, kterega volitve sedaj ne bojo môgli gimnazii tega , kaj naj se stori, da učenci po dokončani nemški jezik v besedi in pismo popolnoma znajo, gré tištim, več podreti, ker ga je kterim ste skerb za dotično gimnazijo in plača učiteljev nega srenjčana izvolila. d o 1 in s k a županija za svojega čast izrocene. Podpisanim se zdi, da je to skozi in skozi ua pacno razlaganje llorvaško 11. sept. Deželnemu zboru je došel danes cesarskega ukaza; zakaj kakor gré na kraljev odpis od 4. t. m., v kterem se mu razodeva, da privatnih gimnazijah skerb za šolstvo in plača učiteljev pri- sedaj ni treba, da se zastopniki graničarji pokličejo sopet v deželni zbor, pa se bojo, kadar bo sopet treba; sicer pa i tako gré to oboje na deržavnih vatnim vlastnikom gimnazije gimnazijah ces. vladi, tedaj se je povsod enako ravnati in naj se zbor podviza, da předloživ kraljevo poterjenje svoje ne iz besed in ne iz smisla ces. ukaza se ne more razloček sklepe od besede do besede v adresi po starodavni saborski zastran ucnega jezika med derzavnimi in privátními gim- navadi. nazijami posneti. Nasproti pa se gosp. deržavni minister ni protivil zoper veljavo ces. pisma od 9. dec. 1854. Odersko. Veliko se je te dni govorilo, w , da so se reci na Ogerskem na bolje obernile in da je kardinalu in pervemu škofu ogerskemu obveljalo, posredniku biti med vlado Ker so tedaj po naši pervi poprašbi že přetekli 3 mesci, in Ogri. Vladni časnik „Donauzeit." pa pravi, da vse to ni res. _ I _ i_____1«__* 1 ____T _ I . I__1 ^ * _ _____ *______ JL__1 _ • J*. «r V7- Í 1 « • V • • in ker se bo kmali začelo novo šolsko leto, vprašamo tedaj podpisani c. k. deržavno ministerstvo: ferno^ora. Iz Kotora se od 7. t. m. pise, da se je vojska med Turki in Cernogorci začela; turški vojsko zikov Kaj je storilo, da zastran enakopravnosti narodnih je- vot]ja Omer-paša stoji s svojo armado pol ure od meje na gimnazijah slovanskih dezel vendar enkrat pravica černogorske. V Cern i gon je vse na nogah; mladenci in že pred durmi, se vpeljejo odlocbe cesarskega ukaza od obveljá, in da posebno saj za zdaj, ko je novo šolsko leto starci od 15 do 60 let so se podali v boj, kterega bo vodil Mirko. Na palači knezovi vihrá bojna zastava : beli križ na rudečem polji ; knez Nikola I. sam se je podal danes v ta-novo borišče v Grahovo. Angležka vlada se, kakor na Laškem, 9. decembra 1854?" Zbornica poslancov sedaj že več dni pi b č i u s k ali srenjsko postavo. Pravde to pot ni bilo: no£e ytikati v pravdo; francoska, ruska in pruska pa podali ima ožji deržavni zbor ali imajo le deželni zbori oblast, pirajo Černogorce na diplomatični poti; zato se misli, da to postavo odločiti; zakaj odbor, ki je po ministerstvu zboru predloženi načert zlo prenaredil in županije popolnoma iz se bode stvar kristijanov hercegovinskih srečno resila. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznife