j /. i) ;i j » vsak četrto k. Cona mu jo .{ K na loto. (Za Nemčijo 4 K, /,a Ameriko in drugo tujo državo « K.) _ 1'nsamozno številko bo prodajajo --.— po 10 vinarjev. ———
S prHo^ma
„Naš kmečki dom" in Jasa gospodinja'
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorat.i pa: Upravništvu „DomoljubaB. —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica—-
b------ -----—--—-—--J		
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 24. junija 1915.	Leto XXVIII. *
Nova letina in naše želje.
Bliža sc žetev. Vsi je čakamo polni upanja, da bodo minule težave, ki jih imamo z živežem. Splošno v celem cesarstvu dobro kaže. V severnih deželah je bilo nekoliko presuho; upamo pa, da je zadnje deževje dalo zemlji potrebne vlage. Naša in ogrska vlada se posvetujeta, kaj naj storila, da bo za vojaštvo in za drugo ljudstvo preskrbljeno za potrebni živež. To, kar vemo vsi, ve danes tudi vlada. Doscck. ljc naredbe in ukazi glede na prodajo in rabo k uha, moke in drugih pridelkov so pomanjkljive; v marsičem je izkušnja tudi pokazala, da se ne morejo zvrševati. Zdaj je ic čas, da povemo svoje želje. Povedali smo jili pač ludi že lansko leto in sicer o pravem času, toda velika zmota, da bo vojska trajala samo par mesecev, ki so se ji udali zgoraj in spodaj, jc preprečila, da se niso izpolnile. Kdor je mislil, da bodo o Božiču vojaki že doma, — in takih jc bilo veliko, tudi med visokimi osebami, — tak si ni delal skrbi, kaj bo z živežem.
Prva reč, ki smo jo lani v »Domoljubu« večkrat zapisali, je ta, da se vojskuje eno cesarstvo, ne pa dve državi. Kakor se Pn vojski ne gleda na to, kdo je z Ogr-Sl{e£a, in kdo iz naše državne polovice, marveč vsi vojaki skupno enotno prenašajo vse vojne težave, tako bi moralo biti ludi glede na vse druge reči, ki so zvezne z vojsko. Med te pa spada v prvi vrsti preskrba ljudstva z živežem. Ta reč 'j samo naša, ali samo ogrska, ampak ;'fpna. Za vojaške potrebe skrbi vojaštvo ,'?z vsakega ozira na to, da imamo dve 'zavili polovici in še Bosno zraven. Na "askem ravno tako jemljejo vole in žito, kor na Češkem, na Moravi, na Ogrskem, " Pn nas. Tako naj bi bilo tudi za živež s'alega ljudstva. To bi bilo najbolj goto-
vo in najcenejše. Vse pa kaže, da Ogri ne bodo tega pustili.
Skrb za mlatev je druga važna reč. V naši slovenski domovini bodo povsod, ra-zven na Štaj2rskem, preden se začne mlatev, moški od 18. do 50. leta v večini v vojaški suknji; nekaj jih je že zdaj, ker so morali takoj po naboru v službo. Mlatev na roke zmorejo samo močne roke; otroci in ženske niso za tako delo. Dopusti za 14 dni, ki so obljubljeni, naj se tudi res čim najširše dovoljujejo; obenem želimo, naj vojaške komande tam, kjer je vojaštvo v večjem številu nastanjeno, ukažejo, da morajo ludi vojaki pomagati. Tako se dela na Nemškem, tako bodi tudi pri nas. S si roji z živino bo marsikje težko, ker ne bo primerne živine, in kar je ostalo konj, se ne smejo zmučiti s takim delom, ker potlej za potrebno drugo delo nimajo moči. Pomagali bi motorji. Srečni so tisti kraji, kjer so si ustanovili strojne zadruge, ali celo, kjer imajo električno moč na uporabo. Za bencin je preskrbljeno; za kmetijske potrebe se bo lahko dobil. Kjerkoli je le kp-lkkaj mogoče, naj se potrudijo ljudje, da si pieskrbe motor, ki jim bo pomagal, da se bo moglo hitro in dobro omlatiti žito, pa tudi za druga dela; za rezanje slame, za drva, v krajih, kjer ni vode, tudi za malin. Gre samo za potrebne strojnike. Upamo, da bomo vpoklicanih strojnikov dobili za ntkaj časa na dopust; namerava se pa tudi v najkrajšem času prirediti tečaj, kjer se bodo izučili zasilni strojniki.
Za kmečke polrebe se mora računati s precej večjo mero moke na glavo, nego doslej. Sedanja ne zadostuje. Že takoj iz-piva se mora odšteti potrebna mera za setev; pri tem se mora misliti na to, da se mora precejšen del vsejanega žita podorati iz raznih vzrokov in je treba sejati nanovo. Zato mora biti žita za setev tudi za lake slučaje dovolj odločenega. Pa za krm-l'enj« prašičev in mlade živine! Brez vsakega žita to ni mogoče, Zato naj se zadnje,
za seme, ali za moko nesposobno žito pusti kmetom za krmo. Čistilnice za žito so vsled tega potrebne kot oči v glavi. Kjer jih ni, in se ne more pričakovati, da bi se drugače nabavile, naj stopijo na plan posojil" niče in naj jih kupijo ter proti primerni odškodnini posojajo. Zadnje žito in žito za seme sa morata že takoj začetkom pri vsakem kmetu odšteti in mu pustiti. Cenitev kmetovih potreb mora biti ohlapna, ziasli zavoljo delavcev. Kdor vzame žensko v dnino, mora danes živiti njo in njene otroke. Za hrano gre torej neprimerno več, Kakor v prejšnjih časih. To natančno naprej izračunati sploh ni mogoče. Zato se nora kmetu nekaj odstotkov žita več pustiti, nego bi se ga mu pustilo po strogem računu, koliko pride na glavo.
S cenami so sedanje naredbe napravile slabo izkušnjo, Koruza dražja nego pšenica, to ne gre! Ker se ne more pustiti Piosta trgovina, se mora skrbeti, da bodo imeli trgovino v rokah samo taki, o katerih je popolnoma izključeno, da bi špekulirali na velike dobičke. Zadruge so naj-i< imernejše zato. Cena se bo pač dala do-'cčiti še-le potem, ko se bo videlo, kako je na Ogrskem. Nič nam pa ne pomaga, če s-e na Ogrskem določijo cene, obenem pa r-epusti trgovanje trgovcem. Ceno boš pač imel zapisano; toda blaga ne boš dobil, če /ie boš dal za provizije, ali za vreče, ali samo za nagrado večjih vsot. Cene so pač važna reč, toda še važnejša je blago. Najprej se mora preskrbeti, da bomo zadostno mero žita, ki ga rabimo, popolnoma gotovo dobili; potlej naj se pritisne, da ne bodo cene oderuške. Zdaj se je delalo narobr in zato ni bilo uspeha.
Za naše kraje ne smemo pozabiti, da imamo zdaj mnogo beguncev iz južnih dežel; zanje je treba živeža. Zato moramo računati z znatno večjo potrebo, nego v lani. Nemogočih reči ne zahtevamo; to, kar smo povedali, je le, kar nujno potrebujemo 1
-i	-C	^
k tV3 W . • •»
> 7. Skaf' ..Rega lisin* jc objav-j,e n i:.sirsko pismo ljubljanskega pre-s\\ llrga knczoškola dr. A. B. Jegliča, o cskrb< za zanemarjeno mlaoino in o pa-tioriatu Vincencijeve družbe za mladino. G I; s,' se:
Sedaj v času dolgotrajne vojske veliko molimo zaupajoč v božjo pomoč. Tudi žalujemo, zdihujemo in solze pretakamo. Z Gcspcdom v Getzemanskem vrtu kličemo: Oče, naj gre ta kelih proč od nas, ioda naj sc zgodi po Tvoji sveti volji!« Vemo, da je nad nami in nad vsemi dogodki Bog, naš dobri Oče, Bog, naš usmiljeni Zvcličar. Iz tega edino resničnega prepričanja zajemamo obilno tolažbe, da nam naša žck st ni obupna. Saj vendar vemo, da On hoče le našo srečo, najboij večno, pa tudi časno, dokler nc nasprotuje večni. Ako vam pošlje ali ako dopusti časno nesrečo, vam jo pošlje ali dopusti za to, ker je bila radi vašega slabega življenja vaša večna sreča v nevarnosti. Po časni nesreči naj bi se zavedali zopet svojega večnega poklica, se izpreobrnili in živ-ljcri-e zopei iako uravnali, kakor zahteva naša večna korisl.
Te misli so popolnoma veljavne tudi za sedanjo svetovno vojsko. V pastirskem lisiu sen Vam povedal, zakaj jo je Bog dopustil. Pravim dopustil, ne pa naravnost poslal. Ker so narodi po raznih državah cd Boga odpadli ker se je smel javno ozna-njevati in z vsemi mogočimi sredstvi razširjati upor zoper Boga našega Stvarnika. zope Gospoda Jezusa našega Zve-ličarja, zoper Sv. Duha, ki nam v katoliški CerK\i ponuja večne resnice in zveličavnih milosti, ker se je snislo očitno iz-podkopavaii krščansko življenje, smel sramotili krščanski zakon, smela razširjati po-Icljivost mesa in opomini od strani božjih lamestnikov niso prav nič koristili, je Bog tiarcde in države prepustil njihovim strastem: naj le izkusijo, kam bedo prišli brez vere v Boga, kam jih bodo privlekle njihove strasti.
Sedaj vemo: strasti so narode in države pahnile v svetovno vojsko. Saj vendar vemo, zakaj in kako se je sedanja vojska več let pripravljala in je lani meseca julija izbruhnila. Jok in solze so sad ljudskih strasti. Vojske torej ni naredil Bog pač pa jo je dopustil, dopustil vse njeno strašno gorje. Hoče pa, da mi to gorje nosimo, da izpregledamo in se vrnemo k Njemu nazaj, in sicer ne le posamezniki, ampak tudi narodi in države: On je najvišji, neomejeni Gospod, njegova volja mora biti vodilo, edino vodilo vsemu našemu osebnemu, narodnemu in državnemu življenju. Ali bomo izpregl.edali in po tem spoznanju uravnali svoje življenje, zasebno in javno?
To so prav gotove in nepobitne resnične splošne misli. Na srcu mi pa leži posebno ena misel in ena naloga, ki se gotovo vjema z bož|o voljo, vjema z božjimi namerami v naših časih.
Veliko žena bo vdov, veliko otrok bo sirot. Za marsikatere vemo že sedaj; število njihovo se bo do končne zmage in zagotovljenega miru "e orecej pomnožilo. Žene vdove i:i otroci sirote bodo večinoma • 1
veliko pomanikanje trpeli. Kjer je vecpa kmetija i.i ni zadolžena, tam bo dobra žena sicer bridko jokala, kier je izgubila dobrega moža, vendar bo kot jaka žena vir solza posušila, odločno nase prevzela vse skrbi z;- gospodarstvo in za otroke in s pomocio božjo bo šlo. Posestvo bo rešila, morebiti še zboljšala, ctroke bo pošteno, krščansko vz><oiila in jim poskrbela za vsakdanji kruh. Zdihnila bo vsak dan: naj bo po volji božu! darovala bo vsak dan zjutraj svojo molitev, svoje delo in trpljenje presladkemu Srcu Jezusovemu in šlo bo.
