> ■ ~ ' '
\W





E fX .rv:"'
C. C. postale.
Esee ogni gl ovài mattina.
£.\ »Novi list« izhaja v sale četrtek E- zjutraj. •— Uredništvo m upra» -■ Č, ' -1vd' sta v dorici via Màmeli 5;
rf-'»'telefon št. 308.: —-»Poduredni. SKit «.»^tvo 'in podružnica uprave v ' Trstu via Valdirivo-19/IH; te» lefon št. 39;08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
“ Potameznv itevllka J9 stot,, tiar* 59 ttot.
c malt
sjanaj 'oglasi dènarniH 'zavodov .iw»'td. bq 4$) JtiČZtU.l min v . .. stolpcu, 't— .Mali oglasi po 50 . 'stot za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 30.
V GORICI, ČETRTEK I7. OKTOBRA 1030.
V-S-r	iJ ìììVtÌ,--*—' :ju
. Tedenski koledarček.
'V 18, oktobra,-, petek: -Luka, - evange» . ..list; Just, mučenec; Julijan, puščav» : ■*; "-nik.— 19.', sobota: Peter Alkant., spo» >>> b' znavavec; Etbin. — : 20., nedelja: 22. t : tpobinkoštna. Posv. cerkva. Janez Kan» . .cij, spoznavavec.. .—«, 21., ponedeljek: Uršula in-tov.,,mučenice. — 22.,-torek; „■ Kor.dula, devica-, « mučenica; Marija Saloma,, .-u- 23., sreda: Klotilda, devi» ca, mučenica; Severin, škof. — 24., če» trtek: Rafael, àrhangel; Kristina.
,V petek, dne 18. oktobra je ščip;
,d:
i

i
*■'
m-
rr?t rr. i n rut tirif. Z‘i»
Nti-viée.
Pf v
...	Papež in kralj.
V.rimskih krogih- vzbujajo vedno .bolj pogosti obiski italijanskega po» slanika v Vatikanu pozornost. Govo» ■ ri se, da bo kralj, v najkrajšem času •I.šel.v Vatikan na obisk. Zdaj že izde» lujejo pravila za sprejemne obrede.
:	4000 šol. !	<
Ob obletnici fašizma, ki bo 28. ok» * tobra, bodo po vsej - državi ; slavnosti. •J-V razna mesta, bodo poslani govorni» ki,- ki bodo-podčrtavali, kaj je faši» stovska : vladavina-naredila v svo jem -.7. letu; Med tem je zlasti dosti javnih del širom države in pa 1000 na novo .otvorjenih šol. Toliko jih še niso no» beno leto na novo otvorili.
.	; j Prvi sneg.
Mf: V noči od 8.»t. m. smo imeli po vsej naši deželi močan naliv. Ponekod je padala tudi toča, ki' pa ni napravila po» sebnerškode. Tolminski hribi in tudi 'Trnovsko pogorje s Čavnom je do» i bilo prvo sneženo odejo, ki je pa pod «.-močjo prijetnega jesenskega solnca kmalu izginila; r-v;:
•••• /1 mn I: : Ministrski' svet, <p je sklican k seji na'-dan 6: nov, Zbor» unica bo začela sisvojim delom dne 28. prihodnjega''meseca. >
Vsi kvestorji države - bodo sprejeti v posebni avdijenci od n načelnika vlade dne 18. t. m. Poročali mu bodo o položaju v kraljevini.
tiNuvi kazenski zakonik, n a. Juštični . (minister;: Rocco je te dni 'predložil, načelniku vlade končno ure» j eno besedilo novega kazenskega za» konika. Novi kazenski zakonik z no» vim« kazenskim postopkom bo stopil « v veljavo najbrže z 28. oktobrom leta 1930.	i,- o1 «'.•\.	> ,
:« »i- iv Pomenljivi darovi.
Angleški ministrski predsednik Mac Donald je obhajal pretekli teden 63. rojstni dan. Hčerka! Izabela mu je pri •« zajtrkui izročila- tri darilca: lesenega škotskega konjiča» z napisom: »Ttidi ..iti; si «Škot,« Mac« Donald je namreč Škot in delaven kot škotškivkonjilči. Drugo darilce je majhna punčka z na»
«u|, vt .c»	i)u;3<r ti. • -
pišoirt: »Spominjajmo se dólgtiv in kreditaT'Trètje pà škafček.1 vode s štirimi jadjlcamPridtn in z napisbm: '-’»Enak6' močni nà mórju.« S temi da» rdVi' je’ljubežnivd»hčerka Izabela ha» rriigaVdla iiia! očetov politični obisk pri predsedniku I IóoVerjul
• « 1 1 ■ »' Zaspità v smrt. ' - z-Prav čudne Smrti sta* preti dnevi umrla dva mehanika ’> v Ljubljani.-Či» stila sta v mestni garaži- avtomobile. • Ker je bilo 'mraz,'«sta 'zvečer- zlezla v -»zaprt avto1 in zagnala motor, da:bi se ogrela; Na blazinah-šta slatikb-zaspa» la. Zjutraj -je vratar našel oba -tnrtvà. I'Zastrupila«"sta- se v zaprtem avtu s plini, ki SO uhajali izr motorja.
Ob1 »papeževi zlati maši. -Ker obhaja1 sv. oče 50»letnico maš» ništva',- prihajajo:-v Vatikansko mesto romarji iz' vseh' dežel -sveta; da sè'po» klonijo vrhovnemu poglavarju^ Cer» kve. V soboto zvečer je'papež spréjel v «slovesni 'avdijenci 1400»romarjev iz Španije, ki so mu podarili 'zlat- kelih in knjigo s-podpisi 250.000 španskih-dru» žin. Na «isti dan»'je sV. oče sprejel tudi irske škofe in romarje.
-	; »Vse» likvidira. -»« . ;
« ‘-«Tržaška manufakturna tvrdka WèisS je sprožila «»splošno' likvidacijo«»,1' km a» lu zamjo jCrnapóvedàl G)hler4>zacàsnó splošno likvidacijo, «k'et vse»£! he To ji konkurence,« končno» stav še Winkler & OblaščaksopožoriIa'fevoje »zveste odjemalcematizredno nižke, cene;« Če » stopiš:*v .Rimsko ulico,- vidiš;--da1-naj»
manj ides"fet 'trgovin -»splošno tiikvidi» m» ' ■>f.svZloèinskà3 tòlp'a‘Poliestri «h
kvidacija«. Tako-živijo tržaški trgov?
so' neizčrpne; « veliko--prej se izčrpajo mošnjički tržaških uradnikov, delavk ; cev in kraških» mlekaric.	j--»
>.-i, eni,o Povratek,	«•• }'
Expedici ja milanskega inženirja Al» bertinija, ki -je imela nalogo poiskati
»Italia«, se je v ponedeljek vrnila do» mOV. »rifiatilo itn «:! i.- ;	_ i «
> < mo uš Skrivnosten jvlom.	• « • j *
:--«V« bolgarsko-zuhanje ministrstvo sp -pred par dnevi; udrlir/neznahi tatovi. Qdhesli so padz'glavnega tajništva le majhno svoto denarja in eno — rojcai» -
VÌCO.	vfrrs $ ;H tta«vr	| «•
.	Manj «ministrov.	j
- r V-Jugoslaviji-nameravajo od 12 mi» -histrstev--ukiniti1 še 4,:»in- sicer-ministr»
-stvo -za -socialno politiko, «za « trgOvincj, za poljedelštvotim zaršume-in!rudnike. Predsednik katoliško akcije, v' j -Predsednik-: itali j anské katoliške ak»
■ cije je^bil doslej-'milanski -odvètnik -komendator (Colombo. Ta pa je prej» i Snjo-’-sobóto« odstopil iz več vzrokov.
• •N a «njegovo mesto- 'je-svv oče pozval J komendatorja Ciriaccija, ki je ravna» telj vatikanske tiskarne.
«ra«. »'Likvidacija« ti °traja po’ mesec 11 '-taktihìherfóVahà" pó'à^ojem pbiglavà’rju ■dni,..dokler je’ nè’ izpodrine »nova lij» -i!glÉsti-èitèniTóparjhJPollaStK^ stoji- te
idni-predtnrlariško porota Tolpa,'ki je
-ci od večnih likvidacij; njihove zaloge j jratip^vOje^rVoločhbsti-bila dolgo ca»
Gorrijè^Itàlijè, stéjè TJ-'jZlo» »činceV: Nà" vésti:;ifiiàMéltf-Vrsto žioči» vtiOv:'Zlasti-tiudtì-rbBreiìiehjèM» je ipe» - tórièà'»'Ožjih? PollaštrOViH fovafisév', ki »SO^prPsvojTh Zločinih-zlasti bhežtibžir» motibijMrtirtižmke^ki Sodjih ža§ledo»
ponesrečence Nobilovega zrakoplovà j -^ali.- 'Pollastri jéi:prfed; letiKpà -Jnfekem
.	....:	: j v,/.	..... ,':L-.«Ltii.',
\
-.1 Naročninama .pplo^tP 15. L., • , za pol leta.8,L. Za,inozemstvo '	30’ L. j— Trgovski oglasi po
^,4.-'T.“'osin;tirÌ.JÒè, ppróké:'po-
LETO I.
- SUiMUl . -tv	ULC
Slabe prerokbe".11' n Dunajski vrejnehoslovec dr. Myr» baBh p'r'orokhj'e. tià'bó ..letošnja 'zima tiše’bolj-mrzla od lahs^è. ' Baje bodo mrzle zime'trajale dd;Ld966. 1‘ v Takih vremeiiskih pf'ò'rokovàhjJ 'so se v AVŠtriji1 tdkb,lprèstràSili, tia SO se Lže‘!zdaj'Zkčeli kat; na" debelo zalagati s premO^Otri'ih d Pèrni'^a zimo.
Ptički brez- gnezda ...
!^>v -Rusiji »je -na -sfotišoče-titrOk‘brez vstàrsèv-ih doma? Ti’ ptički'brtik-ghez» ;’ida> W'Valij'0‘ :V tielih- trliihah od -inésta ntiOi'tnestà. Zdaj WvaleSnjìhTfumé v -■ktiVkaška mOstaTMIàtii dečki; večina oiZpòd-16 Ièti riapàdajó tudì;pothiké; po »'"»Vlakih-vQblàstva, SO pidti1 Tetti1 brez» «>donìcéni bréìPinbòi.Tè Zafó-M’trudijo, da bi njih tok- Mpeljala v druga mesta. j h a, uc id ; c, BabilotečL v 1 Nat-'mèstnehi žtipanstVu' ^'Varšavi so ugotovili, •'■'da žive v poljski pre» oštolitii fazèn Poljakov''pripadniki 32 narodov.’ N a j bolj -so-zastopani Nem» ci, Francozi in Avstrijci. Turki, Bra» zilci in.Španci imajo, le po štiri svojih ljudi.. .- L; - -	4	.
T Regulacija Vipave. ' Pripravlja, se načrt za regulacijo re» ke Vipave od iz~viraJdo izliva. Delo bo "sfaloTnad 3 rhilijonejin pol- lir. Država bo" prispe vala 50%, dežela" 10%, obči» ne 10%, prizadeti posestniki ’ pa 30 odstotkov. ‘"Dri' TòttiZZo, ravnatelj hKmetijskègà	v ^bricTJ'priprav»
“IjS-tištahovitev .zadruge prizadetih po» - sestriikoV.3^®"1-' 1112,11 «uk j mi o
Tttkertt'krvàvenì scopatiti -s1 kàrabrnèrji »'ZbtiÈWriaTràncdskó; kjéf sb je dolgo •»"skrival. KonečridSo gatizsledili id» po» slàlv’dbìti'óv, ’kjei® sèdi-1 §edajvprèdio» rotniki. Oblastvo je. v svrho^Và-Mtisti in da bi nevarni hutiódelci ne skušali «zbežati ter .pfi temr zopet poVzročili ■kako; mor i j o; «odredilo'‘iztièdne* polici j » : ske- ukrepe. Pritegnilo1 je"zelo mnogo 'orožnikov,--policistov in miličnikov ter nadzorujè -tudtitibčinstivod; -
? - ; Tržaška'^zastavljalnica.	•?
-< Po-i novetti itdlijàfi'ském zakonu; ki vel-jà1 od leta 1924u’tudi;za ' nove«po» 'krajine, se morajo vse -zastavljalnice 'osamas-Vojiti. Do ždaj-je bila tržaška 'zastavljalnica last^tržaške- občine. in - že od ìlètà -1925:-so’ tekla -pogajanja;za -odstop-zavoda Mestni« htanilnici.-Ta ■ -pa« Sé» j e-kupci je’-branilav ker rsb- posli na zastavljalnici med vojno in po voj»
.-.4M-

i .UlA/Ci«»«.	• v;.-., i	:
p?tekaIlT m Je ,blla bilanca ljevicem. Primorski banovini, ki ob» finn^LPtS1Vfna'i .L,an.sko Ieto. Pf 80 se sega dalmatinsko obal, načeluje bivši
nobol išale fn ?0Ja nite • n?Pri.cakovano splitski župan Tartaglia. Ban drinske poboljšale m 20. sept. je bil ze sestav» banovine, Bosna, je bivši minister
ljen končno veljavni načrt za odstop | Velja Popovič. Na Cetinje za bana
zastavljalnice. Dne 3. oktobra bi Sé' morala pogodba podpisati. Hranilnica pa se je v zadnjem trenutku'umakni» la, češ da ne more prevzeti na svoje rame tako težkega bremena pod dani» mi pogoji.
Ogenj.
V prodajalni g. Alojzija Černeta v Trstu je v soboto okoli 11. ure nastal ogenj. Ognjegasci so bili takoj na mestu. Zaloga je povsem pogorela,
«ss
nepoškodovana. Škoda znaša okoli
10.000	lir ih je krita z zavarovanjem. Nova ustava.
Iz Jugoslavije poročajo, da bo vlada 6. januarja na obletnico proglasitve sedanje ustave izdala novo ustavo, ki
V.J.JM vFuviy. ^cuiije za oana zetske banovine, Črnagora, je šel ge» neral Krsta Smiljanič. V dunavski banovini, Srem in Vojvodina, je ban bivši minister Daka Popovič. V Niš za severno Srbijo je poslan državni svetnik Jurij Nestorovič, v Skoplje za južno pa bivši načelnik policije Žika Lazič. Bani imajo precej pravic in so izven uradniških vrst. Imeli bodo svo» jega podbana in okrožne inšpektorje. Dosedanja glavarstva in upravna raz»
Nova izkustva in nova pota.
V letošnjem postu so na Dunaju na pobudo kardinala Piffla priredili v 109 cerkvah 14 dnevne ljudske misi» ione, ki jih je vodilo 250 duhovnikov. Računajo, da se je misijonov udeie»
ZA	-,	nov° ustavo, jci Kacunajo, da se je misijonov udeie»
bo pomenila prehod iz sedanje vlada» žilo 250.000 ljudi. Kako je bilo mogoče.
uSaenoylj°eih ^tShbanovTnaKbT,» na^ajlijo? dTÌo d^ho^niL^govorili
® a”fe, 7 usrednji parlament v Beo» vplivala silna požrtvovalnost in širo» g ad. V Zagrebu pa naj bi bil sedež kosrčna ljubezen duhovnikov ki so novo ustanovljene senatske zbornice. | žrtvovali dneve in noči v pomoč du
šam. Vsa poročila pa tudi navajajo, da so k uspehu_odlično pripomogli lajični apostoli, ki so hodili dramit in vabit ljudi tja, kamor duhovnik nima
____________________ vstopa in kjer lajik zamore mnogo
Angleška delavska stranka je izvo» Stori*i ?n vPhvati. Slednjič poročila še lila za predsednika izvršilnega stran» navaJaJ°- da sp hodili duhovniki iskat nega odbora poslanko Su za n n Ta, I jVC9: da ob?SKujejo in spoznavajo
družine ter jih o pravi uri pritegnejo
V dim.