Mnogo družin pa ne bo tako srečnih. Veliko je o»rck, posestvo pa majhno, morda celo zadolženo; ali veliko je otrok, posestva nič, zaslužka pa tudi ne, in če gre mati na delo, kdo bo kuhal, kdo bo pazil na otroke; ali družina je delavska v mestu, v trgu, ki je živela od dnevnega očetovega zaslužka: sedaj očeta ni, padel je v vojski, ali pa je pohabljen in za delo nesposoben; ali pa so otroci pcpclnoma osiroteli. Kaj pa s temi siromašnimi vdovami, s temi zapuščenimi otroki? Kaj pričakuje od nas Bog. kaj Gospod in Zveličar naš?
Ni dvoma, da Bog hoče, naj siromakom in zapuščenim pomagamo vsak po svoji moči. Siromaštvo je sam Gospod posvetil: v siromaštvu se je rodil, v siromaštvu je žive! in v siromaštvu je umrl. Siromake je blagrova! rekoč: blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo. Povedal je, da bo sodnji dan poplačal dela izkazana siromakom, ker vsako tako delo sprejme, kakor da je njemu storjeno: Pridite, bla-godarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, katero Vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; tujec sem bil in ste me pod streho vzeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste k meni prišli.« (Mat. 25, 34—36.) Ali ne sledi odtod, da moramo siromake spoštovati in radi pomagati, ako hočemo priti v nebesa?
Sveto pismo nam to dolžnost kar naravnost zapoveduje. Že v stari zavezi pravi Tobija (4, 7.—11.) »od svojega premoženja dajaj miloščino in svojega obraza ne obračaj od siromaka, da tudi Gospod od tebe ne bo obrnil svojega obličja. Kakor pre-moreš, tako bodi usmiljen. Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, si prizadevaj tudi malo rad pedeliti. Zakaj dobro plačilo si nabiraš za dan potrebe; ker miloščina reši vsega greha in smrti in ne pusti duši priti v temo.« Kaj ne, lepe besede! Miloščino torej plačuje Bog s posebnim blagoslovom za dušo in telo.
Posebne zapovedi in obljube imamo razen zgoraj omenjenih tudi v novi zavezi. Lepo piše sv. Janez: Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata, da je v potrebi in zapre svoje srce pred njim; kako prebiva ljubezen božja v njem? Otro-čiči, ne ljubimo le z besedo in z jezikom, ampak v dejanju in v resnici.« (1. Jan. 3, 17.). In kako pretresljivo piše sv. Jakob: »Sodba brez usmiljenja tistemu, kateri ne dela usmiljenja; usmiljenje pa povzdiguje pri sodbi. Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi; da ima vero, del pa nima? Ga bo li vera mogla zveličati? Ako sta brat in sestra naga in potrebujeta vsakdanjega ži-
veža, reče jima pa kdo izmed Vas: pojdita v miru, ogrejta in nasitita se, in jima ne daste, kar je potrebno telesu, kaj bo pomagalo?« (Jak. 2, 13—16).
Naj te besede zadostujejo. Ni dvoma, bližnjemu pomagali smo dolžni. Ker bo pa sedaj vdov in sirot po vsej deželi prav veliko, bo pomoč uspešna in izdatna le ako se lepo uredi; ako se miloščina nabira in deli taiii, kjer je največja potreba, fo krščansko nalogo je prevzela družba sv. Vincencija v Ljubljani. Ta družba ima namen, da išče in podpira siromake, ki so zares potrebni. Odkar je pa vedno več zanemarjenih in zapuščenih otrok posebno po mestih, pa tudi semtertja po deželi, jc že pred 5. leti zasnovala poseben odsek, kateremu je naloga skrbeti za take zapuščene in zanemarjene otroke Imela je ob koncu leta 1914. po 65 otrok, za katere skrbi, da bi se krščansko zredili in se tudi kaj naučili, da si bodo mogli sami kruh služili. Kaj ne, zares dobro delo usmiljenja telesnega in dušnega! Ali se ga ne bi radi udeležili tudi Vi, posebno sedaj, ko potreba raste? Morete se ga; le poslušajte, kako,
Za otroke se ne more poskrbeti brei denarja, brez prostovoljne miloščine darovane iz ljubezni do Jezusa. V ta namen ima omenjeni odsek Vincencijeve družbe, ki se imenuje patronat, raznovrstne či ne, namreč a) deležnike in deležnice, ki plačujejo po 20 vin. mesečno; b) dobrotnike in dobrotnice, ki plačujejo 20 vinarjev na leto, ali pa s kako drugo miloščino sodelujejo, ali v oporoki za ta namen kaj zapuste; c) pokrovitelje, ki darujejo enkrat za vselej ali v petih letnih obrokih 100 K; d) in delavne ude, ki plačujejo 2 K na leto, društvo patronat razširjajo, prispevke od deležnikov pobirajo in o potrebi otrok vodstvu poročajo. Vodstvo ima v Ljubljani Osrednje vodstvo Vincencijcv-družbe.
Kaj ne, prispovki niso veliki? Mnogi so, ki bi mogli darovati mesečno 20 vinarjev, ako tega ne morejo, bi morda mogli darovati 20 vinarjev vsako leto. Teh članov, ki se imenuiejo deležniki in dobrotniki, bi se moglo nabrati v vsaki župniji precej. Ako bi bilo članov veliko, bi iz malih prispevkov narasla velika vsota v pon oč siromašnim in zapuščenim otrokom. N. pr. če bi bilo tisoč deležnikov ' j bi prispevali po 20 vinarjev mesečno, bi to vrglo 200 K na mesec in 2400 K na leto.
Da se pa društvo ustanovi in razširi, mora biti v vsaki župniji nekoliko delavnih ud ov, ki bi združeni z gospodom župnikom društvo razširjali, prispevke pobirali in o potrebi otrok poročali. Tretjc-redniki, udje Marijinih družb, Orli, ali ni med Vami tako požrtvovalnih članov, da bi bili delavni udje patronata Vincencijeve družbe? Zglasite se pri duhovnem pastirju.1
Ker je Bog toliko gorje 'opustil, je gotovo njegova volja, da pomagamo, kar naiveč moremo. Za pomoč in miloščino nam bo On podelil obilnega blagoslova,
' Potrebne tiskovine (podobice, spre-jemnice) se dobijo v prodajalni »Katol. tiskovnega društva« (prej Ničman) v Ljubljani. Istotam se oddajo lahko tudi nabrani doneski. (Ured.l
i,„o milost, da se Spreobrnemo, z Njim P° n v milosti božji ostanemo in sreč-^SeJno. Na noge torej! Kar pričakuje Muro 'n-rf ki je te nadloge pripustil, za-tudi naravni zakop, ki pravi:
želiš, <ja bližnjemu
| nas Bog,
da" stori bližnji tebi to stori tudi ti.« In ali ne bi srčno zeleh
J iz dna srca veselili podpore, ki bi jo
iS"1. t . „ ' -1: ,, nnlroKn in cH<:Ur»?
..j. jj0 bi prišli v potrebo in stisko?
flO^1 ' ,	^__f ArttžH o c o c cvniiml
nuino pr
•^'društvo: Patronat sv. Vincencija«.
7ato nujno prosim, združite se s svojimi Sovnimi pastirp m utemeljite v vsak,
Z"P Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta,
Sina i" Sv'	na' pridc naC*	na'
j^vedno nad Vami.
V Ljubljani, na praznik Sv. Trojice,
30, majnika 1915.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
Kdo |e kriv sedanje vojske?
Pravijo, da še vedno govori po 'krčmah in sejmiščih, da so vse vojske krivi duhovni. Že mogoče, da posebne vrste ljudje to govore, a nikakor ne moremo erjeti, da bi jim, kar se tudi trdi, naši ljudje prikimavali. Naši ljudje, ljudje izmed našega ljudstva, da bi takim govoricam prikimavali? Pojie no, pojte! Naši ljudje jih menda puste govoriti — kdo sc bo s ikrijci ali pijanci prerekal! — a mislijo si svoje. Kateri duhovni da so krivi vojske? <aš župnik je ni, ali je je vaš? Naš tudi ne. Naš je dejal po umoru Franca Ferdi-nanda, da se je zdaj zelo bati vojske, a iristavil je: možje, molimo, molimo bolj :ol kdaj: Kuge, lakote in vojske, reši nas, Gospod! Kako so vendar ljudje prečudni! ri nas naj so menda duhovni hujskali ce-iarja na vojsko s Srbijo, na Štajerskem so pa duhovne zapirali, češ da s Srbi drže! Tu se jasno vidi, da je zadaj nekaj dru-iega, In je tudi. Vse te govorice širi le iovraštvo zoper Cerkev. Nekateri ljudje i na vsak način radi odtrgali naše ljudstvo d Cerkve in zato iščejo in iščejo, kako bi mrzili duhovne. Za to jim je vsaka laž in saka hud obija dobra, če le upajo z njo »seči namen. Če se duhovni vnemajo za rambo domovine, pravijo ti ljudje: glejte P. na vojsko hujskajo; če se ne vnemajo, "a spet pravijo: glejte jih, izdajavci so! '»I store duhovni karkoli, gotovi ljudje jih sovražijo in izprevračajo vse v slabo. Naši "le lo. vedo, zato pa poslušajo — če jih morajo poslušati — take hujskače ls z
zaničevanjem!
Kdo je kriv svetovne vojske? »Prožila se je vojska s Srbijo. Ko je
°aSniIr|r ,napovedal vojsko"Srbi]i"'pač šam strašna • ■ Se b° 'Z -te vo'ske vnela tako
«arn-mSVei°yno vo'ska" Zaka> ie naS to i"?°!edaI .!'' vojsko, to vemo vsi,
.!? "Sar dosti
lasno povedal v oklicu
vol/o ,"ar.odT' Nl >e napovedal samo za-lo sarajevskega umora. T zločin, vendar
»aslala vojska, če ne bi bil ta umor
črozen 'l ■■ 6ga Umora' Ta umor ie bil »e bili	vendar bi samo radi njega
; bila le neko
vnanje znamenje velike srbske za-
rote proti Avstriji. Tako pa je za Avstrijo prišel čas odločitve: ali — ali. Ali prepustiti Avstrijo sovražnim naklepom ali pa začeti vojsko. Cesar se je po težkih duševnih bojih odločil za vojsko.
Ali ste že slišali, kako se časih utrgajo plazovi? Nič hudega sluteč zadene kdo ob kamen v bregu. Kamen se sproži, potegne s seboj malo snega, sneg se začne valiti in valiti in naenkrat se utrga velikanski plaz, ki grmi v dolino, podira drevje in hiše in vse pokoplje pod seboj.
Tak kamenček je bil razpor s Srbijo. Na svetu je bilo že davno vse pripravljeno za strašno vojsko. Gospodarsko nasprotje med Anglijo in Nemčijo, staro sovraštvo Francije zoper Nemčijo, borba Rusije za gospodstvo na Balkanu, ob Dardanelah in v Mali Aziji — vse to se je nakupičilo kakor snegovi na strmini. Le majhen sunek in utrgal se bo strašen plaz svetovne vojske. Ta sunek je bil sunek proti Srbiji, povzročen od sarajevskega umora in srbske zarote.
Svetovno vojsko je že Leon XIII. z grozo previdel in napovedal. Tako ni moglo več biti. Poleg globokih gospodarskih nasprotij se je polastila držav in narodov še strašna sebičnost, ki ji ni bilo mar ne Boga ne pravice. Le ena reč bi bila še mogla zabraniti to grozno nesrečo: ko bi bili narodi poslušali glas sv. Cerkve. Cerkev jim je oznanjala mir in spravo, navajala jih je na skupnost in vzajemnost, klicala je vsalcemu narodu in vsaki državi: ne želi tujega blaga! A kaj so se ljudje brigali za nauke sv. Cerkve! Uganjali so naprej politiko pohlepa in sebičnosti, sedaj pa, ko je prišlo nanje napovedano gorje, bi radi vso krivdo zvalili na Cerkev! Ker jih je Cerkev po duhovnih svarila, naj ne dero v pogubo, zato naj je ona, zato naj so duhovni krivi svetovne vojske?
Pregled po svetu.
Spor med Nemčijo in Ameriko se
utegne vendarle poravnati mirnim potom. Odgovor, ki ga je izročil Wilson v svoji noti, ni tak, da bi se bilo bati izbruha, Nemčija je trdila, da je imela potopljena ladja »Lusitania« značaj pomožne križar-ke, ker je imela topove in topniško moštvo ter je vozila municijo. To bo Nemčija dokazala. Glede načina pomorskega bojevanja si še obe vladi nista edini. Glede tega se pa ameriška vlada ponuja kot posredovalko, da se dosežejo dogovori med Anglijo in Nemčijo,
Trikratno razočaranje. Italijani so razočarani, prvič, ker so pričakovali, da bo Rumunija šla z njimi; drugič, ker so mislili, da bo udarila tudi Amerika, in tretjič, ker so Rusi v Galiciji tako poraženi.
Ruske izgube. Od 1. do 15. junija so naše zavezniške armade ujele 122.300 mož, zajele 53 tonov, 187 strojnih pušk in 58 municijskih voz.
Med čveterozvezo se krha. Doslej ruska cenzura ni dopustila niti najmanjšega zabavljanja čez njene zaveznike; zdaj so pa že pustili, da so listi brez ovire objavili zelo ostro kritiko. Pritožujejo se,
da so zavezniki na zahodu premalo delavni, opozarjajo, da so Rusi s svojim vpadom v vzhodno Prusijo rešili Pariz iste usode, ki je zadela Anlwerpen. Uspehi zaveznikov na zahodu se jim zde malenkost, ni. — Le v lase! Za nas bo dobro.
Srbi pred Dračem. Iz Skadra poročajo, da so se redke srbske čete približale Draču ter zasedle višine v okolišču. V Draču se še drži Essad paša z italijansko pomočjo. Essad paša išče nove pomoči pri Italijanih.
Tudi Bolgarija se je odločila ohraniti popolno nevtralnost. To odobrava večina bolgarske inteligence, enako tudi večji del političnih strank. Bolgarske koristi vsled tega ob sedanjem položaju v Evropi gotovo ne bodo trpele, Bolgarsko časopisje obsoja nastop Italije na ta način, da brez komentarja prinaša vse težke očitke inozemskih listov.
Italijani se čudijo. List »Italia« piše: »Cel svet je trdil, da bosta Avstrija in Nemčija umrli lakote, sedaj pa odkriva Avstrija tako nezaslišano odporno silo, ki nas stavi na najtežjo poizkušnjo.«
Zasedanje hrvatskega sabora. Dne 14. junija se je zbral sabor v Zagrebu, da reši nujne zakonske načrte. Predsednik dr. Magdič se je spominjal predvsem presvetlega vladarja. Poslanci so stoje navdušeno klicali »Živio!« Nato je poudarjal, da ves hrvatski sabor obsoja, ker je prelomila Italija zvestobo. Spominjal se je tudi junaštva naše armade in hrabrosti hrvatskih polkov, kar je zbudilo navdušenost cele zbornice. Cesarju se je poslala nato vda-nostna izjava, ki se v nji izraža neomaj-ljiva zvestoba hrvatskega naroda.
Prijatelji trosporazuma zmagali? Na Grškem so se zadnje dni vršile volitve v državni zbor. Nasproti sta si stali vladna in Venizelosova stranka. Bivši ministrski predsednik Venizelos, ki je prijatelj tro-Fporazuma, in njegovi pristaši so delali z velikim naporom za zmago svojih kandidatov. Danes došla poročila pravijo, da je Venizelosova stranka bila v volilnem boju na vrhu. Do srede 16. junija je bilo izvoljenih 186 Venizelovih pristašev, vladnih pa 129. — Venizelosu pa hodijo napoti naše zmage v Galiciji. — Kralju Konstantinu se je zdravstveno stanje obrnilo dokaj na bolje.
Nove skrbi Italijanov. V veliko nevo-Ijc je spravilo Italijane prodiranje Srbov v Albanijo. List »Secolo« izvaja: Nič več se nt dvomi, da je umaknila Avstrija čete s srbske meje in jih vrgla proti Italiji, kar je bilo mogoče storiti le, ker so Srbija, Čr-nagora in končno tudi Grška obrnile pozornost na Albanijo. Italija je kljub temu dovolj močna, da konča z Avstrijo, a pravico ima zahtevati, da ji ne povzroči noviK iežav lahkomišljenost njenih prijateljev. Grki so med tem vkorakali v Greso, ki leži med Elbassanom in Beratom. — Več Skandinavskih umetnikov se je pripeljalo minulo soboto iz Rima v Gent. Umetniki piipovedujejo, da je prebivalstvo v Italiji nemirno, Izobraženci se boje, da izbruhne ! evolucija, če se nt bn kmalu poročalo o uspehu z bojne črte. Na Srbijo so Italijani ogorčeni. Groze, da nastane vojska, če Srbi ne zapuste Tirane, ker se Italija ne bo nikdar odpovedala severni Albaniji, V Rimu
3»
ce o izgubah razširjajo gorostasne novice. — Imen ranjencev in mrtvih ne marajo objavljati, ker se boje nemirov.
Črnogorci so zasedli več točk v Albanci; oborožili so s topovi obrežja Bojane, kakor tudi Veliki in Mali Taraboš.
Svetovna vojska.
Na bojiščih v Galiciji zavezniške čete trajno prodirajo. — Naši zasedli del (ruske) Besarabije in del Busko-Poljske severno od Sie-nia>ve. — Tarnogrod v naših rokah.
—	Mesti Grodek in Komarno so naši polki zavzeli z naskokom. — Boji pred Lvovom. — V Bukovini zajetih mnogo živil. — Med Dnje-strom in Prutom hudi boji. — Pri Plavali ob Soči (pod Sv. Goro) Italijani večkrat občutno poraženi.
-	Višine Krna Italijani strastno napadajo; imajo velike izgube.— Francoski napadi med Liewinom in Arrasom so se izjalovili z občutnim porazom. — Angleške napadalne čete uničene ob kanalu
La Basse.
Ako krojaču zmanjka nitij, ne more šivati in narediti tudi najmanjše obleke ne. Tako bi prišel najboljši krojač lahko v zadrego, ako bi se pravočasno z vsemi potrebščinami ne preskrbel. Tudi v sedanji dolgotrajni vojski se čuti, da nekaterim našim sovražnikom primanjkuje najvažnejšega — namreč streliva, municije. Da so Rusi bili tako poraženi, je iskati vzroka deloma v tem, ker jim je pošla municija; iz Vzhoda, od Japoncev, jim je menda prepozno došla. Francozi iščejo delavcev za tovarne z orožjem ter pošiljajo količkaj vešče može iz fronte v delarne. Angleži bi radi izvabili Američane v svoje orožarne, da bi ne zmanjkalo domačih vojakov.
Nemčija in Avstrija sta se v tem oziru doslej izkazali kot neizčrpni. Sedaj se je šele spoznalo, kako prav so prišle belgijske orožarne.
Vojska z Italijo, To vemo, da so se Italijani zmotili, ko so mislili, da bodo kar meni nič tebi nič prodirali in zasedali naše lepe primorske in tirolske gorice, Vsuli so se tja, kjer jim je naše vojaštvo, zasledujoče svoje namene in delujoče po določenem načrtu, prostovoljno dovolilo. Do tu in dalj ne! Italijani zdaj pritiskajo v okraj pri Tolminu in Plavah ter doli pri Tržiču. A stalno se glasi avstrijsko uradno poročilo: Italijanski napadi so bili odbiti. Tako naznanilo je prišlo z Dunaja n, pr, 15. junija; glasilo se je: »Novi poizkusi Italijanov, priti do naših postojank pri Tolminu in Plavah pod Sv. Goro, so ostali zopet brez uspeha,« Da so jih ti poizkusi stali mnogo ranjenih in mrtvih, je razvidno iz časniških objav, ki beležijo, da je italijanski odposlanec (na bojišču) prosil odmora radi po-41
kopa mrtvih. To se jim iz gotovih vzrokov ni dovolilo. Za nas namreč velja zdaj rek: »Italica fides, nulla fides« — po domače: Italijanu ne verjamemo. Počasi se bodo Italijani že morali privaditi misli, da se znamo Avstrijci braniti in vojskovati m da ta reč ne bo šla tako, kot so jim natrobih framasonski časopisi. Samo v Milan so pripeljali do 15. junija, kakor se naznanja iz švicarskega mesta Lugano, 14 železniških vlakov težko ranjenih italijanskih vojakov.
Na koroški meji so štajerski črnovojniki dne 15. junija zavzeli Mali Pal vzhodno od prelaza Plocken; dalje s o o d -bili isti dan tri italijanske protinapade na to obmejno goro. Okrog tega prelaza, ki je visok 1363 m in ki veže ziljsko dolino z Val grande na italijanski strani, je bilo razmerno največ spopadov. Naši vrli brambovci so zavzeli Veliki in Mali Pal; to sta dve višini, ki prelaz Plocken popolnoma obvladujeta. Pravtako drže naši višino Freikofel, ki je velike važnosti za obrambo prelaza.
V dneh od 15. do 19. junija so naše čete odbile ponovne napade osobito pri Plavah ob Soči. Sovražnik je imel zelo težke izgube, dasi je tako-rekoč razsipaval municijo. Uspehov tedaj Talijan še nima pokazati. Italija bi morala — tako pišejo ondotni listi — postaviti na mejo ob Soči en milijon mož, če hoče prodreti.
Svojo moč preizkušajo italijanski planinci osobito ob pobočjih strmega Krna. Že večkrat so se navalili na to postojanko, dasi se morajo vračati s pobitimi glavami. Pri bojih na Krnu je padel italijanski poveljnik Negretto; general d' Rossi je bil pa nevarno ranjen.
Na Tirolskem je bilo odbitih več sovražnih vpadov, osobito pri prelazu Tilliach, pri Trosassi in na Montecostonu.
Vojska z Rusi, Na celotni gališki fronti so bili vse dni hudi boji. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je prodirala v ozemlju severno od Jaroslava; Mackensenove čete vzhodno od Jaroslava, general Bohm-Ermolli pa dalje od mesta Moscisko, ki je v naši posesti. — Posebno veliko brambo so bili spravili ruski poveljniki na bregove reke Dnjester v bližini Stanislava, da bi zabranili prehod našim četam, V okolišču Horodenka, Zaleszyzke in Czernelice so Rusi hudo pritiskali. Naše čete so se čvrsto držale. V tem trikotu se bore tudi naši slovenski junaki. Buko-vina je očiščena ruskih »gostov«; naše čete že stoje na besarabskih (ruskih) tleh v bližini mesta Chotin.
Če prebiramo ruska vojna poročila, dobimo seveda drugačen vtis, ker se v njih omenja le to, kar je za Ruse ugodno, dasi tega ni veliko; naše neprestane zmage pa omenjajo le v toliko, v kolikor se ne morejo temu izogniti. Toliko priznavajo, da prodirajo zavezniki naprej . ., Gotovo je in čisto naravno, da tako številna armada, kot je ruska, ne bo kar tako tekla nazaj in da se ji posreči tuintam ujeti kak oddelek našega moštva; enako je posebi um-Ijivo, da brez izgub tudi na naši strani ne more biti. Toda, če bi verjeli ruskim uradnim poročilom, ki s silno »natančnostjo«
trobijo v svet, koliko mož so ujci bi bili prav poučeni.