Lansko leto so ameriški kadilci do» segli rekord. Pokadili so nič manj kot 100 milijard cigaret.
Ženska predsednica.
kinega odbora poslanko Suzano La» wrence. Nova predsednica zavzema tudi odlično mesto v zdravstvenem ministrstvu.
Upor v zaporu.
V ameriškem zaporu v Canon City so se kaznjenci uprli. Napravili so za» roto po natančnem načrtu. Nekega dne so naskočili jetniške čuvaje, jih povezali in zaprli v svoje celice ko talce. Zagrozili so, da bodo usmrtili talce, če se njim kaj zgodi. Svojo grožnjo so izvedli. Ko so zažgali del kaznilnice, da bi si na ta način odprli pot v svobodo, so oblastva poslala na upornike oboroženo silo. Ker so imeli
v cerkev: Cerkev si nabira med de» Iavskimi množicami velikih mest no? vih izkustev in nje apostolatu se odpi» rajo nove poti.
Pameten pes.
V neki vasi na Koroškem so oni dan obhajali ženitnino. Naenkrat je pri» skočil v sobo veliki domači pes in je zrabil starešino za jopič. Vlekel ga je doli po stopnicah v klet, kjer je gorel kup cunj. V sobi nad kletjo je spalo dvoje otročičev, ki sta se v dimu že skoraj zadušila. Zvesti pes je vse rešil. Nove vrste zborovanja. Prihodnje leto se bodo zbrale v Že»
štvom in njimi vršila pravcata 18»urna	Ta
So	m=l™!tpi7prf so
kaznjencev.
Novi bani.
Kakor je znano, je Jugoslavija raz» deljena v 9 banovin. Slovenija je zdru» žena v dravsko banovino. Za bana je
občinski pisarni mesnico. Vse hiti k njemu po meso. Mesarji so gledali za kupci. Ko so videli, da se župan ne šali, so cene mesu brž znižali. Naslednjo nedeljo^ je župan hotel
postavljen inz. Dušan Srnec, bivši mi» odpreti pekarno. Toda čim so peki za mster in poslanec Slovenske ljudske namero zvedeli, so kar sami od sebe stranke. Dravska banovina meri 15.936 znižali cene kruhu. Župan je pa v me» km~ J? ,™a 1.040-000 prebivalcev. Po stu bolj priljubljen ko^ katerikoli na» površini je najmanjša, po številu pre» rodni junak, bivalstva pa šesta. Glavno mesto je	Beračica — milijonarka.
Ljubljana. Hrvaška je združena v say» V New Jorku je umrla neka znana sko banovino pod banom Šilovičem, ki beračica vsled gladu. Ko so jo prepe»' je priznan evropski učenjak kazenske» ljali v mrtvašnico, so našli všite v ga prava. Vrbaska banovina je pod obleko vrednostne papirje za pol mi» bivšim ministrom generalom Milosav» | lijona dolarjev.
Drag kamen.
V zadnji Indiji v rudokopih dragih kamnov v državi Birma so našli po» sebno lep rdečkast rubin. Kupil ga je neki pariški draguljarja skoro en mi» lijon lir. Ravnotam so*našli tudi en sa» fir, ki je pa še dražji.
Pred posebnim sodiščem u Pulju.
Kakor smo zadnjič kratko javili je, dospelo zadnjo nedeljo iz Rima v Pulj izredno sodišče za obrambo države (tribunale speciale), da izreče sodbo v zadevi petorice istrskih Hrvatov, ki so na dan volitev 24. marca streljali na skupine volilcev in enega do smrti ranili. S sodniki so bili pod strogim varstvom prepeljani v Pulj tudi obto» ženci, ki so bili svoj čas odvedeni v zapore »Regina Coeli« v Rimu.
Zločin.
Dne 24. marca so bile volitve v no» vo poslansko zbornico. Ta dan zjutraj nekoliko po osmi uri je korakala sku» pina volilcev, broječa okrog 100 oseb, iz Trviža mimo Berma proti Pazinu, da gre na volišče. Nekoliko za Bermom so bili ti volilci nepričakovano prese» ' nečeni: iz nekega gozdiča, ležečega 100 m nad cesto, so začuli streljanje. Naj» prvo so mislili, da se hoče s strelja» njem proslaviti pomembnost dneva, toda s strahom so opazili, da so streli’ namenjeni njim. Razpršili in zbežali so na vse strani.
Zločinsko streljanje, pa ni ostalo brez posledic. Dva izmed skupine sta bila ranjena: Tuhtan Ivan in Brajkovič Mate, oba iz Trviža. Tuhtan je bil težko ranjen v trebuh in je podlegel rani drugi dan v puljski bolnišnici, Brajkovič je bil ranjen v roko in je ozdravil v enem mesecu.
Isti dan okrog devete ure so na ne» kem drugem mestu v tamošnji bližini, — na potu iz Kaščergg v Pazin, — tudi Padli streli na volilce, vendar ni bil nihče zadet.
©blastvo je takoj uvedlo strogo pre» iskavo in kot krivce aretiralo 25»let» nega Vladimirja Gortana, 22»letnega Viktorja Bačaca, 19»letnega Dušana Ladavaca, 17»letnega Vjekoslava La» davaca in 25»letnega Živka Gortana. Poleg teh petih je bil aretiran tudi Danilo Vivoda. Ta je v preiskavi prvi odkril, kako je prišlo do napada. Po» vedal je, da so po izpovedi Dušana Ladavaca streljali usodni dan 24. marca na volilce Vladimir Gortan, Viktor Bacac, Vekoslav Ladavac in Dušan Ladavac sam; izjavil je tudi, da so se vsi priznavali za komuniste in da so agitirali za »Orjuno«. Pozneje so tudi obtoženci sami priznali svoje zlo dejanje. Vivoda je bil izpuščen. Razprava.
V ponedeljek 14. t. m. popoldne se je pričela v Pulju razprava. Sodnemu dvoru predseduje ekscelenca Cristini. Prvi dan razprave, ki ne vzbuja žive pozornosti samo v Pulju in v Istri sploh, temveč v vsej državi, so bili s prefektom na čelu navzoči vsi vodilni , krogi puljske pokrajine. Obtožence brani trojica puljskih odvetnikov. O poteku obravnave bomo poročali pri» hodnjič.
Kako je s politiko.
Otvoritev javnih naprav.
Dne 28. oktobra se bodo po vsej Italiji slovesno otvorile javne napra« ve, ki so jih v tem letu izvršile država, dežela, občine in druga javna bitja. Na ta dan se izvrši pregled, kaj se je storilo v preteklem letu, koliko novih naprav in občekoristnih ustanov se je v tem letu zgradilo.
Tudi v naših deželah se bodo ta dan slovesno odprle javne naprave, kon« cane v sedmem letu. Za danes našte« jemo le poglavitne teh naprav v go« riški deželi.
V	Gorici se je uredila in razširila soška cesta pod Sv. goro, kar je stalo
252.000	lir. Obnovili so vojaško cesto iz Vrtojbe v Ciprijanišče — za 34.000 lir. Razširjenje ceste od sodnije do stare pošte je stalo 848.408 lir, razširje« nje ulice pred škofijo 179.000 lir, raz« širjenje ulice Leoni pa 250.000 lir. Nova cesta za sadnim trgom za 61.000 lir, cesta s Korza v ulico Morelli za
20.000	lir. Nova cesta izpred stolnice
v	ulico Rabatta za 58.000 lir.
Prva skupina žar na goriškem poko« pališču za 44.000 lir. Zgradba odvod« nih kanalov iz Korza skozi Dantejevo ulico za 45.000 lir. Zgradba in ureditev obrambnih jezov na desni strani Soče pri mostu na Barki za 232.000 lir.
V	Kanalu se o tvori železen mostič pri avški postaji — za 61.300 lir; v Cerknem pa most črez Piskovo na idrijski cesti za 400.000 lir.
V	Krminu se otvori nova soba v otroškem vrtcu za 26.000 lir. V Kozani pa se je popravilo šolsko poslopje za 45.500 lir.
V	občini Romans d’Isonzo se otvo« rijo zajezilna dela ob Idriji za 130.000 lir, izboljševalna dela ob hudourniku Versa za 370.000 lir. V Štanjelu v Lu« kovcu o tvorijo občinski vodnjak za 5000 lir in še kar je dajatev v naravi. V Kostanjevici pa bodo slovesno od« prli občinski vodnjak za 26.000 lir. No«
vi	vodnjak v Poljubinju je stal 35.456 lir, vodovod za Dol, Zatolmin in Tol« min pa 460.000 lir. V Vrhpolju bodo o tvorili vodovod, ki bo stal 312.000 lir.
Seveda bodo na sedmo obletnico rimskega pohoda tudi po drugih de« želah slovesno otvorili vse, kar se je v tem letu zgradilo javnih del.
Za razoroženje na morju.
Angleški ministrski predsednik iMacdonald se je napotil v Ameriko, da se dejansko in prav pri koreninah loti orjaškega vprašanja, ki zadeva vse narode sveta — vprašanja o razorožit« vi. Pri tem delu ima, kot smo že po« ročali, ves angleški narod za sabo. Zakaj praktični in daljnovidni An« glež takole razmišlja: Vse države so po vojni polne ran. Na milijone ljudi je brezposelnih; milijoni hirajo in si ne morejo opomoči od vojnih bolez« ni; države ječijo pod silno pezo voj« nih dolgov; ljudstva javskajo o rev« ščini, delavstvo grozeče mrmra o iz« koriščanju, kapital toži, da ne more razviti svojih sil, ki so založene v in«
dustriji, ker je preveč obdavčen; rev« ne države se sr di j o, ker jim bogate velikanke ne pustijo do kolonijalnih zakladnic, bogate države pa pravijo,, da so njih dohodki v primeri s pred«, vojno dobo padli.	; k.,'
Zakaj so Angleži za mir?
Toda kljub vsej tej svetovni mize« riji — tako tuhta Anglež — imajo dr« žave dovolj denarja za oboroževanje. Za puške in topove, za bojne ladje in strupene pline se jim ne zdi škoda de« narja. Na primer:,Ko je 1. 1921. v Po« volžju 20 milijonov ljudi umiralo od lakote, je boljševiška Rusija mirno kupovala kanone in zrakoplove ter se vneto pečala z vojno kemijo. Ali ni to nespametno, ali ni proti naravni člo« veški pameti? Ali ne bi bilo pametne« je, ko bi ta denar, ki ga je država na« brala od ljudstva, porabila za korist« ne namene, za nove tvornice, ceste, železnice? Koliko boljše bi bilo, — ta« ko preudarja angleški delavec — ko bi rrylijarde, ki jih zapravimo za grad« njo jeklenih oklopnic, porabili za po« moč brezposelnim, ki jih je v Angliji še vedno poldrugi milijon! Take raču« ne dela angleško ljudstvo in zato je navdušeno pozdravljalo Macdonalda, ko se je odločno poprijel dela za raz« orožitev.
Drugi vzrok angleške miroljubnosti je pa bolj gmotne in praktične nara« ve, — kakor je sploh značilno za an«-gleškega človeka, da zna v popolni ubranosti združevati najvišje duhov« ne ideje z najbolj vsakdanjimi iniptaš« nimi gospodarskimi interesi. Tako tudi tu, če prav globoko iščemo, zade« nemo na žilo gospodarskih in poli tič« nih interesov. Anglija je pri sklepanju mirovnih pogodb pobrala največje in najmastnejše kose od nemške in tur« ške dediščine. Pridobila je obsežne in sila bogate nemške kolonije v Afriki, prevzela mandat nad Palestino, žago« spodarila v Mezopotamiji in nad vsem arabskim svetom. Poleg tega se je An« gli ji posrečilo, utrditi svoje postajan« ke v tihomorskih deželah. Z eno be« sedo: Anglija je po veliki vojni po« stala svetovna država, ki je prišla na . vrhunec gospodarske in politične mo«, či, — in hoče tam ostati. Zato hoče mir, zato dela mirotvorno politiko. Zakaj v novi vojni ne bi mogla nič važnega pridobiti, pač pa bi lahko mnogo izgubila. In celo to bi se ji lah« ko zgodilo, da bi se njen kolonijalni sestav — ki sloni z enim stebrom na ruskim napadom izpostavljeni Indiji, z drugim pa na deželah ob Sueškem prekopu, na katere se sumljivo ozira« jo mohamedanski narodi, — v novi. svetovni vojni zrušil, in s tem bi an« gleški imperij razpadel.
Iz teh razlogov je angleški narod enodušno proti vojni, se zavzema za mirotvorno politiko in se navdušuje za razorožitev.
Težavna pogajanja.
Tudi Amerikanci so poborniki za svetovni mir, zakaj tudi oni ne mara«
jo, da bi kaka vojna ogražala in ru« šila njih trgovino, ki je razpletena po vseh deželah sveta in cvete kot še ni« koli preje. Zato je ameriško ljudstvo prav prisrčno sprejelo. angleškega mi« nistrskega predsednika, ko je z olj« čho vejico stopil na ameriška tla.
„ ...Kljub temu, da sta obe državi, An« gli ja in Združene države ameriške, miroljubni in načeloma za razorožitev, je vsako pot, ko so diplomatje obeh držav sedli za_mizo, da sklenejo po« godbe za razorožitev, mirotvorna mi« sel imela le malo dejanskih uspehov.
Zakaj tu gre za težke in daleč sega« joče odločitve. Dve največji pomorski velesili naj znižata število in vojaško moč svojih napadalnih in obrambnih mornaric. Kako naj se to zgodi? Ali ne bo država potem preveč ošibljena in brez prave obrambe? se povpra« šujejo mnogi ; politiki, poudarjajo mornariški krogi in se žene s poseb« nim prepričanjem.industrija za grad« bo bojnih sredstev na morju. Težka in usodna vprašanja!
Ob teh vprašanjih so se prvič spo« rekli zavezniki — tudi Angleži — in ameriški predsednik Wilson že leta 1918. Angleži, so se tedaj upirali zni« žati število svojih bojnih ladij, češ, da jim ta mornarica komaj zadostuje, da vzdržujejo stike med svojimi de« želami, ki ležijo v vseh petih delih sveta. Leta 1921. se jè spet sestala konferenca, ki je imela namen dolo« čiti, koliko bojnih ladij (po številu in Tonaži) sme imeti vsaka petih pomor« ■skih velesil, Anglija, Združene dr« žaVe ameriške, Francija, Italija in Ja« ponska. Pogaianja so se spet razbila. Šele na razorožitveni konferenci vele« sil v Washingtonu 1. 1922. se je dose« gel sporazum, ki velja za deset let, — toda samo za velike'bojne križarice. Velesile so se obvezale, da do konca 1. 1932. 'ne bodo več gradile bojnih ladij, kLimajo nad 10.000 ton; razen tega še, da ne bodo na manjše bojne ladje.jitavili topov, ki imajo nad 20.3 cm kalibra. Določilo se je, da smejo takih velikih bojnih ladij imeti An« gli j a in Amerika po 500.000 tqn, Ja« ponska 300.000 ton, Italija in Francija po 175.000 ton. Za ostale vrste bro« do v ja, za lahke križarke, torpedolov« .cg,..izvidnice in podmornike, pa se ni« . so mogli sporazumeti. Ker so izkušnje velike vojne pokazale, da je pri mo« derni bojni tehniki ravno lahko bro« dovje najučinkovitejše sredstvo za obrambo in napad na morju, je was« hingtonska konferenca pač rešila le majhen del vprašanja o pomorskem razoroženju.-; -
Štiri točke sporazuma.