Naše zavezniške čete so 16. ju j:-. na_ pravile skupen napad na žilavo j . neče postojanke ruskega sovra? iU-u y ozemlju severozahodno od Lvov;. na č,-ij Cewkow—Lubacz6w Jaworow. Y I -j naškega nastopa in pritiska našil :o 'se jele ruske čete vsesplošno umikal .
Avstrijsko uradno poročilo z dne 17. junija je razglašalo veselo no-.ica, da so čete armade generala Bohma opolnoči z naskokom vzele aahodni del Gro-d e k a , tistega mesta, ki je naiirn rlo. venskim bojevnikom dobro znan Izza ;e. senskih dni. Takrat so imeli Rusi slraho vito premoč. Sedaj pada kraj za krajem v naše roke. Hrabre zavezniške čete so se-verno od Sieniavve prekorači1« it rusko mejo ter zasedle kraje pred mestor.i Tarno-j grod. Vzele so Rawarusko, kjer so bile izpočetka tako krvave bitke.
Boj za Lvov se je pričeli kajti dne 18. junija je padel Grock kije takorekoč ključ za nadaljnje uspehe: s tem je zapečatena tudi usoda Lvova. Boji so strašni, ker je veliki knez Nikolaj kol vrhovni poveljnik ruskih moči izjavil, da hoče braniti Lvov, če stane tudi milijon vojakov, Na bojno črto so spravili silno veliko topov. Ob Grodcku doli do Komarno in ob reki Wereszica so znana močvirja in jezera, ki so bila jeseni usodna za naše vojaštvo; zato je bilo treba sedaj skrbne previdnosti, ki je pripomogla našim do zrnag« in zavzetja obeh mest Grodeka in Komarno.
V Bukovino, ki je zdaj prosta ruskih čet, je hotel sovražnik še enkrat prodreti Z obupnim naporom se je navalil na naše, Bežati je moral v našem artilerijskem ognju — Vzhodna skupina Pflanzerje\e armade je pa 18. junija odbila med Dnie-strom in Prutom osem naskakovainih ruskih napadov.
Zajete zaloge živil v Bukovini. h Bit kovine so se Rusi tako hitro umikali, al niso mogli s seboj odpeljati velikih zalog niti jih uničiti. Pustili so našim cele va gone žita in velike množice živine. Rus so namreč nameravali iz Bukovine prodre! s podvojeno silo, zato so tam nagromadil toliko žita, da so ga potresali konjem ko steljo.
Mojstri v zasledovanju. Uspeh nass čet se deloma pripisuje spretnosti, ki i nji zasledujejo umikajoče ruske polke. Rus se zato tudi nikjer ne morejo ustalili. Li sledovanje je neumorno in neodjenljivo.
Na turškem bojišču so Angleži izgubi cel oddelek strojnih pušk. — Uporabljal so začeli ročne granate z mamljivimi olm
Francosko bojišče. Prerivanje traj dalje. Artiljerijski boji so deloma hudi, spričo velikanskih bitk v Galiciji, kjer s Rusi kljub trdovratnemu upiranju umika) v svoje domače brloge, je splošna poz«1 nost obrnjena le tja gori. Da dosežejo tuj Francozi deloma kak uspeh, se ni čud' saj njih topovi tudi niso iz ilovice. la» so se hvalili, da so na ozemlju pred Ne« villom in St. Naastom imeli veliko srect Naštevajo, da so vzeli 3 topove, 15 strojni pušk, 1000 navadnih pušk, veliko zaboje orodja, oprave, živil itd. Toda tega, k so nameravali, da bi namreč prodrli ne
i. bojno črto, niso dosegli. Vojskujejo se Ifrizcno, a kljub temu so doživeli, ka-
1; 0 1"
s C U
■ a d n o 14. junija nazna fronti med Lievinoin in Arrasom ' >k po "JZ. Bili so s težkimi izgubami vr-
b '!11'3 lem" so mislili, da bodo Tlo prodrli ter so napad večkrat pono-S r a doživeli so nov poraz dne 15. junija. !"' ibliali so velikanske množine stre-
Uoora iiva, naPa
dali v gostih vrstah, toda vsi na-di so se zrušili v ognju nemških čet, imeli so najtežje izgube. V Arrasu je uni-ih '/0 odstotkov hiš. Dne 17. junija je covražnik zastonj poizkušal, da bi prodrl črto severno od Arrasa.
nemško doioo
Severno od kanala L a B a s s e so bile istočasno uničene angleške napadalne čete.
Na morju, »Wolffov urad« poroča, da V bi! nemški podmorski čoln »U 29« od nekega angleškega parnika, ki je vozil pod s' ec!s\o zastavo, potopljen. Nasproti je pa reki drug nemški podmorski čoln zavrtal in pogreznil angleški parnik »Trafford«, — 15 italijanskih ladij se je bilo pokazalo dne 12. junija pred Dubrovnikom. Obstreljevale so železniško progo. Vlak, ki je uprav takrat drčal proti mestu, je srečno otekel. Italijani so vrgli kakih sto u,-anat. škode so pa napravili komaj za par slo kron. Čez pol ure so se sovražne ladje odstranile,
•i - i
novice.
Slavospev Ljubljani. Slovenci svoj čas nismo bili bogvekaj dobrodošli med primorskimi italijansko govorečimi Avstrijci. Ljubljana jim vrača z gostoljubnostjo, ki je niso pričakovali. V Ljubljani je zdaj dosti odličnih beguncev iz Primorja, ki se pre-pričavajo, da smo Slovenci olikani in pošteni ljudje. To priznava tudi z laskavimi besedami list Lavoratore«, ki je najlepše spričalo za gostoljubnost glavnega našega mesta. Na vsaki ulici, v vsakem prostoru se sliši italijanska govorica, a povsod so domačini z Italijani vljudni, so jim postrežbi in uslužni. — Veseli nas, da izginjajo krivi pojmi, ki so jih imeli tujci do nas.
Kakšna bo cena žitu? Sobotni »Slo-venec' je pisal: »Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31. julija t. 1. *se nove pridelke, razen tistega, kar bo kmetovalec za prihodnje celo leto neobhodno doma potreboval, si bo prisvojila uradna vojna žitna družba, in ker vse kaže, da bo letošnja letina izborna, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne "ne, po katerih bo imenovana žitna družba Pridelke pokupila, znatno nižje. Kdor ima se sedaj nepotrebno velike zaloge, naj jih Pravočasno proda, če ne, bo imel veliko jzgubo, in kdor bo svoje žito hitro omlatil '"Pred 31, julijem po stari ceni prodal, bo vsekakor več zaslužil, kakor tisti, ki bo s »roda,o odlašal. Prihodnje leto ne bo pomikanja in bo pravočasno vse tako ure-
ipekul "''1Če ^	P° 0C*erušk0
ie odKTC šoIskeŠa leta. Naučni minister niih • i l da se konča pouk na vseh sred-č in g i , dne 26- iuniia- Istočasno zaklju-10 šolsko leto tudi ljudske šole onih rn^t. 1 se nahajajo srednje šole.
Obletnica. Dne 28. junija preteče leto dni, odkar je v Sarajevem zločinska roka končala življenje ljubljenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge. Mirno počivata sarajevski žrtvi v grobišču tihega gradu Arsteten, dočim doživlja Ferdinandova nevesta Avstrija grozote krvave vojske. Pobožni Dunajčani priredijo v nedeljo 27. junija, romanje na grob v Arsteten, Z njim bo šel tudi kardinal dr. Piffl, ki bo imel na grobu službo božjo. Bog daj blagopokojnemu Ferdinandu večni mir, nam pa po skorajšnji srečni končni zmagi mirne, urejene razmere!
Na Šmarno goro vabimo v nedeljo dne 4. julija, kjer bo velika mirovna pobožnost. Za časa turških bojev je Marija na tej njej posvečeni gori milostno delila vernemu ljudstvu posebno pomoč. Še se oglaša vsak dan ob pol dvanajstih šmarnogorski zvon, še stoji znamenje »Svete sobote« ob šmar-nogorskem pobočju, ki oznanja dobrotno pomoč Pomočnice kristjanov v hudih časih. Tudi zdaj pohitimo na Marijino goro, da v gorečih molitvah priporočimo njenemu varstvu sv. Cerkev in našo ljubo domovino, — Za spovedovanje bo pripravljenih več gospodov. Doooldne bodo svete maše, ob 10. uri pa govor in peta sveta maša. Po sv. maši skupne molitve. Pridite! Prav toplo vabimo.
Po dolgih sedmih mesecih sta se oglasila iz ruskega ujetništva brata Jožef in France Avsec iz Zg. Kašlja (D, M. v Polju pri Ljubljani). Doma so žalovali starši in sestre, ker ni bilo toliko časa nič glasu o njih. Nahajata se v Skobelevu, Turkestan, Rusija.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez. Kraševec iz Straže, moravški občinski odbornik in posestnik. Bil je poprej v Przemyslu. Žena ni dobila od zahvalne nedelje nobenega pisma. Govorilo se je spioh, da je mrtev, žena je pa le upala, da se bo še oglasil, kar se je v njeno veliko radost sedaj uresničilo. Torej zopet eden, ki je »od mrtvih vstal«.
Večje število ranjencev z italijanskega bojišča so pripeljali v pietek v Ljubljano.
Junaška kri. Poštene slovenska mladenke so se še vselej izkazale vredne krščanskega in slovenskega imena. Sedaj v vojskinem času pa še celo hvalijo časopisi vnemo našega ženstva, ki se odlikuje po bolnišnicah, v molitvi, skrbi in delu za ranjenca in za vojaštvo sploh. V najnovejšem času pa čujemo, kako so se izkazala slovenska dekleta na bojišču v tolminskih hribih kot prave samaritanke, da, kot vrle vojščakinje, Hrvatski rojak Vladimir Fol-novič piše, kako požrtvovalno skrbe hrabre Slovenke za ranjence gori v višinah, pobirajo zapuščene puške, nahrbtnike in jih spravljajo na varen kraj. Če treba, do-našajo vodo, mleko, kruh in druge potrebščine. To djelo je tembolj hvaležno, ker je znano, da je dohod do naših postojank deloma zelo težaven in naporen. Hrvatski voja'ki so navdušeni vsled pomoči slovenskih planink. Enako marljivo se udeležujejo pomoči vrli Tolminci, ki prenašajo ranjence v dolino. Vojaštvo jim je hvaležno.
Recept za dober kruh, C. kr. ministrstvo opozarja, da se na Ogrskem peče prav dober kruh po naslednjem receptu:
A) Sestavine: 2 kg koruzne moke, 1'/| kg pšenične moke (valjčni mlin št. 4), % kg ržene moke, 1% 'kg kuhanega pasiranega krompirja (rumen krompir je boljši kakor rižnik), 14 dkg soli, 2 dkg drož. kislega testa v velikosti žemlje, 3 litre kropa, četrt litra mlačno vode. Izdelovanje: 11/( kg rumenega krompirja a a skuha, olupi, pa-sira in pusti izhladiti (v kuhanem stanju iztehtati). Zvečer ob 10. uri: koruzna moka se preseje, se zmeša v 3 1 vrelega kropa in napravi trdo testo, pasiran krompir se primeša in testo še enkrat dobro predela in to potem ostane čez noč v kozi. V istem času se zmeša v neškah l'/j, kg presejane pšenične in % kg ržeris moke, v kot se napravi kravajc (Dampfl) iz Yi 1 tople vode, 2 dkg drož v velikosti žemlje. Ob 7. uri zjutraj: Le koruzno testo (ki je postalo čez noč mehko) zmesi s 14 dkg soli in prejšnjo maso v trdo testo. (Pred mrazom varovano ostane testo do 10. ure dopoldne, dokler se ne dene v peč. — Če je preveč vode, testo razpade.) Te vrste kruh je dober in v vsakem oziru ustrezajoč
Kot spomin na v vojski padle junake je založila Katoliška tiskarna krasne spomenice (diplome) v obliki 40)<56cm. Risba je urejena tako, da se uvrsti lahko kratko besedilo, kakor tudi mala doprsna slika padlega. Spomenice so originalno delo domačega umetnika in naj bi krasile sleherni dorri slovenskega padlega junaka. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
— Domače razglednice. V založbi »Ilustriranega Glasnika« je pravkar izšla IV. skupina razglednic »Vojska v slikah«. Obsega osem slik pristnega, narodnega značaja. Snov je vzeta večinoma po Gregorčiču, kakor: »Vojakove neveste poroka«, »Vojaci na potu«, »Oj z Bogom, ti planinski svet«, »Njega ni«. Zelo značilna za sedanji čas je Vodnikova »Brambovci«. Cena za trgovce, ki naroče vsaj 100 posamnih razglednic, 6 K, za 100 kom.; pri naročilih nad 500 kom. 5 K 50 vin., nad 1000 kom. 5 K za 100 kom., pri naročilih nad 10 skupin 30 odstotkov popusta. Skupina s 16 komadi (po dve enaki sortirane) 1 K 50 vin. Pri skupinah se ozira le na predplačana naročila. Rojaki, segajte po domačem originalnem blagu! — Peta skupina izide tekom enega meseca. Obsegala bo istotako osem slik domačega značaja, kakor: »Soči«, »Naprej zastava slave«, »Vojaci na potu«, »Pri zibelki«, »Kdo je mar?« itd.
Razne novice.
Dobro ljudstvo iz južnih Tirol se je mol aio radi vojske izseliti na Češko in Moravsko. Trdnjava Trident je izpraznjena. Škof je ostal ondi. Ganljivi so bili prizori, ko se je to domoljubno prebivalstvo poslavljalo od pridno obdelanih njiv, od zelenih goric in dehtečih vinogradov. Podali so se v cerkve, kjer so prejeli sv. zakramente, pot.om so se pa v spremstvu svojih duhovnikov podali na kolodvore. Škof jim je podelil svoj apostolski blagoslov ter jih podprl z denarjem.

Parala. \>.tk Emii D.-uih cd brzo-v.<\ .-c' oč.Vk.i v p-sV. : itil:«ia*kcga
v ■	sleceee v se b tr e . . . >.c-
-s- :	v	Kooer smo
•,:. >...: \ S," prt v ilo. Po vsesa so . .-.-v .-.' ; d.trvv-. osob-.te ra Jesenicah • • ^r. l\-bro	njtr.-. c irher-
- o >.-'.- Grenrer e reakih topov
.- . t • ■ >:ve. aor.	t c r.'..: pa
.r. >	c . c aexicr r.: rr.i:-
>.jLro -£našt-vv.\ Cck-ir s." pcs:a.: -ta--,'J.C --i Vt-i rcn-.'-00 ju: ; " c p r e ki-v tiro s jo."
c " ■ i g'i na-rare-o. b. voa-: .v i o •-• voc 1 ■•:• i-o-tr voi0.i,*«a. F—čiicvat: e. ca boco O CCri • ;C a«e;0 v :	: recne -
i.	c ».vo .c c
C..	u?.':
r. : - ' • : ' > .	.1 ".: • x.
Sicait: »rti unak:. ?—. Mrae-.n —t . M.-.u > .	c Ji: 'unija reč
joi .! n -o jucr-it :r«h urah "uiaui a . :i . .-iik.t u.iruii :re:ov .: » * - ni! c 'nio ar: uašem j..u.-fcmu c nr'.vh in nakajj imenih. :ta-ti .. ti!;.-; . ii	.n-«kr..i -o
• rc..•>.-.; -■.' mmiii .im&Kmit.
Z&athifio <* -a tass: StU*&k*. an iii m hilo •ir-irih. ■» ,.K;»r nirn >« t, .t\ r acer-r <J a.iaovaii, so se
-	. '	• • :i - ::e i:—4.-a.i "tu iišks
-	" ' - • ; 1 ' m oj :i:.v >:: iii :i anorti-
•' i. '-' :rc: ^2:.'. c e
■; : i ■ ra ia i
so nor.
»
•.rta-e
■j-:	Sta
•c-.. ."»tiri a	-
:oir-	ra-rr.Si
-• - v	iu.

viiTimtu m-s n>ta roti 3
vr mn-o.
L'I-
rv- . - ->» >.i;in: .: ti a. m a s: « r>r>
"•.-srrit —iiia, 'i^i	- T:
1,1	" >: '•*;•- :.T<; ■•><(; i:	-i —
JJV- .::--:..	j>.-inu u rta; t:
-imr	>; »r intrsn
'"•'■	::..- s- »t •—iirx nt ic-.s.
:	tur t- ju ra nnsr"«e: a-
nu J.:-.-.-.;	^ r"i KkCl	r-
suws5ma '-'	'J u "M sjinusijaitt «
• w « jiiij
V'-iT,
at	N .s; -	KIJ:
ras.,: . nr ?jr» -.ms sj v- acu- jr-jsor-JSH--1 r -j^i.iT jvrirA Tjoinšk-.-
iMjnrcav ir-nv-iioJ. ■ ?uij<Wnu B i uiru-■r.nrurm	SJ xo.nvn <-td vis
n- .:--^:, j smr jj» m nr Tum:.« ir-tm-"tri.	jzr-i -.-nk sici. ia tu v-^san
Rusi nc bodo mogli prodirati. Najbolj Ruse skrbe Hindenburgovj načrti.
Boii v skaloritem gorovju so zelo nevarni. posebne nevarni so pa šrapneli. \ Galiciji so ruski šrapneli zelo pogosto udarili na mehka tla: če niso bile čete ravno bliru. niso napravili nobene znatne škode Drugače je na našem goratem ozemlju ob laški meji. Tu zadenejo šrapneli zelo pogosto skale in učinek je potem dvojno nevaren. Mnogo vojakov je ranjenih od drobcev skal ali naši vrli fantje in —v-r-e. k: zaslužilo podporo in dobrohotnost csd vseh strani, vse vzdrže. Naša iju-rcrcr rašo. hvilerr.es: nm ie zagotovljena.
Prišlo k dmgače. Rusiii in osobiio % Fetrc-iridu so ra.d: poročil iz Galiciie ped:::, ker so vse	dopri-
žrtve ostile brezuspešne Čete se b -e-c. -»e oa bi še -pa.c na ima;: nočeio učegas :n se ru.c; pcnti-c N a t a o a: .e ■ sled grežem.	rusitv nalez.-:".e
joiezni; v Petrcgracu .eit na i:: 5000 jsco, na egor-u ra ie več » Rusiji rassaia iuga. Petot-iraau s Moskvi pnmanikuic :: - ln	-ar
pcvzroči pobuiie. se pr-.eaki-e p.; . : s.^ rcvoiucic.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenie:
Llilsta posijllia
Ljubljana
Miklošičeva ces:a štev. 6
•i»c	Irii iii
Lmi! n bi L r,in w \ m
Glej tia.se ra 11
do vzornega našega voditelja. Gospod • pan se mu je zahvalil za njegov veliki trud mu izrekel vdanost ter ga pro;. r.adal' ■ naklonjenosti. Po lepo uspelem shodu se naši ljudje pomirjeni ;n : 0|si .
...	- -''"tfcnj
razsh.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled,
V bankah :n nekaterih l-.rar - :ah to-
ži-'o. ca imaio preveč cenara. a erega nj lahko dobro naložiti. Prerla£:,l. ... j.
m
■ -i ie že,
uč c: se zn:ža.a obrestna =era ...;: bi zelo pomnožilo nezaupan-e pr::-. a::- .'rkcam. Fes -e zda: —ed lludmi velike :-::.:ra. Kj kmet:h so precej dobil: za ž::, r živino, ne-.a- :e pa _ tui: pvocptra. .-:a:i: a t bivajo
t:-: aenar	s-1 £a pr.--: v hra-
ni _e:a '.euko z:na.t. Nove m?« p-.; :-a sta-- n lz o ošan--« n.evov :n tip ra .: • ;nic jn
se skoro n:a ne z: na	t trii so
:i "e :ez zimo :.::': a :;-. i ~ :
Dopisi.
r.-a -

.Vi
TOU
-t Aaisi« nnt J^- tn. : .- , .-.
»tiai n ra-n ■:::; ra t * :a j-ZK^ma rr-cs- Sera 'tr^i.: < i-n ■ avn rar-ii -tik ir-is : t r ;r-um ar-—m tr	ta. t i
n-an^i: tr:u:::.1	—— .	! :
ti	iuo « u tare marskti.-
sir-ta.r tr-jsi ; Seri .".iaus: :. a~ti ! ruiaii tasii
i^ttunsaa Sisr-iaj. "im i ra.n si zccraiiL sit-nn auim ; a — a-sv:, iar nas v; sinu "iu-ascu.: ''sos sr s: • u-v - laiinam -e t -ia nr-ai. tu h T11 tduocn n-zsiir mii: n-cna^rr' fasiret snu steaii r« . — ... -a • »a itr-i:TT ra.n .: nr.ro. mit jutasni ra sfaami -.nstm	W
lu nut e auta m tua-tim tub,;-sncar -a. ra tucnmr z«ir-iauu »tr-ar- i-
-ani-r-rr « « -ar-u. -taoa-.an«>.n snu ^ rnraaai ■ 4 -


■ . . : t^. i Zi
: - a *. . an
- - : J.. na.', i ie v " n: r .-'as -: ea -
.t :e£3
-■:: Ta-. :■: zdaj : aidilo.] rail iz 1 te žela!), : sebi : a Tudi ! - ■ stila.
n t biti.
■: Ko
H ::: -:" nn :-: s<
-	-slo :. edo-
rarke .
: zelo
-	- do* . -.t te ■; .-tr.o
src«
-	s: :e: Dfcii -
:~:_j.ita _ rt :i£trrar>i-:tt: a:::; s^- ; r_-:s .
t - a: err.>ef "5 e>a>;;a:T. eer ;
e>: m* niti.: ečc«en.. r - tca « iaae	-.sco; ta; .:
Xaa:>- lao. laaif btsm,- ara : ■•*ii
i-e i ara a
~ t>~i n taT.fsva\i. leta: K >."vf: " -""Š11 -•-i »JCvf r.ea na ni»	F e - a z alo
** ta mre ;a a.---aa- -ab>: -'
■ -: r.a u: su-
: dež*
^ s: v,- . ■	... .	- ■; -- r.a
tz-a.-s. '« .-<- e;;va: r
.-7 V. .vais^rr. w -	f b e .	r: rasa :
s >.< .e,oc.r.- .x i F~
■ - r: ra vate .a«..- aov. va.i.:e t.