Vse delo za razorožitev je dobilo novo, trdnejšo podlago s Kellogovo pogodbo, po katéri se je 53 držav ob« vezalo, da medsebojnih sporov ne bo« do reševale "Vz, orožjem, marveč jih predlagale razsodišču. Če države to resno misli j ov— pravijo miroljubi — potem lahko kar začnejo nižati šte« vilo vojakov in bojnih sredstev na suhem in na, morju.
Anglija in Amerjka sta se domenili, da postavita, meje oboroževanju na
1 frank dobiš 75 centesimov), malo zaležejo. Zato ne kaže, da bi se naši. ljudje izseljevali v Francijo. Če pa so že prisiljeni, se izseliti sem, naj se do* bro poučijo, kje in kako delo bodo dobili in naj si oskrbijo veljavno de* lovno pogodbo.	!.,.T
Sicer pa velja stara beseda: Ljubo doma, kdor ga ima!
Mastne službe ...
Nedavno je odšla, v Argentino neka uradnica iz Trsta^darbi si tam našla boljšo službo. V Buenos Airesu pa jo je čakalo hudo razočaranje. Niti slabe službe ni mogla najti. Novi predsed* nik argentinske republike je namreč odpustil nad 20 tisoč državnih urad* nikqv iz državne službe. Ti so zdaj na* valili na zasebna podjetja. Umevno, je pač, da imajo ti prédnóst pred tuj* ci. Če se tujec napoti v Buenos Aires, naj vzame vsaj ; 5000 Air-.^s seboj, da se preživi, dokler si, ne dobi uradniške službe. Omenjena Tržačanka še vedno ni našla primerne službe in se name* rava vrniti v Trst.
Pred šestimi leti se je neki vrtnar iz tržaškega predmestja izselil v Ar* gentino. V Buenos * Airesu si je kma* lu našel mesto kot vrtnar. Gospodarji so mu naročili, naj pokliče tudi svojo ženo k sebi, da bosta lažje vrtnarila. Žena je res šla za možem in vzela s seboj tudi dva otroka. Šest let sta de* lala pri istih gospodarjih. Ti so jim dajali hrano, glede plače pa so rekli, da bodo že nazadnje poravnali vse; tudi nekaj zemlje bosta dobila, ,saj So jih vzeli skoro za svoje. Po šestih letih pa je vrtnarju postala vsa reč sumlji* va in je zahteval pošteno plačo za svo* je delo. V odgovor so. ga gospodarji pregnali. Mož je od bolesti znorel, zaprli so ga nekaj časa v norišnico; žena pa se je vrnila z otroci v Trst, kjer živi v veliki bedi. Tu pa tam prejme od moža pismo, ki kaže, da se mu pamet še ni povrnila. —mJTo se prav tako bere kot v Mohorjevi pove* sti »Za srečo,« ki opisuje, kako so morali priseljenci delattiv- kavinih na* sadih le za hrano, o plači v denarju pa ni bilo govora.
Ot> slovesu.
Noč ... Težko hrope vlak preko kraških goličav. Pod Opčinami se za* blestijo nasproti luči tržaškega me* sta. V zadnjih dveh vagonih planejo vsi potniki k oknom. Trudni, nepre* spahi, napol zjokani obrazi. Izseljenci. Od povsod so; iz tolminskih grap, iz Brd, iz vipavskih goric, pa žilavi Kra* ševci in resni Pivčani. Očetje, matere z dojenci, samozavestni fantje, skoro mestno napravljena kmetska dekleta z ličnimi torbicami in v klobukih. Le dvoje mater, še po staro napravi j e* nih, se tišči v kotu kupeja. Zdaj pa zdaj zdrkne solza. Mladina poje in vriska, da prevpije žalost, ki vstaja v duši.
Očanec, ki jih ima že petdeset na plečih, meni; »Nisem več imel sreče doma...« Sreče? Gre za srečo...
»Tretji sin sem, prvi ima vse črez,« se zmisli na glas posestnikov sin iz Štjaških hribov. Zanj ni bilo več pro* štora...
»Saj se je Pepca od mlina dobro ustanovila v Buones Airesu. Dobro službo ima in še poročila se bo kma* lu,« pripoveduje brhka Vipavka. Tu* di ona gre, za čem ... ?
Vlak je zdrdral mimo sv. Ivana in Roccia skozi tržaška predmestja na svetoandrejski kolodvor. Kakih 200 izseljencev se vsuje iz voz. Vsi s tež* ko prtljago. Pri izhodu jih že čakajo uslužbenci paroplovne družbe. Kov* čege in bisage zložijo na voze, izse* 1 j enee na'tramvaj. V barakah pod Skednjem, jih spravijo na zatohla le* žišča. Drugo jutro gredo vsi k zdrav* niku in po potne liste. Ta in oni si še ogleduje Trst, kupuje zadnje spomin* ke in težko mu je pri srcu, ko se zmi* sli, da mu je gospodična v uradu za* bičila, da mora biti ob dveh popoldne na pomolu pod Skednjem.
Tam doli je že vse živo. Mogočni »Belvedere« že puha temne dime. Na* kladajoči žerjavi težko škripljejo. Slišiš tudi Poljake, Romune, Nemce. Krčme onkraj ceste nasproti velike Cosulicheve palače so vse natrpane. Kamor pogledaš kovčegi, cule, jok
otrok, nazdravljanje, oglasi se hre* ščeča harmonika, vedno nove gruče se valijo iz mesta gori. Na široki cesti je kot na mravljišču; s težavo se tram* vaj prizvoni skozi.
Se eno uro pred odhodom. Agenti priganjajo ljudi iz gostilen skozi pala* čo k parniku. S Skednja zazvoni zdra* vomarijo, zadnjo v domovini... Sko* zi tenko večerno kopreno, ki pada na tržaško pristanišče, se glasi zadnji po* zdrav. Ponekod se vstopijo v gručo in odkriti molijo. Dom jim vstaja v duhu ... Tam ob železni mreži stojita fant in dekle. On gre za srečo, ona ga bo čakala zvesta doma. Prsti skozi ograjo se krčevito stiskajo; ona joče, on ji gladi lase. Parnik zatuli, rant skoči k zadnji, gruči, ki je ostala na pomolu.
Z razsvetljenega »Belvedera« doni* jo pozdravi in klici svojcem, ki osta* nejo doma. Vrvi so že potegnili. V tretje zatuli sirena, vijaki belo razpe* nijo morje. Na krovu zaigra godba. Parnik se oddaljuje. Tedaj zaženo matere, neveste, očetje in otroci, ki so oštali na pomolu jok in vik. S par* nika zadoni nesem, da bi prevpila te* gobo slovesa. Ladja tone v mrak na obzorju, izseljenci pa pojo, pojo, da še nikdar tako ...	' r. b.
Zvonovina.
Zvonovina (gradivo zvonov, bron) je zlitina bakra in cina. Zlitina, ker te dve kovini niste na debelo pomešani med seboj, ampak naj* tesneje združeni, spojeni (amalgamirani), ta* ko rekoč v najmanjših delcih druga v drugo zliti. Druge kovine le škodujejo glasu zvona, ne izvzemši srebra in zlata, ki spadata le v pripovedke.
Normalno razmerje je: 22 odstotkov cina in 78 odstotkov bakra. Tak bron je dovolj trpe* žen, da se pri pravilni rabi zvon ne razpoči, pa tudi dovolj trd, da ga kembelj prehitro ne obrabi. Tak zvon vztraja tudi nad sto let, ne da bi bilo treba ga obrniti. Naši odškod« ninski zvonovi imajo 20 odstotkov cina in 80 odstotkov bakra, t. j. najmanjši možni odsto*
skozi in skozi, čisto, znotraj in zunaj,' samo peroti ne, — v svojem življenju še nisem videl tako težkega hrošča.«
»Lepo, že mogoče, Jup,« je odgo* voril Legrand nekoliko resneje, kot se mi je zdelo potrebno, »toda ali je to vzrok, da pustiš, da se bodo ptiči prismodili? Barva«;— Sedaj se je zo« pet obrnil k meni — »je resnično ško* raj taka, kot da hoče potrditi Jupi* trovo mnenje. Nikdar še nisi videl bolj leskečega se kovinskega sija, kot ga izžarevajo krilna pokrivala — toda o tem boš lahko šele jutri sodil. Med* tem ti pa lahko dam predstavo njego* ve oblike.« S temi bèsedami je sedel k majhni mizi, na kateri, je bilo pero in črnilo, a nobenega papirja. Iskal ga je v nekem predalu; % ni nič našel.
»Nič zato,« je končno rekel, »to bo zadostovalo,« in izvlekel je iz svojega žepa v suknji kos/ki’ sem ga najprvo smatral za zelo umazan pisarniški pa* pir, ter naredil nanj okorno risbo s
peresom. Medtem ko je to delal, sem ostal pri ognju; še vedno me je nam* reč mrazilo. Ko je bila risba končana, mi jo je podal, ne da bi vstal. Ko sem jo vzel, se je zaslišal glasen lajež, ki mu je sledilo praskanje po vratih. Ju* piter je odprl in velik novofundlandec, ki je bil Legrandov, je planil noter, mi skočil na ramo in me obsul z lju* beznivostmi; pri svojih prejšnjih obis* kih sem se namreč mnogo z njim igral. Ko so se njegovi skoki veselja kon< čali, sem pogledal na papir in, da po* vem resnico, bil sem nemalo zadet od tega, kar je moj prijatelj narisal.
»Hm!« sem rekel, ko sem papir ogle* doval nekaj minut, »reči moram, da je to vsekakor zelo čuden skarabej; meni je čisto nov; še nikdar nisem vi* del kaj podobnega — kvečjemu loba* njo, mrtvaško glavo — in tej je v res* niči bolj podoben kot vsaki drugi stvair, kar sem jih kdaj videl.«
»Mrtvaška glava!« je ponovil Le*
grand — »o — da — gotovo, na pa* pirju je približno tak, brez dvoma. Obe gornji črni lisi sta kot oči, ne? Daljša spodnja je pa kot usta — in oblika je tudi podolgovata.«
»Tako utegne biti,« sem rekel, »toda bojim se, Legrand, da v tebi ni nič umetnika. Počakati bom moral, da bom hrošča sam videl, ako si bom ho* tel ustvariti predstavo o njegovi te* lesni prikazni.«
(Dalje.)
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Firenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 16. ure BORICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59.


^ _g)- ' -j r.- —ja«>v,-.-



„ _r ,,„ ^zr^ssssssBst
71
Štev. 30.
NOVI L I 8 fB ■
Stran 7.
tek cina. Taka zvonovina daje dvojni denarni dobiček: 1. zvon stane manj (cin je 4 do 5 krat dražji), 2. je mehkejši, da se tako hitro ne ubije.
Pa poreče kdo: In vendar se je ubilo v krat« kem času neštcvilno odškodninskih zvonov.
' Prav res, a tega so krivi zvonarji rokodelci, ki jim je vladno plačilo premajhno ter si skušajo zmanjšati stroške z nezadostnim topljenjem in
mešanjem zvonovine in z nedostatnim posne* manjem žlindre.
Zato imajo odškodninski zvonovi nejasen, kotlast glas. Zato si skušajo nekatera cerkvena predstojništva pomagati tako, da naročijo na lastni račun zvonarju, naj zamenja s činom 1 odstotek ali dva odst. bakra. S tem si pridobijo pravico dati zvonovino kemično preiskati. O tem pa drugič.	^* v- M a.
Kaj nam
lz Brd.
dežele pišejo?
ga in si pri p^dcu zlomila obe roki v zapestju. Zdravi se doma. — Prejšnji teden se je vršil pri nas nabor. Po* teklo je vse še precej mirno, seveda vriskanja in petja ni manjkalo. — V ponedeljek so zopet odšli trije v siauKu«. a un v »c fc	—r I Ameriko- eno dekle iz Zatolmina in
gradih prepevanje veselih trgačev m dya moška iz Tolmina. — V soboto, v trgavk. Pa je tudi res letošnji pridelek zg0dnjem jutru, je umrla v goriški
Gor. Cerovo. — (Stara pese m.)
__»Konjički škrebljajo, ker voz’jo
težko, ker vince peljajo, k’ je močno sladko«. Tako se sliši po naših vino*
na splošno zadovoljiv. Naše cesj;e ne bodo kmalu za nobeno rabo. Zlasti ona v Števerjan ne; če ne bo poprav* ljena, bomo morali naročiti Zeppeli* na, da bomo odvažali pridelke. Zato se ponovno obračamo do obč. načel* nika, da bi poskrbel, da bi se ceste malo popravile. Pred časom nam je naš č. g. župnik obljubil, da nam za to leto pripravi sv. misijon. To misel iskreno pozdravljamo!
Števerjan. — (Preran g r o b.) — Našega zavednega in zvestega prija* telja Jerneja Bratuža je zadela težka, nenadomestna zguba: po daljšem bo* lehanju mu je v goriški bolnišnici umrla njegova ljubeča ga žena Ceci* lija, stara komaj 35 let, in mu zapusti* la 4 nepreskrbljene otročiče, naj sta* rejši ima komaj 8 let. Res, hud uda* ree, silno breme. Zaupanje v božjo pomoč naj tolaži našega Jerneja in naj mu da moč, da bo živel za svoje
zgodnjem jutru, je umrla v bolnišnici Mimi Klementi j e va v naj lepšem cvetu 19. let. Šla je v Gorico iskat zdravja, a mesto zdravja je na* šla — smrt. Dekle veselo, polno živ* ljenja, se je bilo odločilo za daljno Ameriko. Z veselim pogledom je zrla v bodočnost in ni se bala viharjev. Preden pa naj bi se podala na pot in to bi bilo meseca novembra, je hotela izvršiti še malo operacijo, ker jo je mučila neka bolezen v nosu. Šla je «v bolnišnico v torek in v četrtek je bila operacija že izvršena. Srečno jo je prestala in bilo je upati, da bo ozdra* vela. V soboto pa je uboga Mimi ne* nadoma podlegla. V ponedeljek po* poldne so jo pripeljali v Tolmin. Ka* ko zelo je bila ljubljena in kako glo* boko je zadela njena, smrt nas vse, se je videlo zdaj, ko je bila vsa pokritž s cvetjem in zelenjem, cvetka-' mec cvetkami. Najlepši venec so ji dali v slovo naši fantje in dekleta. Spavaj
vino. tako pa je bila škoda precej maj* ina. Kako je požar nastal, se ne ve, gotovo po neprevidnosti kakega pa* stirja. Pazite, kam vržete vžigalice in ostanke cigaret ob veliki suši!
Dne 28. septembra je nenadoma umrla v Ljubljani gospa Ana Flajs iz ugledne družine Flajsove. Sicer ni bila že dalje časa zdrava, a novica o njeni smrti je prišla popolnoma nepričako* vano. Šla je v Ljubljano, kjer se ji je zdravje vračalo na bolje, a medtem je podlegla nagli bolezni. Bik je do* bra mati in gospodinja in splošno pri* ljubljena. Družini naše iskreno so* žal je!
S Pivke.
tj mu cui muc, ua uv živci a a 3 v 1 siovo nasi ìaiiijc m nvniiyLd..
4 ptičke brez maminega gnezda, njej sladko, draga Mimi! Nesrečni družini '	■ naše sožalje!
Cerkno. — Cerkveno oskrbništvo
pa večni mir!
Iz Gor.
nam namerava oskrbeti nove, oziro* ma prenovljene orgle. Šele topot se uveljavlja načrt, ki je bil narejen že pred izbruhom vojne. Treba bo seči nekoliko v žep, a zato se ne bomo pri* toževali, le to pripomnimo, da je zadnji čas tudi za naš cerkveni zbor, da se obnovi in popravi. V tem oziru smo zelo zaostali za našimi okoličani;
Sv. Lucija in okolica. — (Gospo* d a r s k e drobtine.) — Doslej smo v dopisih iz Sv. Lucije brali na* vadno le novice. Danes pa moramo napisati par gospodarskih reči. Ko je propadla mlekarska zadruga (vzro* ki!), smo začeli nositi mleko v mlekar*
no, ki vozi mleko v Trst. Plačuje po j	~— ~	7--;"	+ì tinni m A
70 stotirik liter. Mlekarske zadruge je to moramo nehote pr P • Pl’ plačujejo po 65 do 68 stot., a dajo po* da boob zvokih nov h. orgeJ zdonela sneto in kislo mleko nazaj. Ali bi ne mogočna Pese™’blaži m d^gajca. bilo torej dobro, da bi zopet mislili na	. Ede,n v menu mnogih,
ustanovitev zadruge? Le malo več Straža pri Cerknem. Er5. ,	-1
sloge je treba. —Pri nas mlatimo žito smo spremili k večnemu pocitKu il/* s cepiči. To je zamudno in težko delo. letnega Franceta Jerama. Bil je ze vec Ali bi ne moglo županstvo preskrbeti | časa bolehen. Bil je vzoren mladenič,
Pivka. — (Osebni vtisi.) — Pivčani so dobri, prostodušni ljudje, po večini nevajeni na novotarije. Ži* ve in gospodarijo tako kot njihovi predniki. Koliko' je še po Pivki slam* natih streh, ki tako povečujejo ne* varnost požara in od katerih je treba plačevati visoko zavarovalnino. Gnoj* niča se sceja po klancih in dvoriščih, mesto da bi jo zbirali v jame in gno* j ili z njo travnike. Dohodki izvirajo iz lesa, sadja in živine. Gozdovi se preveč izsekujejo. Živinoreja je malo razvita, prav malo je krav dobrih mie* karic. Plemenitejše sadje po dražji ceni se ne prideluje, pač pa pripro* sto blago, ki se kot letos da pod ceno. Ljudje se izseljujejo v Ameriko, me* sto da bi skušali izboljšati gospo* darstvo.
Postojna. — (Prvi pozdrav.) — Pretèkli teden nas je z okoliških vrhov pozdravil sneg. Temu primerno je tudi mrzla sapa potegnila od seve* ra. Tako smo prestopili v zimo. Pri nas ne poznamo vremenske pomladi in jeseni. Nagel prehod iz poletja v zimoi in iz dolge zime v poletje. — 8. oktobra nam je prvič pritekla nano* ška voda. Zdaj nam je na razpolago, kadar hočemo in kolikor je hočemo. Občinstvo je s tem zdaj zadovoljno.
Iz Reške doline.
občinske mlatilnice? — Letošnji pri« delki so se dobro obnesli. Le sadja ni, krompirja in koruze pa dovolj.
Tolmin. — (Dve nesreči. — Nabor. — Izseljevanje. — Smrt.) — Pretekli teden se je neki 16*letni Lojze Tuta (p. d. Lavrino v) iz Tolmina, ki je za pastirja pri nekem kmetu v Poljubinju, težko ponesrečil Padel je tako nesrečno, da si je pri tem zlomil roko v ramenu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — Pred 14. dnevi je padla po stopnicah Marija Obleščakova (p. d. Kotlarka) iz Zalo*
casa Doicncii. un je vwivu	—,
dobrega in vzglednega značaja. Pokoj njegovi duši!
Soča. — (P o ž a r. — S m r t.) — V četrtek dne 19. septembra popoldne je začelo nenadoma goreti na lepenški strani Črnega Vrha. Ker je bilo radi velike suše vse suho, je zavzel požar velike dimenzije: vnela se je namreč trava in smrekova drevesa. Gorelo je čez 24 ur. Velika sreča je bila, da se je vlila ponoči med 20. in 21. septem* brom silna ploha, ki je požar popolno* rna pogasila. Drugače bi bil vničen gozd v Črnem Vrhu in vsa paša za ži*
.Košana. — (Nesreča. — O dii * kovanje. — Nabor.) — V krat* kem času sta se zgodili na Novi sušici dve hudi nesreči. Bankov fant je tako nesrečno padel z nabito puško, da si je prestrelil ramo in se zdravi sedaj
v bolnišnici v Trstu. Pretečeni četrtek pa so se splašili konji njegovemu so* sedu Penkovemu fantu. Ko je skočil z voza, so se mu vajeti zaplele med no* ge in ga potegnile pod voz. Fant ima zlomljeno roko ih več drugih poškodb. Nesreča bi bila še hujša, a k sreči so se vajeti ovile okrog kolesa in tako konje'zadržale, da niso mogli naprej.
Kakor poroča »L’ amico dei campi« so bili pri tekmovanju v žitni bitki od* likovani tudi trije posestniki iz naše doline: Mor el Franc iz Novesušice z nagrado 500 lir, Dekleva Leopold (Ža* gar) s 300 lirami, Ambrožič Matija s 100 lirami.
Pretečeni teden so bili naši fantje na vojaškem naboru. Vsega ob ž alo* vanja je vredno, kako grdo se naši fantje ob tej priliki obnašajo. Popiva*

Štev. 30.
jo po gostilnah, norijo in plešejo, raz« grajajo.po- vaseh in se derejo.1 Fantje; ali se zavedate; kako sramoto • d èia te svojemu narodu s takim obnašanjerh? ’ Prav-je, da ste kdrajžni,-da • kakb.-po» • steno zapojete in zraven-tudi: žavri«-skate;-grdo-pa.je, da ste od pijače, od tobaka in od durovega rjovenja V spo« tiko vsem,dd vas-morajo-gledati in poU slušatL c -— u;.	..„3.:	.	-
Iz Vipavske doline.
Vipava..^(S 'm.r,LV o d o -v o d.) — Predpkr^itkim » je r umrl posestnik» Jože Durmu-Bil jeh tudi najstarejši im najzvestejši član gasilnega društvi Gasilci so se številno udeležili pogre« ba. N. p. v m.! — 5. t. m. je biLbtvor«-jen nov vodovod. Čeprav je bil ntvor« jen b^ez-veljkih»slovesnosti, jen ven« dar, za nas .neprecenljive» važnosti.,-Do*; zdajx spipntplorali »• nekateri po četrt ure.v.-hrib nositbypdo iz hribovskega* vodnjaka, Ppl Vipave je. hodilo po: n-joi v hudi su£intudi; za .živino. Vojakovi: ima,»Vipavaf1žCc svojih 15 let tudi obilo. Zato,,smoczdaj prav»,zadovoljni. \>	:
Sloltarjif1—»Kaj vse. sliši človek po krčmah k? One nedelje, so fantje» mo* drovali, da so lokavska dekleta muhami sta. Zato-dgisi bodo osnovali »društvo stricev. .No, ko se je zmračilo, ; is ©epa-vsi lepo šli na plan in milo-zapeli::»Za njo bi pel, za njo bi dal-življenje ..a:«». Zdaj pa se ne ve, kdo so bolj muhasti, ali fantje ali dekleta.» —-Najbrže,uda. samo naša. električna duč, . ki -»včasih zamižjrna!:enp oko, če treska, pa naj: °ue.	L rm
Šempas. — Zadnji petek v predpol« danskih urah je začel» goreti- senik Ivana-Kla-njščeka. V-hipu.-je bila celai-r stavba, -Viplamenu.; Zgorelo je- vse s se« nom-ivred;-;- bilo jo»okrog -150 kvinta«, lov krjne. Nekoliko sta radi požarja trpele Judi-sosedni hiši, Ivana .Zmeta
in Ornila., Kureta, škoda; je. le deloma
krit^Zfzavarovalnino.'	:	* dc:oi
Lokayec..—. (S m r t.n— Sne g.) — Tukaj, je.-v torek 8;-oktobra nenado«; ma umrl »Andrej Lokar, mož, s tare ■ko«; » renine in krščanskega življenja, Vile« pi starosti 84 let,*B'iUje. svoj čas- tudL župan lokavski in* čislan od vseh ob«, činarjev. Čital je rad-»Novi list« in še zanimal posebno_ za« gospodarska ’>rečip Naj počiva v» mirul—.V- sredo ponemči 9.Krnsko.je nevihta ohladila oziran je, je dobil-.očak Čaven ifcrieženo-Mpo. ■ Se ve, da mu »joJe solnčni dan-kmalu vzel,-s; ker -*se;.u še ne'»špodobi-zimska» kučma,'y:	n iv. ^ i. j cmCj •	. oa ;>
Skrilje,-— (Povečana in p r e « n o v 1 jtftnrai c erk e v.) —»Pri nas je^ bila -predzadnjo nedeljo septembra velikac-sla-vnpst: 'Otvoritev» >: nove'»upo=o družnem cerkve svv.iMarjetev Cerkev’ je blagoslovil oM®bilni» asistenci sosed« ne duhovščine« g. »'dekan črniški,-ki je»-imelvt-udi- primeren »in» jcdernat nago«’ vor na zbrano- množico: »Lepo so' peli > pcvciipriislovesni,masiv Popoldne pa • je govoril g»-»At. Filipič/ kurat » iz Gr«, garjav o treh rožicah a^lpraV podjud« ' skem .okusu itivsrou* Priznanje- in čast') gre vrlim Skriljanom, ki so sii--kljub ‘ dvema slabima letbma postavili z; ve« bkimivž-rtvami -lepo hišo božjoiiDuša
-»ji-
nik kamenjski, ki je vso stvar začel, vodil in srečno dovršil. Nova cerkev je zidana, na istem prostoru, kjer je-bild prej stara mala cerkvica, le zvo« nik‘ je ostal prejšnji Kar "še manjka, se bo s. časom dogradilo.’
Štomaž na Vipavskem. — (Požar in d;r.u;g,o.)r,— Vvnoči-nd 10. na 11. t. m. nas je nenadoma zbudil iz spa« nja plat zvona. Vnelo.se je pri posest« niku Francu Batagelju pri Črnigojih. Požar je vničil vse fazen senikatuDo« mači so si rešili komajživljenje; Kitko je požar nastal,-ni znano. V »nevarno« sti so Mie tudi sosedne hiše. Nekoliko so bili zavarovani. — Letina je v za« četku pokazala dobro, a. vsled suše je bila pičla, le žito se je izvrstno obne« slo. Sena imamo.manj.kot lani. —Za« pustila »nas je gospodična Rafaela Pavlica. Bila je dobra učiteljica, otro« ci jo bodo pogrešali. — Kljub slabim letinam smo vedno korajžni. Zberemo se na...vasi in jo prav. po domače »vre« žemo«.. » Kdo bi pa zameril fantom? Kdaj pa bodo veseli,-če ne sedaj, ko so mladi? Kaj pa-vi,: g. urednik, pravi« te k ..temu, .saj,.je tako?- ... - FanD.
Uhan je. — (Pod mlinsko ko« lo.) —y; 4. oktobra je 15«letna Milka Vovkova iz Malilr»Žabelj nesla-v mlih v Uhanje.Koije šlaičez rojo, je padla jv žleb in voda jo je nesla pod mlinsko •kolo, »ki se uje »ustavilo. ^Mlinar je'prL' hitel pogledat, kaj;jes itropazi člove«'
; ško roko/ ki moli izpod kolesa: Hitro je sklical -pomočiiz bližnjih cvinogra«« dov;< da rso; dvignili 5 kvitttalov težko kolo. in potegnili deklico ven: 15 ur jè bila-.V nezavestluPoškodbe ima hude,« a upajo, = da jo bodo rešili smrti.:	nt;
Do^htierg. — (Le t i n a.— N e i r e« če in drugo.) -1; Pospravili Arno vinski pridelek,*v. sodih kipi " rujnd vince in. čaka 'na kupce? -Prošli- pone« deljek so se sklenile prve kupčije; ce« na od 140 do 160 za hektoliter. Šmo razmeroma zadovoljnih letino,'-'saj so trte » mnogo- pretrpele:-' ) zmržavCtočaV , suša» in solnčrta soparica; Bolj redki ( imajo manje oddani. Tinca -Skominova
, je prii podajanju živini tako nesrečno padla; da sii je.zlomila nogo: Je v do« mači oskrbi*Alojzijo Bricu iž Potoka ;je komaj Lupljeni vol poginil:--A. i V : Dornbergu: imamo 24 nad 70 let 'starih Ijudipnajstarejšhmed-iijimi ' je Artton .Kavčič iz Tabra, ki ima» 93' let in j e še tčil ih- zdrav. V nedeljo zveččf’šo se
preiskušali nekateri'naši’ fantje, tako
— po'starem. Jc-Všako leto kaj takega
ob,mositu.i*vr ... -	. i - . »/ * - - » »--.-^ ■> v
v ' DornberŠki Tabor. - (Po /ok e.
S m r t n a n e s r e Č a?)' — Pred trgat« •vdjo rso se v naši vasici poročili'v,kar trije'fantje zaporedoma;’vsi .so si Iž« brali neveste izven Tabra. V pone«-' deljek popoldne smo'pokopali 45. let« no iFfančiško'«Mozetičevo. ' Ko’ sè jè -vračala ob trgatvi iž vinograda čežane'« »dovršen most nad«dorHberškiiri mli«" nom je radi nepritrjene deske' padla, •ter' si pri padcu «ranila«in pretrgala’ trebušno* mreno.-i Prepeljaha' je bila v » Gorico; » kjer se je» borila: med življe«' ' njem in-smrtjo? Kljub;h'tidim rtiukam visi je želela domov,-a je med potjo V;>
-	- lnou uuzjw«musa usi je zeieia aomovpa je med pi
vsega .tega delaan uspehaipa jevgsžup« Kvavtu>*Zelen'ega križa«' izdihnila.
;	<>r n /i.».<j'> Miv:»j p" ’	' l 'rn ■ x» j»'?;	ež.V fii CJiLV -iemt> V i
Brje. — (Izreden d a n.) — Dan 13. oktobra je bil ža naš izreden. ' Blagoslovili "šmo novosèzidano cer« kev posvečeno sv? bratoma Cirilu in * Metodu. Iz vseh bližnjih in daljnih občin so se že rano v" jutro in naprej do popoldne valile množicč, da' se ude« leže redkega 'slavja, kajti ne pomni se' zlepa, da bi'še kje na novo zidala cér« kev, kjer je se ni bilo.'Zlasti pa še, če vpoštevamo težke čase in se ozremo še posebej na versko razrvane povoj«’-'-/ne raztnèréh'Ze nekaj’ dnlpreje je vse ? naše ljudstvo pridno sodelovalo ' pri okraševalnih delih, kljub temu da mfar« sikje niso dokončali trgatve.- Prostor okrog cerkve in -pročelje je- bilo-res okusno»okrašeno. ObMesetih je priče« la blagoslovitev. Potem-je zelo dovr«-• šeno zapel cerkveni pevski zbor iz Ri« hemberka pod vodstvom Ant,- Severja himno na čast sv. Cirilu in Metodu. Zatem je bil govor g. prof. Pavlice iz Gorice o pomenu irt- namenu nove cerkve; posebno pa je govornik v-lab« ko umljivem slogu orisal življenje in-delovanje blagovestnikov Cirila 'in Metoda. PoigovOru je daroval prvo sv. mašo-v novem hramu molitve preč. g. dekan komenski 'ob asistenci g. prof. Pavlice ter g. Rejca,r župnika iz Sv: Križa. Med sv. mašo je bilo darova« ' nje, katerega so se udeležili skoro vsi verniki. Prepeval je ubrano zbor iz Rihemberka. Vse se je izvršilo v le« • pem redu, tabo tudi pri pop. blagoslo« vu, katerega so se udeležile ogromne množice. Naj bosta solunska brata za« vetnika vse Vipavske doline!