leta
rei ne. Cena žitu bo zelo padla. — V Ameriki so 'koncem zime dajali za 100 kg "cnice 27 mark, začetkom junija je bilo ba plačati za pšenico, ki bi sc dala še-\[ septembra, le 17 mark. Pri nas so pla-• ali 1 i»ern'k tuc*i 20 K. Če ima kdo še kaj starega blaga, naj ga le hitro dda da ne bo preveč na škodi. Na Ogrnem' in v Rumuniji so prve dni junija že
^"pozimi so po naših mestih in tudi drugod mislili, da nam bo spomladi zelo zr,ian)k°va'° krompirja. Uboge pujse so proglasili za resnega sovražnika, ker pojedo (oliko človeške hrane, žita in krom-nrja. Na Nemškem se je prepovedalo prašičem krmiti žito in krompir. Vlada je dala občinam dovoljenje, da so smele prašiče kmetov tudi razlastiti in jih plačati po rnmoroma nizki ceni. Na milijone prašičev so tako potolkli. Pri nas nismo šli tako daleč, vendar se jc prepovedalo dajati živalim človeško hrano. Zdaj se je izkazalo, da je bil strah popolnoma prazen. Krompirja je toliko ostalo, da ga zdaj še porabiti ne morejo. Pri nas so samo pri špiritu p;ihranili 1'5 milijonov kvintalov krompirja. Na Nemškem se ga bo veliko pokva-lilo. Začeli so ga v posebnih pečeh, nekateri pa tudi na solncu sušiti. Nemška vlada je naglo preklicala one ukaze zaradi prašičev in kmetje si zadovoljno manejo roke: »Spoznali so svojega kozla, kar smo mi že pravili. Sploh je jako nevarno, če dajejo podatke za množino pridelkov ljudje, ki gospodarstva prav nič ne poznajo in poročajo vse k približno. — Ko je vlada hotela letos izvedeti, koliko imamo živine, je ukazala občinam, naj vse popišejo. \sak je moral sam priti in povedati, kaj i. ,a. To je bilo zanesljivo. Tako bi se moralo tudi z žitom napraviti. Vsak gospodar ve natančno le za svoje polje, koliko ima žita vsejanega. V celi okolici poznam prav dobro polje. Toda š>e za najmanjšo vas bi si ne upal zapisati, koliko imajo vsejanega žita vsake vrsle. To bi mogel le sam gospodar napraviti. Tak popis so imeli poprej na Francoskem za vino in druge pridelke. — Ko je enkrat žito omlačeno, more tudi le gospodar natančno povedati, ko-' se je pridelalo. Saj svoje mernike vsak natančno izmeri. Da pa ne bo kdo tajil, naj se obenem pove, da bo le dal državi, ' rej vojski, in revežem po drugih krajih, cesar sam ne bo rabil. Kmet mora imeti 1 kg žita na dan za vsako odraslo ose-Ce se to kmetu pusti, bomo letos vendar imeli za vse cesarstvo zadosti domala pridelka. Žita bo veliko, prav veliko udi fižola. Povsod so ga še enkrat toliko "i kakor druga leta.
Kmetovalci, pozor !
Akcija, ki jo je započel deželni odbor čo%L ,kmetiisko družbo, da bi pridobil se t . e^unce za košnjo na Kranjskem, de]ni Posrečila, četudi je c. kr. polje-onrl rnistrstv° ^ namero intenzivno h opiralo. V zadnjem trenutku so se narn-
utetfn? 6 take tehnične ovire, da bi bil -\VS,ai za košni° biti prepozno, če valci	"a odstranitev ovir. Kmeto-
mini<!t!!tSe °Pozarjajo, da je c. in kr. vojno 'nstrstvo ln c. kr. domobransko mini-
0 d°govorno s c. kr. poljedelskim mi-
nistrstvom dovolilo, da se smejo dovoljevati samostojnim kmetovalcem, oziroma njihovim družinskim članom in kmečkim delavcem žetveni dopusti, če so dotični vojaki že pri dopolnilnih četah za bojiščem. Dalje sta omenjeni ministrstvi dopustili, da se smejo dati za košnjo, žetev in mlačvo občinam pa tudi posameznim posestnikom vojaški oddelki po 2 0 mož z enim podčastnikom na razpolaganje.
Prošnje za dopuste naj javijo dotični vojaki osebno pri svojem poveljstvu ali pa njihovi domači pismeno potom političnega okrajnega oblastva. Delavci, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona o vojnih dajatvah, imajo glede žetvenih dopustov iste pravice kot vojaki. Samostojni posestniki se smejo odpustiti le za lastno posestvo. Med dopustom uživajo vojaki vse pristojbine ter se jim pred nastopom dopusta izplačajo na roke.
Čas dopusta je določen na 14 dni. V kolikor službene razmere dopuste, se potovanje nc vračuni v dopustno dobo. Dopustna doba za ono vojaštvo, ki z ozirom na uvrstitveni rok služi že delj nego štiri tedne pri nadomestnih bataljonih (kompa-nijah), dalje za ozdravljeno vojaštvo in za vojaštvo, ki ni sposobno za bojišče in ki jc pri nadomestnih četah ali zavodih, se po razmeri vojaške dopustnosti lahko določi z največ tremi tedni.
Za delavske oddelke do 20 mož lahko prosijo občine pa tudi posamezni posestniki potom okrajnega političnega oblastva. Stanovanje in hrana za delavske oddelke mora preskrbeti dotična občina, oziroma posamezni posestniki. Za to pa dobi občina plačano kvečjemu toliko, kolikor bi znesla pristojbina v stalni garniziji dotič-nega moštva. Glede uporabne dobe za take delavske oddelke veljajo tista določila, kakor za dopuste. Vsakemu vojaku pa se mora od delodajalca plačati doklada, ki odgovarja v kraju navadni mezdi.
V posebnih ozira vrednih slučajih dovoljuje končno c. in kr. vojno ministrstvo oziroma c. kr, domobransko ministrstvo oprostitev samostojnih kmetovalcev, gospodarskih uradnikov kmetijskih zadrug za časovno omejeno dobo. Tozadevne prošnje se morajo vlagati vedno pri okrajnem političnem oblastvu, ki jih po izvršenih poizvedbah predloži neposredno c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Na prošnje, ki se pošljejo naravnost na ministrstvo, se ne bo oziralo.
Končno se še omenja, da dopusti, od-poslanje delavskih oddelkov in začasne oprostitve za politične okraje Radovljica, Kranj, Logatec in Postojna po dosedanji odredbi niso dopustne.
Strojniki in kurjači za kmetijske stroje po poklicu.
Poleg akcij, ki jih je vojno ministrstvo dogovorno z ministrstvom za deželno brambo odmenilo v ta namen, da se zagotovo opravijo in izvrše vsa žetvena dela (dopusti za žetev in priskrba oddelkov delavcev za žetvena dela), je v pospešitev žetvenih del odločilo tudi to, da bo dalo občinam, posestnikom in lastnikom mla-tilnih strojev na razpolago strojnike
in kurjače za kmetijske stroje po po. klicu, ki so v vojaški službi.
Strojnike in kurjače za kmetijske stroje po poklicu je odpustiti z 20. junijem v tiste občine, v katerih so nazadnje opravljali svoj poklic, če verjetno dokažejo, da so tega poklica. Prav tako je dati dopuste, če se začasno lahko utrpe, ljudem, ki so strojniki in kurjači za kmetijske stroje po poklicu in delajo sedaj na podstavi zakona o vojnih opravkih in dajatvah po tovarnah in pri obratih ali opravljajo tudi kaka druga vojna dela. Te dopuste je dati strojnikom in kurjačem za kmetijske stroje po poklicu do konca septembra. Dopusti so izključeni za politične okraje Radovljica, Logatec, Kranj in Postojna.
Osebe, ki ne bi opravljale dotičnili del, morajo politična oblastva oziroma občine prijaviti njih nadomestnim oddelkom, ti jih morajo pozvati k sebi ter jih 'kaznovati.
Tečaj za strojnike pri strojnih zadrugah se bo vršil v Št. Vidu nad Ljubljano, Prične se v sredo, dne 30. junija in traja en teden. Poučevalo se bo o sestavi motorjev in drugih strojev, o mlatenju in o rezanju rezanice. Pouk je brezplačen; stroške za hrano in stanovanje pa mora nositi vsak udeležnik sam. Ti stroški bodo znašali na dan 2 K 40 vin. Udeležniki naj se zglase pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano in naj vsak prinese s seboj izkazilo svoje zadruge.
Vabilo na redni občni zbor »Živinorejske zadruge« v Velikih Laščah, ki se bo vršil dne 29. junija 1915 ob l/>3. uri popoldne v dvorani zadružnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načels,tva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 3. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Slike in črtice z bojišč.
Nenavaden prizor v Karpatih.
Neki častnik sporoča: Na božični dan smo ves dan hodili ter prišli v hribovsko semoto. Okolica vsa zasnežena. Ko se zmrači, se začno vojaki pomenkovati o Svetem večeru. Bilo nas je veliko. Celi polki so se vrstili po slabi cesti, ki se je vla v serpentinah nizdoli. Bilo je že temno 'kakor v rogu, ko dospemo v široko dolino. Prvi pešci se bližajo podobi Matere božje, ki je samovala v preprostem, iz kamna izsekanem znamenju. Iz prvih vrst skoči vojak, stopi k Marijinemu znamenju, ostrže sneg od podobe, prižge svečo ter jo postavi pred podobo. Kmalu se je približalo; več vojakov; vsak vzame svečo iz nahrbtnika, pa jo prižgano podari Mariji. V par minutah je bilo znamenje polno lučic. Vojaku je sveča v zimskih, dolgih in mrzlih' nočeh dragocena reč, kljub temu se jih je zelo veliko oglasilo, da so jo darovali nebeški Materi. Ko pred podobo ni bilo več 1 rostora, vtakne nekdo svečo zraven znamenja v zasnežena tla. Tako je storilo zopet nešteto drugih, 'ki so mimo marširali; kajti za počitek ali odmor ni bilo časa.
C2
Čedalje več lučic se ie svetlikalo v temni noči tam na sneženi odeji. Ozirali smo se radovedno nazaj na čaroviti prizor. Morje lucic je rastlo in rastlo. Bilo jih ni na sto-.11,c, ampak na tisoče. Šli smo svojo pot r prej, ki se je jela zopet dvigati. Oči so nam venomer uhajale nazaj na razsvetljeno ravan, kjer s? jc še vedno vrstilo moštvo. Tiho, brez govorjenja je vtaknil še marsikdo svojo svečo v sneg poleg drugih lučic kot iskrenoproseč dar nebeški Materi in kraljici. Polahno je jelo snežiti. Snežinke sv se motale in vrtele v razsvetljenem ozračju. Še dolgo smo se nemo in tiho ozirali nazaj k Mariji v lučicah z gorečo proš-nio v srcih: 'Ljuba Mati božja, čuvaj, va-n.r nas!..
Prav tako kakor ti naši vojaki, ki so v zimski noči marširali v karpatsko bitko, hodimo tudi mi po trnjevi poti v mrklo in n.. % arno bodočnost in ne vemo, kaj nas še čaka. Toda imamo znamenje ob tej žalostni roti, ki v njem prebiva kakor v majem golcbnjaku — ne mrtva, kamenita podoba. marveč pravi živi Jezus, s svojim l',ubezni in usmiljenja polnim Srcem in s svojo božjo vsemogočnostjo. Posebno zdaj v uiniju nas vodi pot cerkvenega leta mimo tega -spomenika ljubezni... Marsikdo iz naših vrst je že skočil tia pred ta spomenik in mu prižgal svečo krepke mo-tiive. Prvi je bil naš cerkveni poglavar, papež Benedikt XV., ki nam ie velel zažigati kadilo molitve in klicati: Daj nam, o Gospod, mir kakršnega svet ne more dati, da bi mo, vdani Tvojim zapovedim, zavarovani pred sovražno nevarnostjo in v miru živeli'--
Prižigajino tudi mi lučice goreče mo-utve. Molimo za srečno zmago našim vojakom, prosimo za varstvo domovine, za iz-preebrnjenie razknlnikov in vseh sovražnikov katoliške Cerkve, za naše škofe in duhovnike, ki imajo osobifo v sedanjih dneh sila težko nalogo. Gospod varuj n.is kiče in lakote, varuj naše vojake; teši nas!