S Krasa.
Praprbt. -JVtL'è t ina. — Smrt.)
—	Z letošnjo trgatvijo smo na spiò« šno:zadovoljni. Količina je bila večja, kakpvost néprimerno dosti boljša, od lankke. Že dolgo lèt nismo imeli tako zdravega in zrelega grozdja kakor le« tos. Smemo upati torej na prvovrstna / vina. — Suša nas je letos tako št iških A la, da so nekateri kar iz obupa vzeli koso v roke in začeli kositi àjdo, ki je malodane že umirala; Zadnji čas je prišel dež, tako da smemo upati, da dobimo semena 'vsaj za setev, če že ne več. Sena smo nabrali letos'tako malo, da bo moral'marsikdo dati ži« ' vinČe iz hleva, ker je seno predrago.. Tudi letos še bo treba_ spopfijazniti z besedo »štedi«, in sicer "vsestransko.
—	Kdo ni poznal berača Josipa Do« Ijaka, znanega pod'imenom »Pepo iz Trnovce«? V soboto 5. t. m. je nena« doma poromal v nebeško domovino. ' Bil je res svojevrsten tip kraškega be« rača in je s svojo; originalnostjo vzbbi., jài splošno pozornost. Naj še ga Bog usmili!
Tomaj. — Dne 7. oktobra zvečer se je sesula hiša x obe. ubožcev Valen« tina in Ane Černe. Stara je bila goto« vo:par'sto let. Zid je že prej močno visel? Dobro, da'Še. to ni'zgodilo po« dnevi,-ker sta starà dva še pogosto bi« -7 vala v'h ji kljub temu;, da imata drugo/
Orlek prj Sežani. — Pred nekaj . dnevi je hodil nekdó bo naši Vasi in "
' se je izdajal.za" »desetega brata«. Iz pisarah podobic (Mvart) m. Potezi.
rokah je prerokoval radovednim ma# I Čas prekorajzni. Tudi nože so pre» middhrvin • zvedaSHhi devicam 'prihod# tekli teden vzeli v roko. Fantje mi» n j ost, seveda ne zastonj. — Preti krat# ' slite, da se s surovostjo -ih ktetVirlo k im Se j e‘govorilo-, dà bodo napravili kaj postavite!
tudi-'v Orlek 1 'prepotrebnivodovod. Pomjan. — (Letina. — Pevski Sedaj ‘je pa ta misel za enkrat zašpa» , z b o r.) —Redkokdaj gre glas iz naše la. Čtivi, ki só bile baje zato. hinhenjè#1 vasi. Tudi "pri nas je suša, radi, njè trpi ne,‘šo'Šmarci odpeljali. — Dne 21. p. ’
m. sé- je nenadoma’ vrnil' v Orlek s W11X/	________ T	„..v
svojo sestro domačin Josip Brišček'iz zimo smo dobro preskrbljeni z dry pii C Argentine.’ Tam dóli: je ‘'imel 'srečo, posekati bomo morali vse oljke,, ker ker je dobil na neko loterijsko srečko so pomrznile. To je za nas hud. uda# približno dvestotisoč lir. To srečo mu ree. Hudo je tudi, da imamo §e, dosti Homnoint* iz srr.n ' nfivhŠčlmo tènìbol 1.	\rmVi ‘v klefp.h KI iuh fèmù SmÓ
simo, da zastavi svoj vpliv v odgomoč
pod vòdstvom g, Uršiča, nakar s d je ljudstvo r azšlpv/G.' prefekt' j e s_sV.o» jimv pri j ažhiift'’nastopom in’ / žaninifct#
vasi. ludi pr, nas je susa,	n,e up,
1 Z'à'kruhom. Pret. soboto se je odpeljalo od tu 22 fanjov dèlohìà
FUU.-no dvestotisoč lir. id srečo mu i rec. Hudo je tudi, da imamo $e a<ysn	%A&frf-^dHboA
domačini1 iz srca privoščimo tembolj, 'starega vina v kleteh- Kljub/temii ŠmP, cej gè Jih pa s.e pnpravljà za odhod, ,. ker ima- revne staršev katerim bo se# bolj Zadovoljni kakor' druga leta.JKo#,. ker ni domd potreb .	"	. *	.
daj lahko pomagal.	' ruze smo pridelali precej, krompirja/ /Želimo vserh obdo. srepeli zopetnega „
Škrbina. — (Žalostna p re# tudi, pšenice tudi nekaj. (ludo ,pa bo .svidpnj3;	,	.	* t
zgodnja s mr t.); — V soboto ob s krmo. Pa 'se pri vsem tem ne u-stra^i#. • Sjt arse m X>rhkiv'Mi 5. uri zjutraj je umrla mlada žena mati mo zime, prebili smo lansko, letošnjo , krscaftskinauk za otroke V c ^	_$t_
Angela Čotarjeva, stara komaj 23 let.	bomo tudi..Še vedno je pri nas inno#	ste vpisali s^oje tria
Po dobro'prestanèm porodu zdravega	go dobrih ljudi, ki si. pomaga jo .med	vedama se, da je sveta d"	-
dečka se je najbrž prehladila in posle#	seboj. Naša mlàdina/premhló cita'ih	kega katoličana da so njegovi otroci .
dica je bila žalostna smrt. Težka je	se c'elo, posméhuje ' tistim,' ’/ki citajò.	P0"0,6#1	^ T'V1 m" sò'ie
izguba zà"otrOké in družino. Zapušča Toda, kdo je bolj pàmèitih, tisti, ki Tečaj.. V pond«; C t. ; >	}	,
dve letno deklico in teden dni starega prebira listò,/ali tisti, ki,, pleše? — V UPncfi.L d™r£:vlis^nOH-^odšt^b^' d u sinčka. - Škrbinci smo z letino pri	Saši cerkvi imamo’ prav lepo petje G.	denski krojni teea, pod
kraju. Letos je mnogo boljša kakor	organist se res. potrudi, da bi kar	E. Krapeža, Tečaja se AjdUe^e
lanska. Vina je bilo pretekli teden več	najboljše izvežbal mešani zbor. Ško».	krojačev m 26 šivilj jž^rdnje iti, . bp.
kot vode, kajti pomanjkanje vode se da, da je med''pevCi tako malb dišeb ,IdVJf-5. - ,	,	~ n , w •
je že občutilo. Toda sedaj smo mokri, pi;ne jn tudi kor je prenatrpan* ;thed.' Nftvjrob...-r- Dne 9.	. j
tudi grla pridno močimo, da se ne po#	pridigo ni nikjer pravega miru- Čti	umrla 78 letna Manja r {K.og j, ._	-
suše.	I ìdrcjìn v Wp.tm trp-šef. tri òr biti - vse I vdova. N. v	...	*
Vojščica. — Dne 27. t. m. bomo od# prli novo sezidano' cerkev. Slovésnost se bo vršila s sv. mašo, Naša vas spa» da pod občino Temnico, kjtir imamo' obč. načelnika: Ta ima pravico odio# čati v občinskih zadevah,' ne 'pa kak drug mož, ki se šopiri po 'gostilnah
Iz Istre.
pricilgo m IllivjCl pidvcgd * et, ,	«	>XT	|	«W>' rt
igrajo v krčmi tratit, .mòra ;biti-v^e . vdova. N. Vm; P»	d
tiho; ža cerkev pà‘ to. riè velja.	Tedine.	d ....	.	^
‘ ' Ver cinmftčihov. napravili na cesti iz Razpotja pi
K mm nir le obrodil prav |___x ■ .	• n„irpV,npèn'	kot "ie
me t i.) — Masa letina, je n?tos.^TAl-Tjnju kar’pa seveda ni: čudno,. Ker ze nje' dobra. Krompir, J p. obrodil0praY ye5 let ni potrebnega c,està’rja kot je. dobro, žito ,je.bilo:;b,oIj-.pičlo, sena, pa; LWj Pr e j j'Promet' jè ' veBk, ' /pOpra vij a, je dosti, manj od lanskega.. Koruza jes nasfplje ph' nihče: Enakosti obroejila srednje dobro,, vinski pride#, (jeiom Ces(e V Šptihbvi gr*apit ki sé se#
lek je veliko bplj#cod lanskega; je» • daj	di.	.... " '
senskih pridelkov ne bo skoraj .me.,L ybjòko. — V sredo je padel pri nas — Dne 27. m. m. je umrl v bolmsm^J .	tri prste na, d^tilo
v Trstu 80#letni .AntOA Jakomin. Ubo#	)to^včez pap dni jezginik né^a ' j
.gi, od vseh zapuščeni starček je sel v k^y ’zàlbyal za. njim. in tudijsvidc# Trst; da bi .si tam;kakšno lirico pri» I g	do bbžigh. " "
Ql„-ži1 na ca ie tam nenadoma dobite». ,	v/, or-f ,r"	"" r,'v
Jelšane, -7' (Po p ra v 1 j c n, a c c r» k e v.) —'PÒ več mesečnein,popravlja# -n ju dolinske cerkve, so vendar enkrat, končali k1'delom. 15. p. in. jc bila blago» slovi jena. Blagoslovil jo je' preč. g. de» kan 'iz Jelšah. Pri blagoslavljanju ip pri šy‘. rriaši je. prav lepo prepeval cer»
tudij'syidc»
irsi, ua ui,si,t;; »p nia ne želimo vsaj ao, Doziča. ' " i.n .služil, pa ga je tam.nenadoma dohite» I Razpotje '	Pri Ws.smoÌ vodo;in
jv.ru. F..F« • r2r# la smrt'. Po kratki w mučni.bolezn^ \ n^^òèm. Dodbi jojé ti;eba iskgt:,, kveni pevski zbor iz/Jelšah, Cerkey je je umrla, v Kopru y.bolnišnici-kop#J r L	jef dal ec vvgfapo., Toda radi' nas'r' :
bila leK okrašena in natlačeno polna 22 let staraj, Viktorija Udovič, I.	v/ javnost,, 'tekife"
ljudi/	' '	' Zapušča dva nebogljena,,, smejta, — -^HrlŽSlhib tilitiev ‘ kPhodijdlv po»
Tinjan. Marca meseca je odšel Na t-ožeffvensko nedeljo, '6 imajo v letnj^ mgseciK.*.KpkpV-jè 'to. n^učno.jjiaj/“ od nas v Argentino prvi izseljenec. Hrastovljah opasilo, s^ hoteli ne a » nayedemp te ."sìùqàje1,Z. 1 yoja;šfxqhi.n:, Pisal je, da je kmalu našel delo in da ri fantje imeti ples, pa . P ‘ ,	Ì, Nestètoklàt'pridejo, 'cele „s.tbthije:r'od/;
’"s“ ™* ^ " - "*	” " ' iz idrijskega kotlar	^
Okolice, no zadeyo:se obračamo, dn obe kp»
—--------- rmisarja, da jo, ce le mog^P6 izpelje,
Visok obisk,-Preteklo nede, j kajti	gfejTJfh dt'"
»Božji/svoj domeč, ki ga ne daj za en lonec.« Letina »je nekaj boljša • kot latiska. Vino pa šti lilma cene.
Juršice. — (P i v k a. — F i j e m o ko žabe, —Noži se b 11 s k a j o.) — Največ-na celi Pivki trpi naša vas ha pomahjkailju’ Vode,- Če je količkaj dalj čaša brez dežja, moramo piti vo» do iz lokve,1 kjer so žabe in kjer se-ži» vina napaja. Na občini nami.sicer ob
tac
vi
£T(
Idrijo..Ob 9. ; uri je bil na-trgu. slove» J magpe kt bi gptoyo )kitemu delune, sen Sprejem ob. navzpčnovsti..meščan»; kaj ^rtvp.va11,,,;.,
vina napaja.-Na občini nami.sicer ob» !■ s*x.a’ . ZaS1X^fnihV0asikev čete^ mili» tfthiave ljubljajo, da bodo našo vaško kapnico-L o,blastev,jmestnih gasilcev» cete	^ V
popravili, a ostalo^ je pri -obljubah. |	it°ddd'p0£ajinski načelnik je |	Avtomobilistom.
PU°a: »M».	it Gorišjpi
Wšedo tol!'°ThkraJ se-Te vneto nd ki so
dimnika cnkTat j c. !Z<iz^ala strela; Po-' I . d - >	'z/oe// //	p d n ii	i ìunja.v ivuui
gorelò je vse do tal. Razen, .tiste hiše, m ; vpokojepeg .	#	I -■	> m. fv Éatùje?■ Vaša naročnica ni bila do
kamor- je treščilo, so bili ,vsi zavgro» «SS SpSri jSoV‘l M še'pla5ana. M-g ^	'
•vani,-.^- Naši tantjeiso postali ZfidhJtA TebhgzatQjjipamp,i^ga ppnq^ o.p,,
Listnica, uredništva, v v
Idrija.v redu!
Kaj se sliši po
Draga zaušnica.
Na Dunaju se je sprl bančni rav# nafelj Zukermann s svojim zetom. Med prepirom, ki je iz niča nastal, je prisolil zetu zaušnico. Ta pa je ves razburjen potegnil pištolo in štirikrat ustrelil proti tastu, ki se je smrtno zadet zgrudil.
Iz L 1772.
Svet napreduje. Ne samo v znano# stih in tehniki, marveč tudi v oliki. (V oklepaju povejmo, da često tudi na škodo pravi srčni omiki).
Neke bukvice o lepem vedenju, ki so izšle 1. 1772. v Hamburgu, uče mia# de ljudi dostojnega vedenja pri mizi. Med drugim pravijo:
»Počeši se, predno greš v družbo k mizi.
Med molitvijo pred jedjo ne zijaj okrog in ne skušaj kakega kosa po# tiče skrivaj v žep smukniti; to je ne# olikano.
V skledi ne lovi samih ocvirkov, pu# Sti tudi drugim kaj.
Če si si prste omastil, ne poliži si jih z jezikom, marv.eč obriši se skrivaj pod mizo ob hlače.
Ko si kost obral, ne zalučaj je po mn zi, marveč položi jo lepo h krožniku.
Kruha ne odgrizuj, marveč si ga lepo odreži.
Ne pij preveč, da se ti ne zaleti in ne bruhneš v soseda.«
Prav lepi nauki. Toda mi smo že preko teh. Bog ve, kako se pa bodo čez 100' let naši oliki smejali?
Dragocene snovi.
Cene dragocenim tvarinam so že večkrat znatno padle. Pred par leti je bila ena najbolj dragocenih helij. To je posebne vrste plin, ki so ga v Arne# riki rabili za polnjenje zrakoplovov. Tedaj je stal en kubični meter tega plina 1 milijon 125.000 lir. Danes pa stane ista količina tega plina le 15 lir (petnajst). Prav. tako je padla cena aluminiju. Ko ga je 1. 1827. Wòhler iz# našel, je en kilogram aluminija stal poldrugtisoč lir. Na pariški razstavi so ga še občudovali kot redko »srebro iz gline«. Danes pa stane kilogram me# sto 1500 lir le okoli 10 lir. Tudi cena srebru je v zadnjih letih silno padla. Ena najdragocenejših snovi je pa da# nes radij, ki ga pridobivajo v Joahi# movu na Češkem in v Južni Afriki.
Nad dva tisoč
šoferjev je stopilo v štrajk v New Jorku. Ker nočejo nazaj na delo, grozi nevarnost, da se bodo podražila ži# vila, zlasti sadje in vrtnine. Veliki tr# govci že izjavljajo, da se nagibljejo njihove zaloge življenjskih potreb# ščin h koncu. Ker bo dovoz otežko# čen, je podraženje zelo verjetno.
Nemški milijonarji.
Po zadnjih podatkih je v Nemčiji 2465 milijonarjev. Ti ljudje premore# jo 5 in pol milijard mark premoženja. Zanimivo s socialnega stališča je tu# di to, da je število milijonarjev v zad< njih letih poskočilo za 130. Nikjer pa ni zapisano, koliko oseb je v zadnjih letih radi brezposelnosti in gladu shiralo.
svetu.
Vas beži.
V	Rusiji se še vedno marsikaj ne# mogočega zgodi. Pred tedni so bili kmetje v kazanski guberniji vsi raz# burjeni, ker se je govorilo, da bodo v eni noči zaplenili vse premoženje »se# rednjakov«, srednje bogatih kmetov.
V	vasi Gorodišče so pa kmetje sku# šali prepetnajstiti vladne komisarje.
V	tisti noči, ko naj bi se zaplemba iz# vršila, so vse premično premoženje, celo drva, naložili na vozove in se ne# znano kam skrili. Pustili so le zakle# njene hiše. Ko so se tiste govorice iz# kazale za neresnične, so se vrnili na# zaj.
»Le noter, vse zastonj!«
V	neki newyorški veletrgovini so oni dan prodajali obleke in plašče pod ceno; tudi po dolarju si jih dobil. Pred trgovino se je nabrala tolikšna mno# žica kupcev, da 'so v gneči 30 žensk in otrok pomečkali.
Koliko nas je?
Prebivalstvo zemlje stalno narašča. Naraščanje se lepo razbere iz stati# stike, ki jo je izdala Zveza narodov. L. 1913. je prebivalo na zemlji 1808 milijonov ljudi; leta 1926. nas je bilo že 1932 milijonov. Letos pa nas je že 1950 milijonov. Človeški rod se množi!
Nič čudnega torej, če začno razni učenjaki štiviliti, ali bo na svetu za vse te milijone dovolj hrane. Eni so mne# n ja, da je treba omejiti število roj# štev, drugi kličejo vojne na pomoč. Mi pa pravimo, da bo že Bog poskrbel, da bomo vsi preskrbljeni z najpotreb# nejšim, če bomo vestno vršili svoje dolžnosti.
Stanovski duh.
V	londonskem pristanišču so začeli
stavkati nosači. Razlog je pa prav za# nimiv in menda edini svoje vrste v zgodovini stavk. Nosači, ki niso stal# no v delu, so se vjezili, ker je neka tvrdka vzela trojico njihovih tovari# šev v stalno delo.	p
Jubilej.
Da kdo učaka 25 letnico službova# nja, je nekaj naravnega. Da pa kdo učaka sto let v isti službi, je težje; da pa še celo kdo sto let berači, je nena# vadno. In vendar je te dni umrl v Varšavi 120 let star berač, ki je bil 1 menda starosta vseh evropskih bera# čev.
Najmanjša občina
v Nemčiji je občina Blankenburg v pogorju Harz v severnem delu države. Po sto letih so v občini zopet obhajali eno poroko, in sicer v edini družini občine. Oče je župan, najstarejši sin tajnik, vsi mlajši pa občinski »možje«.
Pridiga za kralja.
Ko se je 1. 1805. wiirtemberSka kne# ževina povečala in se povzdignila v kraljestvo, so se. zvesti državljani po celi deželi pripravljali na zahvalne službe božje. Sam kralj Friderik II. je izbral besedilo za pridigo, in sicer je predpisal 21. psalm, 7. in 8. vrsto, ki se glasi: »Postaviš ga v večen blago# slov in razveseljuješ ga z radostjo svojega obličja; zakaj kralj upa v
Gospoda in bo z Gospodovo dobroto trden ostal.«
Ko so katoliški župniki pogledali v svoje sv. pismo, so pod 21. psalmom, 7. in 8. vrsto našli: »Črv sem in ne človek, ljudem v posmeh in narodu v zasramovanje, vsi, ki me vidijo, se mi rogajo, odpirajo gobec in zmajujejo z glavo.«
Ko so povprašali pri »najvišjem kra# ljevem kabinetu«, ali ni tu pomota, se je pokazalo,' da imajo psalmi pri katoličanih drugačne številke kot pri protestantih. — Toda vsa dežela se je smejala.
Vlomilčeve zgodbe.
Sloviti vlomilec Artur Kollin, ki ga je opisal v napetih detektivskih roma# nih pisatelj Hornung, je bil te dni v Filadelfiji umorjen. Časopisi marsikaj zanimivega pišejo o njegovem čudnem in razburkanem življenju.
Artur Kollin je bil v mladosti dober deček in mladenič. Toda kmalu je za# šel na stranpota. Njegovi vlomi, du# hovito pripravljeni, so policijo sprav# ljali v zadrego. Parkrat je že stal pred sodniki, a so ga morali vselej zastran pomanjkanja dokazov oprostiti. S svojimi vlomi si je Kollin »prislužil« milijonsko premoženje. Prav rad in bogato je tudi podpiral dobrodelne ustanove in reveže. Na stara leta si je Kollin kupil v Filadelfiji razkošno palačo, kjer je udobno bival.
V zadnjem času pa je začel dobivati od svojih bivših tovarišev grozilna pi# sma. Zato so ! nekdanjega vlomilca dan in noč stražili detektivi. Kljub straži so ga pa v eni stranskih ulic na# šli s prestreljeno glavo.
Policija si dolgo ni mogla raztolma# čiti tega slučaja. Zdaj se je pa ugoto# vilo, da se je zadnje mesece polotilo Kollina hrepenenje po nekdanjem življenju. V cape napravljen se je iz# muznil vsak večer skozi skrivna vrat# ca palače in hodil na svoje običajne nočne pohode. Pri enem takih pod# jeti j ga je neki »tovariš« ubil.
Majhne zgodbe velikih mož.
Napoleon je imel biti kronan za cesarja. Pred to veliko slavnostjo pa zbere vse člane svoje družine, ki je bila dokaj priprostega stanu, da bi jim povedal, kako naj se pri kronanju ob# našajo po pravilih dvorne olike. Vse je šle? gladko. Samo ženi Jožefa Bona# parta je šlo težko. »Vse skupaj boš pokvarila in nas osmešila,« vpije Na# poleon nanjo. »Kaj je tako težko se obnašati kot princezinja?« »Ah,« stoče novopečena princezinja, »pomi# sli, da prvič v svojem življenju igram komedijo.«
* * *
Carica Katarina IL, velika ruska vladarica, je imela nad vse rada pri# liznjenega dvorjanika grofa Orlova. Toda ta je padel pri njej v nemilost. Potemkin je prišel na njegcfvo mesto. Oba tekmeca sta se nekega dne sre# čala na stopnišču pred caričinimi so# banami. »Kaj je novega,« pobara Po#
BrfkY,f (zadnje_)l:iz Istre 2.40 - 4, (ìzre.qnq.Jepe).
Paradižniki,-.L—, še ivedno precej blaga. ,
Kostanj..! do 4.20. -	\
Fižol v-stročju 2.40 do 2.60.
Drvq suha lir q, na debelo.
Letošnji i.pFidBlEhh čcSpeljn
Letos, so obrodile, češplje na Cer» TdjariSkem fèr na Pivki in v Reški do» lini' (Br^jpi).. Drugod jih je bilo prav m alo" ali pa nič. Obilno letino za češ» pije,so imeli v Jugoslaviji. Kako ,so se prodale domače češplje?
Na Pivki. in ‘v. Reški dolini (Brkini) je celotni pridelek znašal gotovo ka» kih’'^0 do óO.OOQ kvintalov. Od teh češpelj'je šlo v inozemstvo, predvsem v Avf/trijo' in v, Nemčijo, kakih, ' 400 do 500 vagonov, to je 30 do 3Ì5.ÒOO kvintalov. Za .lupljenje so pokupili Brioi nad. 10.000- kvintalov. Okoli 2 do 3000 -kvintalov- češpelj je bilo pro» danih, za marmelado (tvrdka Arrigo» niR-ostale-so bile prodane na razne kraje, v Trst .za 'konsum in v Gorico, itd.
Cene niso bile. kmjetpvpice zado» voljive, Za .izvpz, so trgovci, plače v,ali 30 stotink	kg,,potem, se je , cen'a .
dvignila na ^O (v zadnjih dneh).Te češplje so morale biti'z roko brane in z repki. Za lupljenje in za marmelado so šle češplje po 20 do 30 stotink. Naj» slabše so v splošnem odrezali tisti kmetovalci,-ki so jih sami vozili na oddaljene trge n. pr. v Gorico, poseb» no če je' bilo blago slabo (otolčeno) in brez -re'pkov. Marsikateri voznik je imel le-plačano voznino; češplje pa je moraldati zastonj. ;
Za Pivko in Reško dolino, kjer ima» jo največ češpljevih dreves velja to, kar smo pisali^23. št- .Novega lista. Potrebpq.j.q moderna, velika žganjar» nica.tv, zve^i.zmodexpo, sušilnico, .ki bi; 1 a h kp.jdcj ala.Judi .piarmela do.
Kaj je pa z ..olupljenimi češpljami?
Letos -so bili - naši Brici. zapeljani. Neki goriški-trgovec je napravil po» godbo-z' riekaferimi lupilci po 6 lir za kg olupljenega Jri osušenega blaga in to za 600 kvintalov. Dotični lupilci so šli lupit v Jugoslavijo.
Drugi Brioi. ki so- slišali osklenjeni pogodbi, so si misjili^da bo cena,p9», tem gotovo vsaj .adir za. kg ip.kpprso se dobile na Pivki ih;v Brkinih češplje zelo,poxcen|, sp jih cgla.Br.da.kupovala
v	ogromnih .množinah.- Vsak, dan jih je prišlp v,Bi;aa ^amO;S,tremi kamijo,ni po okolic 150 kvintalov. ,V celoti;pa so Brici pókupjlj, in olupih, kakih : 12.000 kvintalov češpelj, tako da računajp vse olupljene češplje na približno 1800 do 2.100 kvintalov ,,Nastopil je čas prodaje. Pr vq>,olppl jene, češ pl j e so šle po 5 lir za kg (torej precej, manj kpt zgoraj pogojena rcena 6‘ lii;), potem je cena padla na'4'Iire in še nižje.
Brici npslijp, -da so trgovci, krivi ta» ko nizke' cene. Celotne,zgube pri olup»
1 jenil) češpljah so gotovo delopia kri»
vi	trgovci,/poselpno tisti, ki so, pri za» četku obljubIjalitjh se.pogodili za .ceno 6 lir. Krivda .trgovcev, tipi y ,temMda se
nis.o,. doyolj, ,infprmiraliup. -potrebi;.in ponudbi blaga.—.,
Pred tednom^jSpiOrjimeh,pred očmi,-ponudbo'iz Hainburgaciki se je glasila, na ,.2,9 dolarjev, t,za (100r. kg ; olupljenih češpelj',franko ^Hajmhurg. ,Ta ceI>a bi odgovarjala 5.50 lir za kg frapkp Ham» burg in to za čisto blago, brez zabojev.
Če.vpoštevamo,.,da : mora- odpošilja» tel j .placati .voznino, datizabojc, kate» rih nakladanje,; tudi precej stane, če vpoštevamo .nadalje, da ,mora- trgo» vec plačati,najmanj. 2% : provizije, da se blago precej, osuši, in odcedi in da ima še druge stroške,;poterti vidimo, da tudi trgoyec. z olupljenimi češpljami ne more .dosti'zaslužiti. .
Zgornja cena 29 dolarjev za 100 kg j olupljenih češpelj je veljala v Hamburgu pred. 44 dnevi,.danes je cena nižja za poldrugi dolar; kakšna bo ,v, bodo»,-če, naip,,ni znano,.(iv.
Smatrali .smo,,za potrebno do orne«-niti. in svetovati (Bricem, da ,v-bodoče-ne špekulirajo:.preveč, vtemveč da go» spodarijoipreudarno,, ker. od špekula» cij so le redki .postali, bogati, - mnogi pa so vse izgubili..;!.
■^*¥**,,Pye.«vx L-
Ali si že sejal pšenico?
Ne odlašajte s sejanjem pšenice,-; i'er. sedaj. jq najugodnejši, čas,v„Vsaj do konca oktobra, .naj. bo pšepica po*„ sej ana, ker., drugače j o zima, zaloti, še prav. majhno.-in šibko ter. jo vniči,. ,
Shranjevanje pese ip korenja v jamah.
Kdqr.je bil pri vojakih :ya Galiciji, v Rudiji .ali je bil sploh yyseve.rnih. de».: lih pyrope, je videl,; da hranijo; •-črez . zimo v, posebpih,jamah-peso,.korenje;, in tudi .krompir^- ,.
Tam .ravnajo,-takoleói.-Jame.r,so na», vadno i pol :,dp enega, metra^, globoke, -približno. metpr;iširoke, fin dolge,apo potrebi. Na..; dng* jamejr.razprostrejo nekoliko, suhe nsj.apie.in ravnotakq;itu» di ob robèh- Po tem,,..vložijo, ,pesp<, kromipr ali kprcnje,. pokrijejo, zopet, s suho rsIamo„.potem,pa y$e pokrijejo z zemljo,. Pri,začetku,,;to je v, jeseni,.’ je plast, zemlje; tahka, ko pa začne, zi» ma, dotično plast,okrepijo, tako,., d a je. večkrat vrhu.-sadpža ; tudi nad pol metra zemlje, prvotno, je plast .zemlje, tanka, da vloženi sadež še lahko dihajo črez zimo je nadaljnje dihanje skoraj,
•• ° 9 erTP p g o q o p oi( he r jgr pjg s t zem 1 j q ; pr c » ;
• deheja. Iz.jarnp fjemljejpiSad.ež po po»?-, trebi skozi celo zimo.
Ali je pri naspprirpernortakpvshrap-njevanje? V mrzlejsemr- delu ‘dežele" si lahko kmetpvalcictako..; pomagajo, če, n i m .a j o ; d o v ,o 1 jp rp st o r a, v • poslopju in čg dpia.jo p,ozpp^,7zorečes sadeže, , Zgodep krompir,in, v toplejšem , delu dežele bi začel pogan j a.( j-jk.Uce,, hpr se bi v notranjostihjame) razvila,,gvelika toplota,;ki, ne. b} bila.keav.nana.-z-zunap njim mrazom. Če pabLbjJa plast zem» lje pr.etgnka,. hi lahko «,,-žgor.nja \ plast sadeža zmrznila.
Zato pima _pri nas shranjevanje, .sa» dežev v zemskih jamah;ppsebne važ» nosti.m kdor. hoče poskusiti,, na j ,po= skusi (prvo leto;, le z,, malo^količino. Pazi.pa, ngj, da bo spravjj. .v/.jamo, le suh v to, j 9 ne mokpr sadež,
Pozori
Pozori
Korijera
Kobari d -T olmin-Gori ca.
Od 15: oktobra naprej velja sledeči vozni red: , -
Odhod iz Kobarida-ob 710 '
„ , „ Jolmina-Oob 752^1 Prihod,iv Gorico k obf940--n<
Odhod iz Gorice ob 1600 3;
MODNI SALON
’ i
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov, zadnjih .novosti,-po zmernih cenah.