Bratske pozdrave
pošilja t.nnik dobrniškega Orla.. Janko Pekoli z italijanskega boiišča. Sporoča, da je bil upočetka s svojimi tovariši šest dni v strelskih jarkih, in sicer do kolen v vodi. Sovražnik jim ni prizadejal nič hudega, kaiti padel je 30. maja izmed naših samo en mož (zadela ga je sovražna krogla), ranjen pa ni bil nihče. Italijani pa so imeli 25 mrtvih pred strelskimi jarki in neznano ranjenih. "Fudi ta sovražnik,« tako se končava pismo. ne bo opravil nič proti ram«
Naši Orli se odlikujejo.
Desetnik Mat. Završnik piše z bojišča med drugim: Naznanjam, da sem z velikim veseljem prejel poslano mi Mladost' Čut ponosa me je prevzel, ko sem videl zopet enkrat znak Orla s križcem: to je bilo zame tolažilo v trpljenju, ki ga moramo prestaiati tukaj med grozovitim vojnim metežem. Tukaj med" poljskimi Tcglmenti je veliko Slovencev, pa tudi dosti Orlov. Ko sem iz zavoja vzel vMla-dost<, sc je culo od vseh strani: »Orlov-ska v Mladost« jc tukaj! Hvala Bogu. da jo zopet enkrat vidimo!« Kmalu sem imel dosti sobratov okrog sebe, ki so me jeli 52
prositi, naj jim jo posodim, ko ,0 preberem. Tak list nam je v veliko tolažilo v tem hudem času, ko imamo tako grozovite boje okrog Premiseljna. (Pismo ima pečat z dne 25 maja.) Imamo dolgo marše, okušamo lakoto in žejo in sploh kar je hudega na tem svetu. Pa kljub temu imamo še vedno orlovski pogum, ki nam ostane do konca vojnega ineteža. Kar nas je tukaj Orlov, smo že skoraj vsi prejeli po eno šaržo, čeprav smo sami taki, ki smo šele 1 6. j a n u a r j a odšli med vojake. Jaz sem se doma malo več pomudil v telovadnici, sem pa že dvakrat napredoval v tem kratkem času. Toliko pomore poštenemu slovenskemu mladeniču Orel pri vojakih. Mislim, da se bo po končani vojski mladina malo bolj zanimala za našo orlovsko organizacijo, ki je vsakemu slovenskemu in poštenemu fantu potrebna. Ni mi žal za ure, ki sem jih prebil v telovadnici. Imam ženko in eno hčerko doma, ki se moram zanje zanimati, a tudi Orlu sem posvetil svojo pozornost in ljubezen. Dasi sem pustil doma svoje drage, da grem branit domovino in milo Avstrijo, pa se radi tega ne čutim nesrečnega, marveč zadovoljnega in ponosnega ker vem, da nam bo ljubi Bog kmalu da! zaželjeni mir in upam. da ga bom dočakal.
Vtisi in dogodki slovenskega vojaka.
(Iz pisem sedlarskega mojstra Franca Korče iz Hotedršice.)
Draga žena! Zopet mi je dana prilika, da Ti površno opišem življenje svojega zimskega bojevanja v Galiciji in v Karpatih. Kakor so nam ruski ujetniki pripovedovali, so imeli Rusi namen o zadnjem Božiču na Dunaju zajtrkov ati; a jih je močno goljufalo. Veš. ti rjavci imajo božične praznike 14 dni pozneje kakor pri nas. pa še prezgodaj so jih imeli. Namesto zajtrka na Dunaju smo mi imeli zanje pripravljen zajtrk iz svinca in šrapnelov, s katerim smo jih okrog mesta Tarnov pravdo vrha nasitili; skušali so z vsemi močmi prodreti, a ves njihov napor je bil zastonj. Ko so videli, da se tu ne da nič doseči, so dobili še novih moči in so jo skušali tudi ! po drugi strani zviti. Prišli so bili že daleč na Ogrsko, a tudi tega mi nismo mirno ! gledali. Naložili so nas na vlak v Brzesko. četo za četo. Kmalu smo prišli tem rjav- j cem zopet pod nos. Izvohali so nas hitro < ter spoznali, kaj iim preti. Obrnili so nam zopet hrbet in bežali so z Ogrskega čez Karpate. Sledili smo jim lahko brez zemljevida. ker je bil sneg. Koder so šli ti rjavci, so vse hiše požgali in večinoma vse razbili. To ie bilo meseca februarja. Takrat je bii še kratek dan in smo morali zasledovati tudi v temi. Že pozno v noč smo dospeli v neko požgano vas, imenuje se menda Tatarsu: mraz je bil hud. Prenočevati smo morali na prostem v snegu. Naš gospod nadporočnik nam je zaukazal, da moramo biti pripravljeni vsak čas. kajti Moskali so blizu. Drugi dan smo iih zopet podih naprej čez hribe in doline; seveda ie marsikateri izmed njih med begom za vedno obležal, sempatje smo jih tudi kaj ujeh. ^a mestom Nadvorna so se pa kar naenkrat v bran postavili. No, mi smo jih
zopet nasitili s svincem in okrepčali šrapneli; privoščili smo jim dober ,._>K do Stanislava. Tudi to mesto jo morali kmalu zapustiti. Vedno so se morati umiku,i me(j grmenjem naših topov; umevno, tliaj .uski niso molčali. Most čez reko Lomn^o so nam porušili. Divizija je posla'a bata-ijon hrabrih Hrvatov 26. pešpolka h nam, Vodo smo nato brez mostu prekoračili. Seveda je bila precej široka in na nekaterih krajih tudi jako globoka. Izbrali smo si bolj plitvo, pa smo vendar bili čez trebuh v nji. Hvala Bogu! Srečno smo 10 p,e. bredli, dasi to v mrzlem zimskem času ni nič kaj prijetno. Vsi premočeni smo dospeli pozno v noč v neko vas, v bližino ruskih rjavcev. Dobili smo povelje, da se moramo najprej dobro posušiti in ogreti. Tega ukaza smo bili pač veseli. Hiše pa tukaj niso take kakor so v naših krajih. Tukajšnji prebivalci, Poljaki se menda imenujejo, imajo vse premoženje v eni sobi. V kotu je ena velika postelja, boije ležišče za vso družino. Pod posteljo pa imajo svoj brlog koze in ovce. Peč imajo t,-.ko narejeno, da. se vse notri v hiši kuri in kuha. Na peči je prostor za gospodarja in gospodinjo, ki gori pridno pušita vsak iz svoje pipice. Otrok je povsod dosti. Za delo so pa leni; rajši so strgani in lačni, kot da bi kaj delali. Njih hrana je večinoma kromoir. Obleko imajo tako, da se jim je kar smejati. Še ene vrste živali imajo ti ljudje več kot preveč: to <0 lazice, kakor jim pravi Hrvat.
V tej '.asi smo torej sušili obioko do polnoči, potem smo se zopet pripravili za boj. Sli smo proti drugi vasi, kjer so sc bili ustavili Rusi. Kake tri kilomer- pred njimi smo posta ili topove ter smo jim pričeli voščiti beli dan, da se je kar :emlja tresla. Reveži niso vedeli, da smo iim že tako blizu. Bilo jih je tam do sik- dosti, tako da sc nismo upali naprej, ker nas je bilo premalo. Drugi dan smo dobiii Domoč in smo streljali, da se je vse treslo. Ses,-krat so ruski rjavci napravili bajoneini naskok na nas, a vsak naskok smo krvavo odbili. Bilo jih je pa že kot listja in trave. Zdelo se jc kakor da lezejo kar iz tal. zato je prišlo povelje, da smo se umaknili nazaj v neko hribovje v zakope, kjer smo se br jevali skoro celi mesec marec.
Bil sem že večkrat v smrtni nevarnosti, ki pa me jc iz nje očito le Bog rešil, kateremu se nikdar dosti ne bom mogel zahvaliti. Tako n. pr. se je zgodilo, ko sem s svojim topom streljal na sovražnika, o.a je v hipu priletela sovražna granata m udarila s tako močjo v moj top, da ga |e popolnoma razneslo okrog mene n.i vse strani, sam sem pa ostal nepoškodovan. Tega nc bom pozabil, dokler bom živ
Tako sem torej prav ob kratkem popisal svoje dosedanje trpljenje. Seveda iz-prvega, dokler so Rusi zmagovali, je bilo v resnici tako hudo, da se ne da popisati. Zdaj pa Rusom mnogo, mnogo slabše prede, kot jc poprej nam. Poraženi so P0.*-®!! bojni črti. Samo 4. maja smo jih ujeli 30 tisoč, 6. maja 100.000 itd. Koliko je pa mrtvih. Bog zna. Enkrat sem videl, ko so Rusi v Karpatih hkrati naložili 16 vagonov samih mrličev; in to se vedno ponavlja, tako da če ne lezejo nazaj iz tal, iih mora prav kmalu zmanjkati.
TetfefiSK«
25.	junija.
: Sv. Vilfeat cpat.
2. Sv, Pro;p''S-i Skof.
; Blaženi Ivnn. j-.isčavmk, jc Sivel na Če-, \, iciinskin go •(iih. Pred syojo_ smrtjo je na-S- i da je sin Tesiiimi-; . kralja Hrvatov, in da PISyj 42 let iz svoje domovine. Umrl I. 882. '' Spjncc v. 4 u. 02 m. — z. 8. u. 02 m.
luni. v. 6. u 54 m. — 1, u. 54 m.
26.	junija.
1 Sv Janez in Pavel, brata mučenca. Ob •asu cesarja .luhjana Odpadnika ju je Terencij, načelnik cesarske straže, dal v ječi obglaviti obenem s sv. duhovnikom Krispinom, z dijakonom Kri-sptnijanom in s pobožno gospo Bcnedikto 1. 362.
2.	Sv. Vigilit, mučenec in škof v Tridentu |365_4C0). deželni patron v tridentski škofiji.
3,	Sv. Antelm.
1.	Sv. Pelagij.
5. Sv. P.udolf, Skof.
Soln.ce v. 4. u. 03 m. — z. 8. u. 02 m
Luna v. 8. u. 04 m. — z. 2. u. 26 m.
27.	junija.
1 Sv. Vigilij, škof.
2.	Sv. Anckt.
3.	Sv. Krescencij.
4.	Sv. Ladislav, ogrski in hrvaški kralj, deželni patron na Erdeljskem, umrl 1. 1050.
5.	Sveta (aH blažena) Ema, koroška grofica, rojena na Pilštanju v kozjanski dekaniji na Štajerskem, jc bila sorodnica sv. Henrika in sv. Kyni-gunde, ustanovila veliko dobrodelnih zavodov, tudi krški škofiji je postavila temelj in umrla 1. 1027.
Solncc v 4. u. 03 : . — z. 8. u. 02 m.
l una v. 8. u. 56 m. — z. 3. u. 35 m.
28.	junija.
1,	Sv. Irenej, škof, je bil mučen ob času ceiarja Scpiimija Severa 1. 202. v Lijonu na Francoskem.
2.	Sv. Leon II., papež, je bil rodom iz Sicilije, pospeševal humanitetne znanosti, t. j. grške in latinske spise, godbo in s tem zaslovel med tistimi, ki so nam ohranili antiško književnost. Umrl 1. 683.
3,	Sv. Benigen, škof v Utrehlu.
4.	Sv. Argimir, mučen v Kordovi.
5 Sveta Tehilda, francoska princesinja.
Soince v. 4. u. 03 m. — z. 8. u. 02 m.
Luna v. 9. u. 34 m. — z. 4. u. 57 m.
29.	junija.