Preoblikovanje,, in po=\,, pravila po naročilu,
Gorica,- via Mazzini :6> (ex i pia Municipio)<>q
Petp-a Mozetičeva, , K
Izšel je
splošni žepni " koledar- za leto 1930. t»
4 ima na
prodaj:.
et
{3 n
Nagrobne spomenike
kamnoseški., mojster.-,
ANTON EUŠT1H na Beflentaftrii,;
Družinski spomenik z okvirjem in stebriči, visok; 180 cm, D1.700.—drugi navadni od 320 - 700 lir. *,J
Izvršuje spomenike po naročilu In vsatj.* krSn OlmnaCrtu.. ;___________
Pozor, ma -cene! i
pri, :
te
m M WLtiA -	»M.-
TRST .r. via S. Lazzaronšt» t.-tTRIESTE^ Vedno, navi dohodi po, najugodnejših cenah. ^
Frštanji,i,t)i.	od	L,:il.80 naprej,
Lawntenis v vseh. tjarvah ,.po	2.40, r„
' ; M črtan :	po	2.70
Frštanj za srajce - - - »	od	^	1 3,30	i".
Flanela,težka	po	5.50 f	h
Volneno Mago za,obleke? od 5.50;>>e, Žamet,za. obleke,, ,	»	5,50	„
„ za moške hlače	„	*	7. — '	„
Podvleke svilene1-.-	„	„	3.—-	„
Blago za zimske suknje 140 c.„ „ 12,—to. „
Cajh za hlače ,,	po	,,	6.—	,.
Blago za hlače	po	,._ 11.—‘ „
Moške,nogavice ’ -	po	1.50	g
Ženske nogavice močne na prav In narobe. ‘ Veilkl popusti bombaževini (kotoninah) za srajce in za riuhe. =- Velika^zaloga^al za otroke-in otroških spodnjih hlačp nogavic,:i;/t. d,’ o.
Dobra krava.
“ Pri Novi Štifti v Savinjski dolini: (Slovenija)' je neka krava »Mira« v : času-od 9. septembra 1928. do 8. sep« dembra 1929, torej v 365 dneh, dala 9772-kg mleka ali povprečno po 26.8 M kg na dah. Pravijo, dajeta krava h brèzdvoinno najboljša krava v celi ’> Jugoslaviji.
Tudi pri nas se dobe dobre krave.
' V Skriljah na Vipavskem je tudi kra«
: va, ki daje 24 litrov mleka na dan. V splošnem pa so pri nas prav redke krave, ki bi dale tretjino mleka zgoraj f imenovane »Mire«, večina naših krav daje komaj 5—6 litrov na dan; In za« kaj?'Ker ni'zadostne odbiremed kra« vami in plemenskimi biki in ker naši ' živinorejci'premalo pazijo na red in snago ter krmo živali.
Kišanje zelene krme v jamah.
Kisanje zelene krme postaja v na« "pretini živinoreji vedno važnejše in na velikih’ posestvih imajo v ta na«
'■ men- posčbnži zidana" poslopja, tako ‘»‘imenovane silose. Kdor ima priliko, ,x<!naj si ogleda tak šilos na Kmetijskem i'"uradu v 'Gorici (via Trieste’ 43).
Naš mali živinorejec si seveda nè femore omisliti dragih zidanih naprav,
' ker za to nima sredstev in se mu ne./ » ‘izplačajo, četudi bi dobil po-ceni po« ‘"sojilo. Pač pa si lahko vsak živino« . • rejec naredi pripravno jamo za oki« "sanje krme. Za primer navedemo delo g. Petra Hladnika iz Rovt.
G. Hladnik spravlja v jame vso str«:?
' niščnico (deteljo) in zadnjo -otavo (vnuko). Jame napravlja po 1 m glo«, boke" in zgoraj poldrugi meter široke, spodaj pa ožje, da, se vsa krma bolj : !'Wtlači.-J«Ob''štrUrieh dbloži-jamo z des«* kami; za katere zatlači ilovico, da ’ ' stlačena krma-ne zgnije ali splesni. Ko ' je jama polna in stlačena, jo pokrije,; ■š steljo in potem za ped na debelo še z zemljo.
Po treh mesecih, ko mraz odneha,
■ začne g. Hladnik po malem odkrivati . jamo in jemati iz nje potrebno krmo, ;kr je do tega časa že okisana-' Živina 'se že drugi dan nanjo-navadi in- jo po« zneje, pravTatia žre/-hajrtijčp0meša« no mfed ‘rézanico. -Mòlznj»1 živini-"Jaka krma izborno tekne, kar se pozna na boljši molži. Prašičem je pa taka klaja ‘prisebno všeč. ■
V jami pa lahko okisamo tudi drugo krmo in ne samo detelje in otave. Tu« : di sveže listje z dreves — takoimeno«, vrini frodelj — lahko okisamo. V jamo 'lahko pomešamo tudi- repno in'pesino ‘želje, zeleno koruzo « pičnik itd. Če« ttidi je za letos že pozno, bi marsiko« mu še vedno kazalo, !da začne s kisa« rijem krme.	q ,
Cene živil v Trstu.
Na ukaz tržaškega občinskega na« VČelnika so od 15. oktobra dalje veljav«
' ne v razprodaji na drobno naslednje 'Cene: Riž'II. vrste L 1.60, I. vrste 1.80; kava Rio navadna 21.50, Santos 25.20; '-Sveže maslo 17.90. Cene mesu so zni« Žane za 40 stotink pri kilogramu, in -sicer: Sprednji del I. vrste L 7.30 kg, IH vrste 6.50, III. vrste 6.10; zadnji del I. vrste 8.30, II. vrste, 7.50, III. vr« šte 6.10; zadnji del brez kosti I. vrste B 12.50, II. vrste 11.70 in III. vfšte 9.90’.
■
-s” . v, •,:■ :. ,	...	■ .'v -v..
Itfcpeae 'posteče.
O POSESTI.
Kdor ima neko stvar v svojem var« stvu in v svoji moči ali kdor uživa neko pravico, ta je v posesti dotične stvari oziroma pravice. Posest lahko izvršuje posestnik sam ali pa kdo drugi v njegovem imenu.
Posest je zakonita, če je vzdržna, nemotena, javna, nedvoumna in če smatra posestnik stvar za svojo last« nino.
Predpostavlja se, dokler se rie'do« kaže nasprotno, da poseduje posest« nik stvar kot svojo in kot lastnino.
Zgolj dopuščeni in čini strpnosti ne morejo biti podlaga posèsti; istotako ni mogoče osnovati posesti z nasilnimi in skrivnimi čini’. Ni mogoče ptfšfedo« vati stvari, pri katerih je lastnina" iz« ključena. Če dokaže sedanji posest« nik, da je posedoval neko stvar že davno prej, se predpostavlja, da jo je posedoval tudi ves čas.
1 ' Obramba posesti.
Kdor ima-več ko eno leto nepremič« nino v posesti, ali pa stvarno pravico (n. pr." služnost, pravico do uživarija
•itd.) ali'pa več'premičnin,'" ki'tvorijo
■	enoto, zdmore tekom? leta;vko jd' bil moten v.svoji'poSésti; '"zahtevati’pri okrajni »'sodniji,'1 da se-'mu prizna'rpo«
'sest. .
■	' Istotako'sme posestnik Tekótti'ìèrièga leta, ko jè bil S' silo alr pa ž zVi jričo ■oropan posesti "na premičnini ali’ ne«
-	premičnimi/zahtevati dd’ òkràjrie' sod« hi j è," da mu vrne izgubljCndpošest' Te posestne tožbe se vršijdr'želo’ 'hitro. S. posestno tožbo je mtigdče"'i ’SWéda nasttipiti proti-vsakomur, ki Pioti po«
-	sestnika "v njegovi posesti ali ki je po« seštnika oropal posesti,'’ torejs r'po« sestno tožbo je mogoče hastdpitTfudi proti lasfhiku predmeta, ki jè v 'po« • sesftriem Sporu. RaVnò'vràdi tèga",'7 ker
je'okrajni sodnik pd'žakonti"ObVežan
zato- morajo posestniki’ pfositi/'dtpne zamudijo ènoletriega'roka, kò jè prišlo •do' materija'posésti; OžirOrria'do! tega, da je bil posestnik oròpari pb'Sesti.
-Né<arna'dèla.
Kdor se opravičeno boji, dà bi na« stala zatàdi gratinjP’kàkSrie naprave
•V>»	- j. M	■** y •
j
' PiV' P: P VVPP/ ■' v	'-;V. '
Po dolgi in mučni bolezni, previden s svi 'zhkramenti je "preminul v'nedeljo'dne l sitil oktobra ob 9.30 uri zvečer naš preljubljeni 'mož,' brat/ stric frt'sVak
'AtitOn MalUlg,, ti6tellr,
Žalostno vest naznanjajo žalujoča žena Ana, -'Sestre'M'&rija, vd:.!|G'attolih‘(odsbf4ìà), Él'ìztPfl 1 vd. Troblts, Katarina, por, 'Mtihgherli, Josipina pot. Avierinošfodšbtnaj',' Brata Frart^l in Mihael, vsi vnuki, svaki in sorodniki.
‘Pdgreb še je vršil vhdrekplS. 1 m!"ob' 3: 'pdpoldnc.
Gorica, dne 15. oktobra11929.
. \J -V * t<»AVAv/ >..• » -».* **-»',*
Brez posebnega
zapomnite si g
m Kakor' jé potrebno'zàvaròVati hišo pred ognjem, tako’ je tudi po-ISj M trebho' ris'vàTo'vàtì 'Piako jeSetr drevje, pred pedicelli. To^Storlte Šp §jj| najcenèpé rinPajbofrjše rž lepi 1 riirii'pàsòm
„F 1 X-FERTIG"
;
\
:
V
ti
t ;
1 i
• i i
■*
f
i;
.i

oj
-J
Stran 14.
»NOVI LIST«
Štev. 30.
Samski davek in delavci.
Zakon o samskem davku predpisu* je, da morajo delodajalci plačati sam* ski davek za delavce*samce in da mo* rajo vsako leto dne 31. januarja in 31. julija predložiti davkariji tozadevne sezname delavcev od 25. do 65. leta in jih izpolniti v vzorcih, ki jih dobijo zastonj pri davkariji. Delodajalci ni* so dolžni prijaviti davkariji delavca, ki je delal pri njih samo od 1. januar* ja do 31. julija.
Iz tega sledi, da delavcem ni treba izpolnjevati prijave samskega davka, če nimajo razven delavske plače se drugih dohodkov. Če jih imajo, mora* jo prijaviti samo te dohodke, da se jim za te dohodke odmeri dodatni samski davek. Dogaja se namreč, da izpolnijo prijave za samski davek delavci in delodajalci. Delavci mora* jo zato večkrat plačati dvojni samski davek, če ne zasledi davkarija sama tega pogreška. Če sprejme deloda j a* lec delavca na delo med letom, mora dne 31. januarja ali 31. julija izpolniti zanj prijavo za samski davek. Če je ta delavec bil prej že vpisan v seznam davkoplačevalcev .za samski davek na podlagi svoje lastne prijave, mora na* praviti prošnjo na davkarijo, da ga izbrišejo iz tega seznama.
na njegovem ali na zemljišču drugih, škoda za njegovo nepremičnino, za stvarno pravico ali kakšen drugi pred* met, lahko obvesti okrajnega sodni* ka (pretorja) o gradnji dotične na* prave. Pogoj je, da delo še ni dovr* šeno in da ni še preteklo eno leto, od* kar se je pričelo. Okrajni sodnik lah* ko prepove nadaljevanje gradnje ali pa lahko tudi dovoli, da se delo nada* ljuje, ko se je prej prepričal o dejan* skem stanju. Razume se, da mora stranka plačati primerno odškodnino, če se je sodnijsko ugotovilo, da ni bilo prav nobene nevarnosti pri gradnji. Istotako mora stranka, ki je zgradila omenjeno napravo, plačati odškodni* no stranki, ki se je pritožila proti gradnji, ko je sodnija končno gradnjo prepovedala.
Kdor se opravičeno boji, da preti njegovi nepremičnini ali drugi njego* vi lastnini nevarnost zaradi katerikoli si bo di stavbe, drevesa ali drugega predmeta, lahko obvesti o tem pristoj* no okrajno sodnijo. Sodnija odredi na to vse, kar je potrebno, da se nevar* nost odstrani in lahko prisili tudi last* nika dotične stavbe itd., da položi pri* merno kavcijo v kritje morebitne škode.
Pristojnost sodišča.
V vseh zgori omenjenih slučajih je pristojna okrajna sodnija, v katere okolišu leži nepremičnina ali v katere okolišu je prišlo do motenja posesti na ‘premičninah. Če pa leži nepremičnina v okolišu več okrajnih sodnij, je pri* stojno okrajno sodišče, v katerega okolišu leži del zemljišča, od katerega je treba plačati največ državnega davka ali pa dotična okrajna sodnija, v katere okolišu leži katerikolisibodi del zemljišča in v katere okolišu ena izmed strank stalno biva.
Z cafoni acdravniSt
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
w TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah in sobotah ordinira
w posto mi
I
Hi
I
Imi za birmo

izredno nizke cene, velika tzbera samo v
ZLATARN F. BUIA
TRST - Carso Baribaldi 35
RUBOLF JURMAN
GOBICA
VIA DIETRO IL CASTELLO N.ro 23
Tovarna orcjel.
Izdeluje nove orgle ter izvršuje točno ' in natančno vsakovrstna popravila po najbolj ugodnih cenah. Izdeluje po naročilu nove igralni k e in sapnice.
BI buon mercato
Via Arcata 16 — TRST
9f‘
TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski.
«a»a
Cene zelo ugodne.
lesen ara zima.
Enkrat poskusite obleči se v skladiščih gotovih oblek za gospode
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE
in grofovo boste zadovoljni!
V zalogi «lobate bogato izbere lahkih površnikov
tezjib pavršnikov
Trench - Coats
jopičev in Salvie
za moške, fante in otroke,
Za naročila ■ po meri služi lastna kiOjaČElica z raznim Jrlagom in suknom.
Dovršena izdelava ire NAJUGODNEJŠE CENE!

Qpfop&dicni	M«
Turin - via Roma 31» 1. sna d str.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE

Srčna zahvala dveh zakoncev iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča v Garna d’ Alpago, pokr. Belluno, nam nam pošiljata svoji fotografiji s'j pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko poskušajo prizadete osebe - moški ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih :
GORICA: četrtek 24. oktobra v hotelu ..Angelo d’oro“. Pontebba: petek 25. oktobra v hotelu „Pontebba“. Čedad: sobota 26. okt. v hotelu „Città di Trieste". Kobarid: nedelja 27. okt. v hotelu „Devetak“. Bovec: ponedeljek 28. okt. pri Ostami. Trbiž: torek 29. oktobra v hotelu ..Centrale". Idrija: sreda 30. oktobra v hotelu „Didič“. Cerkno: četrtek 31. oktobra v hotelu „Monte Poresen". Sv. Lucija pri Tolminu: petek 1. novembra pri Mikuž-u.

Štev. 30.
» N! O VI LIST «
Stran 15.
jf:
s*
Vprašanja in ndgnnnri.
Vprašanje št. 220: Kokoši druga drugo sku« bijo na vratu in od zadaj ter zrejo perje. Dru« gače kokoši dobro nesejo, a so grde. Kaj naj napravim, da se ne bodo skubile?
Odgovor: Pravega vzroka še ne poznamo, a zdi se, da tiči v neprimerni kokošji krmi, po* sebno če so kokoši zaprte ali če si kokoši p os zimi same ne morejo nabrati dovolj črvov. Zato svetujemo mešanje ribje ali mesne moke med krmo, in sicer 5 gramov (nevrhana čajna žlička) na glavo.
Vprašanje št. 221: Rad bi sc preselil v Al« banijo. Kakšne so tam delovne razmere in ali je potreben potni list?
Odgovor: Potni list je potreben za vsako inozemsko državo, torej tudi za Albanijo. Kak« šne pa so tam delovne razmere, nam ni točno znano, v kolikor pa smo informirani, privažaj ) tam delujoče tvrdke lastno delavstvo za izvr« šitev naprav (cest, mostov itd.).
Vprašanje št. 222: Ali je kako zdravilo proti pešanju vida in kje se dobi? Let imam 30.
Odgovor: Kot moremo razvidcti, potrebuje« te naočnikov, ki bi vam pomagali, da bi se ta« ko ne utrudili pri delu z očmi. Zatorej se obr« n ite do zdravnika, ki Vam bo predpisal po« trebna očala.
Vprašanje št. 223: Katera serija beneških obligacij bo izžrebana drugo leto?
Odgovor: Še ni nič določenega.
Vprašanje št. 224: Kako se spozna pri bol« niku jetika?
Odgovor: Spoznati že razvito jetiko je prav lahko. Vsakdo ve, da je več mesecev trajajoč kašelj sumljiv. Jetični bolnik vpada dan za dnem, pešajo mu moči, trpinči ga popoldanska vročina, ponoči se rad poti, nima teka itd. Za« četek jetike pa je težko določiti in to dožene le zdravnik.
Vprašanje št. 225: Kaj naj napravi bolnik, kateremu sc sapa zapira? Kako naj se ravna?
Odgovor: Sapa se lahko zapira iz raznih vzrokov. Včasih je krivo srce, največkrat pa so kriva pljuča. Tudi v tem slučaju more le zdravnik rešiti vprašanje in dati potrebna na« vodila. V splošnem se mora tak človek izogibati pretežkih del, naj živi veliko na prostem; ob napadu naj bo miren i-n naj skuša globoko vdihovati, v postelji naj ima glavo in zgornji del trupla zelo visoko.
Vprašanje št. 226: Kakšna bolezen je »idio« sinkrasia«?
Odgovor:	Idiosinkrasia je lastnost gotovih
ljudi, da je njih telo preobčutljivo in ne more prenesti nekaterih zdravil, kot so jod, živo srebro, antipirin, arzen, veronal itd.; tudi ne prenesejo nekaterih jedi, kot so raki, borovni« ce itd. Pri takih ljudeh se pojavijo najrazlič« nejša motenja, dobe vročino, koža hitro po« rdeči in kmalu pobledi, človek dobi srbež. Vsi ti znaki kmalu izginejo in stvar ni nevarna, razen v prav redkih slučajih.
Vprašanje št. 227: Kakšna bolezen je »mor« ska bolezen«?
Odgovor:	»Morska bolezen« se pojavi pri
tistih, ki potujejo navadno prvič po morju. Znaki so včasih malenkostni, včasih pa prav resni. Stopnjujejo se od navadnega glavobola, tiščanja v želodcu do hudih napadov bljuva« n ja, pri katerem bolnik izredno trpi; poloti se ga tudi omotica in celo nezavest. Redko sc zgodi, da bi kdo pri takem napadu umrl.
Vprašanje št. 228:	Imam vinograd po suši
prizadet. S čim, kako in kdaj ga moram pogno« jiti, da ga izboljšam?
Odgovor: Vinogfad sedaj v jeseni okopljite in dobro pognojite s hlevskim gnojem ali z
umetnimi gnojili (na 100 m2 vzemite 6 kg Tho« masove žlindre ali superfosfata, 2 kg kalijeve soli in 1 kg žveplenokislega amonijaka), tako da bodo trte takoj spomladi bujno rastle in prišle k moči, preden bi jih morebitna suša zo« pet stisnila. Okopan pa mora biti vinograd že v jeseni, da bodo šle v zimskem času vse pa« davine v zemljo ter ne bodo odtekle drugam.
Vprašanje št. 229:	V 20 let staro orehovo
omaro so se mi zaredili črvi, o katerih pričajo luknjice in kupčki prahu. Kako uničim črvičke?
Odgovor: Vtaknite tanko žico v luknjo in potiskajte jo tako globoko, kolikor gre. Mo« g oče boste z žico prebodli ali umorili črva. Nato nalijte v luknjico bencina ter jo zamaši« te z voskom ali kitom, ki ne bo pustil zraku do črvička in črviček bo radi tega moral crkniti.
Vprašanje št. 230: Poginila je breja krava in živinozdravnik je ugotovil vranični prisad in ukazal seveda kravo zakopati. Ali je mogoče doseči za tak pogin radi kužne bolezni kako podporo in od koga?
Odgovor:	Ne vemo, kam naj bi se priza«
deti obrnil, ker podpor v takih slučajih ne predvideva noben zakon. Iz tega slučaja lahko razvidite, kako so potrebne med našimi kme« tovalci vzajemne zavarovalnice za govejo ži« vino.
L TOLMIN 8
Zdravnik - kirtig - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
Izvežban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
V Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10)
ZDRAVNIK
Dr. Greste Adalberto
slo po domače mladi
sprejema vedno v svojem
ambulatoriju v GORICI,
na Travniku (Piazze Vittoria) šf. M
nad lekarno Cristofoletti.
M
*
N
š
1
U>JE>X«X*X*X«X»X»X«X»X»X<X<X*3u
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dol« gov, katere napravi moj sin Emilio Armando Komel.
Bilje, dne 10. oktobra 1929.
Alojzij Komel.
NASMEH
VESELJE
ZDRAVJE
Kadar so vaša Čreva in vaB želodec res čisti in urejeni, tedaj le težko obolite. Za očiščenje želodca in črev je še najboljši čistilni Čokoladni bonbon ARRIBA.
)e le odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo prt starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje •	in zdravje.
L 0-50 komad
<ARRIBA'
H
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
Josip ICerševosii, Gorica
Piazza Cavour štev. Q
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Bencin
,Lampo" 1-1
Telefon St. 415.-------Brzojavke: KERSEVAN1; GORIZIA. CICLI E MACCIJINž
a^ssgiaìi^eMàisMìaeeoì^eBtsaeiiasssasssaìs
Tvrdka Teod. Hribar - Gorica i
CORSO G. VERDI št. 32	g
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gg vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejgih vrst in vse gè potrebno za njihovo popolno opremo.	.
Q BLAGO solidno.	cene zmerne, 'gj
p
m
a
a
a
a
Stran 16.
NOV
I
• '.} v
L I S
T «
štev. 30.
Mt
LVI1I
1 dolar angl. funt
Valuta — tuji denar.
One 16' oktobra si dal ali dobil za:
, 519.10 lir 92.95 »
ÌÓÒ dinarjev	33.72 »
100 šilingov (avstr.)
100 čeških kron 100 nemških rriiark 100 švic.jtrankov 100 franc..'frankov 1Ò01' belgV frarikov
Beneške obveznice 71.50; Obvezni; ce »Čonsolidato« 78.20.	/
Loterijske številke
una u tfjimox'/ -»Ji vut fifi) furono i/ntfitaffru

268.75 » 56.56 » '<455.75 » '■• 369.25 » 75,— » 266.25 » «m

- ■;

/■js;) n-1	_i-OC'	- .
Filali oglas
.jw	‘>r-
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali'odgovore v zaprtem ovitkti,-na katererri ’ jetiavedértO geslo.
V'VA
,V NAJEM SE ODDA s 1. novem; brom vecjà trgovina-z mešanim bla; gom na zelo, prometnem kraju Slove; nije z zalogo ali brez iste. Za slučaj sprejema zaloge so pogoji povoljni. Trgovina se nahaja na glavnem kri; žišču cest, kolodvor in državna cesta. Najemnina po dogovoru. Za pojasnila -se obrniti na: Postojna 256.
od 12. oktobra 1929
Bari
Florenca 'Milan 'Neapelj (Palermo f Rim J Turin 'Benetke
80
36
40
46 29 80
47
i 51 ;	21	v 27	65
24 , . 90 ■	3	34	73
	13	. <77	.74
' 67 •	72	<"'62	34
18 -	14	85	69
12	76	37	40
. 51 .	14	79	82
51 ■	38	56	12
Semnji v prihodnjem tednu.
Torek 22. okt.;' Sežana* Tinjan pri
• >!
Nedelja 20.. oktobra:.. Bazovica, Vi; pàva, Sv. Anton.,pri ^Coprii, Livade.
Ponedeljek 21...okt.:" Kojsko, Moto; vun, Koper, Cerkno.
k 22. okt.:1 Sc"-Pazinu. . ; , . i"avi--.--Četrtek 24. okt.: Boljunec.
Petek 25. okt.: Kanfanar, ,
Sobota 26- okt.: Divača, Gradišče ob Soči, Motovun.
Zemljišče na prodaj. Proda, se na Mi; renski cesti v Gorici zemljišče, uporabno za stavbe. Cena ugodna. Pojasnila daje dr. Stojan Brajša, odvetnik v Gorici, via Carducci -4.
Iščem krojaškega vajenca šev. Ivan šulin, Bovec 320.
poštenih star;
Mlekarne! Proda se iz proste roke mie; karsko orodje (hladilnik, bazeni, tehtnica za n.leko, stiskalnica za sir, razni vozovi, aparati za mleko in druge mlekarske potrebščine) ter večje število transportnih vrčev, ,vse^ še v po; polnoma dobrem stanju. Možina Alojzij, C e» sta — Sv: Križ pri Ajdovščini.
21. oktobra bo ob 9. uri na preturi v Go; rici dražba posestva, hiše št. 4 Zalošče (Dorn* berg). Posestvo ima hišo s hlevom, prodajalno, vrtom, njivami, travniki in vinogradi.
Žensko brez otrok, pridno in pošteno, išče družina za v vilo. Prednost imajo vdove ali starejše neporočene. Pisati ali oglasiti se takoj na: Caffè Milano, Tržič (Monfalcone).
Nagrobni kamni
Radi bližajočega se dneva vernih duš velikanska izbera različnih kamnov.-Priporoča se
Trampuš Josip,
zaloga in delavnica marmorja in kat
Gorica, via Camposanto 43
St*.
Tiskat». Katoliška,..tiskarna- v Gorici. Una Pfàzzutta Štev. Ì8.
Tropinovec < pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dom; bergu. ....	..
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikcl
Domača vina, namizna in. sortirana, od« daja po ugodnih cenah .Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš V . mestu in okolici sprejme po ugodnih, pogojih uprava hijS J. Čehovin, Trst, Ventisettembre-65-,- Tel. 83—34.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do» bove, -izgotovljene; pa, ,tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Brivec Andrej Rojic v Gorici, se je preše« lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča,				
Krojna šola, šola za šivanje, vezenje, za izdelovanje klobukov in za umetne cvetlice se bo otvorila 27,‘septembra v Trstu, via Lavatoio štev. 5/1. — Donda.,.
„ Starejša ženska, vešča vseh hišnih in vsaj deloma kmetskih opravil, se išče za stalno služ« bo k starima zakoncema na deželo (Ronchi). Ponudbe na odvetnika dr j a Josipa Ferfoljo, Trst, via Fabio Filzi 17.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od« pravlja težko j dihanje, kašelj in čisti kri. Pri« poročljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellanovich, lastnik F. Bo« laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslovi
Praktikanta ‘Z poštene rodbine, zmožne« ga slovenskega, italijanskega, po možnosti tu« di nemškega jezika, išče velika trgovina z me« šanim blagom na deželi. Takojšen nastop. Po« nudbe na podupravo v Trstu.
' IŠČem sedlarskega vajenca in kupim več kvintalov ovčje volne,, oprane ali neoprane. Cena po dogovoru. Andrej Seleš; Prem 60.
Posestvo na prodaj! Enanadstropna hi; ša z dvema vrtoma, 2 njivi, senožet in gozd.; Cena ugodna. Pojasnila daje Božič Božidar, pek, Sv. Lucija pri Tolminu.
Aled kupim, v zameno dam posnemalnik. — Just -Ušaj.
Gospodarska zadruga Rihenberk je otvo« rila zalogo-pristnega rihenberškega vina.
Krone srebro in zlgto, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Vérdi,, štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Tapetarska delavnica in zaloga pohištva se je preselila s Solkanske ceste v Gorico, via Stretta, 12. Sprejema vsako tapetarsko delo tu; di na dom. Leopold Brutnat.
Harmonij za cerkev, salon ali ,za kon; cert, svetel hrast, 12 registrov, klaviatura 5 oktav, 3 vrste pevajočih. jezikov, po jako nizki ceni na prodaj. Na ogled pri .tvrdki Jurij Bencz, tovarna za izdelovanje piščalk, via Se; minario št. 20.
Železnino, kovine in hišne potrebščine, posebno za deželo, kupite po ugodnih cenah pri Rodolfo Fonti, Trst, Commerciale 3.
Stružni stol (torno) skoraj nov, prodam. Alojzij Žerjal, mizar, Solkan.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, » avstrijske in druge inozemske1 liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst,. Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«, . —
15;leten fant, zdrav in krepak, bi se rad izučil za elektrotehnika. Naslov pove uprava.
Kmetovalci! Menična posojila daje banka. Pojasnila daje G. Wèiss, Gorica, via Bar; zeliini 20.
Ivan Kacin, Gorica*, P. lommaseo 29 (Placuta), tovarna orgel, harmonijev in glaso» virjev, je na j starejša in najzanesljivejša to» varna. Ker so padle cene kositru (činu),, izde« lujem nove orgle po 2500 lir od registra. Plača se po kolavdaciji, tudi na obroke. .	,
Službe išče 22»letno dekle, ki- je končalo 4 meščanske in trgovsko‘šolo.1 Najraje gre kot vzgojiteljica k dobri družini v mestu ali oko; lici. Ponudbe na upravó........
Pošteno L dekle, zmožno gospodinjstva in kuhanja, išče mesta,da bi se izpopolnila v ku; banju. Ponudbe na upravo.
Trgovski pomočnik z večletno prakso, vešč jezikov, išče službe'kjerkoli Pišite upravi.
Šofer;mehanik, išče službe kjerkoli. Naslov pri upravi.
Tržačanka, izobražena, želi v svrho že; nitve spoznati zdravega, dostojnega/, gospoda. Pónudbe pod »29«letna« na 'tržaško podupravo.
Bencinmotor Bernhardt 1 HP, parni mo« tor Hofmeister za kamnolome, mline, proda "Righetti, Barcola — Bovedo 368.
Rabim poštenega^ in pridnega učenca za čevljarsko obrt. Jožef Tavčar, Lokev 32, p. Divača.
Brivski pomočnik za ženske in moške, do» bro vešč v onduliranju, dobi stalno mesto pri Kosu •Antonu," Idrija.‘Plača po' dogtiVtiru. '
Šivilja v Gorici se priporoča. Izdeluje so« lidno in poceni. Naslov pri upravi.
Vsem ljubiteljem prekrasnega zimskega Cvetja naznanjam, da so mi dospele iz Holan; dije čebule in gomolji od hijacint, tulipanov, cesarskih kron, frezij, anemon in narcizov. — Zahtevajte cenik! — Just Ušaj (Vinoagraria)
/—1 •	,	, „, , ,	• , «ih«« min ; ,	it '
'Gorica.
Pse' čiste ovčje pasme,-mlade in> odrastle, ter, motor »Frera« 31/- HP proda Pahor Milko,, trgovec, Domberg.