Sv. Peter in Pavel, apostola. — Peter, njegovo grško ime pomeni »skala« (torej: Skaljko), sc je izvirno imenoval Šimon in je bil ribič ob geneza-reškem jezeru. Gospod ga je kmalu poklical med svoje učence in Šimon je postal prvi zaupnik Kristusov in po Gospodovem vnebohodu. ko je prejel Simbolično znamenje ključev, je poslal poglavar sv. Cerkve. Bil je odkritosrčen, jako dober, v dobroti celo prenagel. Sv. Cerkev je vodil in vladal naj-poprej v Jeruzalemu, potem v Antijohiji, od 1. 54. pa stalno iz Rima kol prvi papež. Napisal je dva ista cerkvam v Mali Aziji. Svoje spomine na Zveličala je narekoval svojemu spremljevalcu in zaupniku sv. Marku, tako da je evangelij sv. Marka pravzaprav evangelij sv. apostola Petra. Cesar Ne-
uVV° da' križali' P° želi' sv. Petra z glavo dol, • o/. Na njegovem grobu je zgrajena največja ka-ionska ccrkcv.
Soince v. 4. u. 04 m. — z. 8. u. 02 m.
Luna v. 10. u. 01 m. — z. 6. u. 22 m.
30.	junija.
„ sPomin sv. Pavla, apostola. Pavel, apostol
Azi v !e bil ro'cn Jud v Tarzu' mestu v Mali malii I nf1uzalemu se ie izšolal pri slovečem Ga-Fari	'e iz''orno omikan in goreč pristaš
krUr 1|cev' zat° je v začetku strastno preganjal Dnfo	, polu v Damask sc je izpreobrnil in
«ovIT\POStal res izvoljena posoda božja. Pridi-ftem "? - a Ver? razšir)al ie v Mali Aziji, na Gr-"melisUlk i •®panskem, na raznih srednje-
<SKlvh otokih, končno pa je svoje življenje ven-yKr'5 mu«n,ško smrtjo 1. 67. po Kr. v mestu Rimu, izvrstn-k obSlav!ien. V sv. piumu je njegovih 14 Skih m i-.SV\pisem' ki se čitai« vsak dan v mašni-" ®°Jjtvah in pri sv. maši.
\ Sv. Oton, spozn. 3' Sv. Bazilid.
4.	Svcla Lucina.
5,	Sv. Emiliiana, devica.
Soince v. 4. u. 04 m. — z. 8. u. 02 m.
Lana v. 10. u. 22 m. — z. 7. u. 47 m.
Svef.oviic vojske 15. sešitek sc jc zakasnil, ker je bil urednik nenadoma poklican v vojaško službovanje. Sešitek izide v par dneh.
Ij Doslej najlepše kinematografične predstave borlo pač prihodnje dni v »Kino Central« v deželnem gledališču. V soboto, v nedeljo in ponedeljek predstavlja kolosalno sliko v štirih oddelkih: »Juna — biser Ganga«, Prizori te predstave so uprav pravljične krasote, dejanje živo in napeto. Za praznik sv. Petra in Pavla pa je pripravljena največja pridobitev kinematografije v tej sezoni, uprizoritev »Judite iz Betulije«, velike drame v 4 dejanjih. Kdo ne pozna povesti o lepi Ju-diti iz Betulije, ki je vzela glavo Holofer-novo, da je rešila svojo domovino. Vse tedanje dogodke, vse tamošnje kraje, ta-mošnje ljudstvo, njegovo tedanje trpljenje in boli nam oživi ta velikanska slika, ki je pač doslej največja senzacija v letošnjih predstavah. — Več lepaki in letaki na ljubljanskih vogalih.
Svarilo. Kdor hoče imeti zanesljivo, vedno točno idočo uro, naj nikar ne kupuje kakih cenih bazarskih ur, ki se vsake tri dni enkrat ustavi, temveč naj D;še tvrdki H. S u 11 n e r, Ljubljana 1, in zahteva cenik. V ceniku najde bogato izbero ur »lko« (lastna znamka tvrd-ke Suttner) kakor tudi drugih ur samo beljše kakovosti.
Boji pri Plavali.
Dunaj, 21, junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: O zadnjih bojih za prehod pri Plaveh se objavljajo sledeče podrobnosti: Italijani so obstreljevali več dni s 100 topovi naše postojanke. Tretja italijanska divizija je šla nato naprej. Naši pešci so pustili z neornajljivim mirom sovražnika, da se je približal blizu, nato so pa otvorili molilni ogenj. Italijani, v katerih vrstah se je nahajalo veliko borilcev iz Tripolisa, niso kljub velikim izgubam opustili prodiranja. V ljutem bojnem vrvenju, med katerim so se borili s puškinimi kopiti, z lopatami, s kamni, z nožmi in celo z zobmi, so se izjalovili trije sovražni napadalni naskoki. Po zlomljeni odporni sili so se Italijani umaknili in so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjencev.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. junija. Uradno razglašajo: Naše hrabre čete so ponoči na 20. junija pri Plavah zopet odbile dva italijanska napada. Neki italijanski častnik je prišel tu z belo zastavo in s trobentačem, da poroča o prošnji poveljnika svoje brigade. Ker se ti osebi nista mogli izkazati s pismenim pooblastilom kot zastavonoši, sta bili prijeti in sta vojna ujetnika.
Severozahodno oti Krna je bil vržen sovražnik iz postojanke v nekem prelazu. Ob tej priliki so se posebno odlikovali oddelki tlebrecinskega honvedskega peš-, polka.
Naša težka artiljerija je posegla uspešno v gorski boj na koroški meji,
Neki napad v prostoru vzhodno od Plockena je ostal, kakor vedno, brez uspeha.
V tirolskem obmejnem ozemliu se ni pripetilo nič bistvenega. Ogenj italijanske težke artiljerije na naše utrdbe je brez vsakega učinka.
Naše torpedovke so 19. junija uspešno obstreljevale tanke in pristaniške zgradbe v Monopoli.
Naša pomorska letala so metala bombe b so poškodovala kolodvora v Baru in Brindisi,
Dunaj, 21. junija. Uradno razglašajo: /.vezne čete so, zasledujoč sovražnika, prišle do Zolkiewa, ki je blizu Lvova, in južno ot! mesta do potoka Szczerek, Ruske sile, ki stoje v tej črti, povsod napadamo.
Pri Mikolajevu in pri Zydaczowu se drži sovražnik ob Dnjestru.
Čete Pflanzerjeve armade so zopet odbile ljute napade Rusov južnozahodno od Potokz!očy s najtežjimi izgubami za sovražnika.
Sicer je položaj na severnem vzhodu neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. junija. Uradno razglašajo: Mackensenove armade se vojskujejo okoli Lvova in ZoIkiewa. Ravvaruska je v naših okah. Sovražnik jc bil včeraj napaden in vržen zahodno od Raweruske. Na bojišču med Janowom in severno od Magierowa je bilo 19r in 20, junija ujetih približno 9500 Rusov in aaplenjeaih 8 topov in 26 strojnih pušk.
Berlin, 21. junija. Uradno razglašajo: Na zahodnem robu Argonov smo prešli na napad. Wiirtemberžani in severnonemška deželna bramba je vzela z naskokom na 2 kilometra široki bojni črti več obrambnih črt, ki so se nahajale ena za drugo in so zadali Francozom ob njihovih neuspešnih protinapadih najtežje izgube. Plen tega boja znaša 6 častnikov, 623 mož ujetih, kakor tudi 3 strojne puške in 3 metalce min.
Z vrhov ob reki Maas so izvedli Francozi na naše postojanke zahodno od Le Eparges pet močnih napadov, ki so se zlomili zahodno od ceste v našem ognju. Vzhodno od ceste je vdrl sovražnik v dele naše postojanke. Deloma smo ga zapet prepodili.
Scvražni napadi v Vogezih so bili krvavo odbiti v dolini Hecht in južno od tam. Ponoči smo po načrtu izpraznili Metzerai, da se izognemo nepotrebnih izgub, Francoska artiljerija je Metzerai razstrelila v razvaline.
Najvišje vojno vodstvo.
42
To in ono.
Zopet napad na neutrjeno mesto.
Francoski letalci so 15. junija napadli mirno mesto Karlsruhe. Ubili so z bombami ll) oseb; 14 jih je bilo nevarno, veliko pa lahko ranjenih. Od tričetrt na 7 do tri-<ctrt na 8 so plavala sovražna letala v veliki visočini nad Karlsruhem. Bombo so padale osobito v tisto mestne dole. ki leže blizu gradu. Na nekaterih cestah so povzročilo veliko škodo. Na Erbprinzen-strasso so bilo ubito štiri osebe. \ ojaške škode bombo niso povzročile. Ne more se odkloniti sum, da so nameravali napasti grad velikega vojvode, v katerem stanuje zdaj švedska kraljica. Palačo mejnega grofa jo zadela ona bomba.
XXX
'Hlada gospodinja v mestu. Lončka, zakaj so pa danes jajčka tako drobna? Povej vendar branjevki. nai pusti, da bo kokoška zanaprej dalj časa sedela na jajcih.
Izkušnja ga jc zmodrila. Sodnik priči Vi sto torej bili navzoči, ko sta so ta dva zakonska sprla Kakšen vtis jo to napravilo na vas , — Priča Gospod sodnik. ta \ tis. da so moj živ dan no bom oženil ■
Dvoumno. Pekovski \ajenec Gospod, ki c presto1 - Gospod Bi. pa nimam r.-.č drob.ra — N aionoc Boste pa jutri , plačal: — Gospod: K.ii pa. čc do ta- ; kra: umrem ? — \ aiencc E. saj no bo j \ o 11 *\ o škodo'
Težave rezervistov. Pozdravljanje. to jo sitnost, včeraj ic bil civilist, danes ic v o- k •..-. . godi so if.ii pogostouia. da pri-\ .v i:o kapo kor poprej \ tistih lepih časih, ko m Sc bi! skuhal Lah svojo po- I • o-'o ; a.\o so •. g »v.-.o :;;c: Štotanetove-
. N. eev.. ■ ' v oVcko' eesarsko s::\r.~o 1 r. o s■o■ n v-.v•...; trgovski pomočniK. in • - r. . rcc c oblekel s.\o ur.iformo tudi " - c 1 ^ospee.'.:	sroea svo-
'v	" r .".."'"ogA gospoda, k: *o
kupov*! civilu pri niih. Gre in sc mu pri-s .••• ...to.so "". $r.i~e kapo. Maior so ic re.s-.-.ohml mu k mignil, da stopi bliže. m ~u r. .\s/	"c t^oiiravia voiak vo-
V s . <: o
t gA
S:c:ar.cto\
\-š
.. . sc po nsc~. \ sprccp-.sm ir. ca e t..o vose c Ah gospodar
L e .o c so.'-c Nacc čc rr.".v rorr.isii-cer 'c o.. er.c r..'. co *.r. sen*. r:cis ." — toro sc ~v. r;-'. urccst-. se r" . ock."'. e .o e."..^
Dobre knjige.
2ii-nljcrid Italiie. V ra'.cir.:štvu G. F-o>..g v\ Bermh (Dunai. VIL. Sčbotta-
icic£.i5>c c Tra> k ar n<c. .er rc:v. c-\ č c Or^irr.A	k: 5o :o ob
r-. ... .irs.s. c n ■ 5 k c it a n.i ne* r. '."Cter. t'v r e r.5 sc c 7.150 r c £urr.-rc ; r ..".,;>\C ■ r rj c .v.;. 1o.*ko clcnc-v .5 c .1 e >5 .*. .s e n*r \ t 51 c t. .: 2,1 j. c 3 o«
r r ; ' - • r ; 5 > " r c .: 5. c7 t>c r : c t ' c \ 1 i »•
■ c - - - ^r c 7. c .r. 1 c.v. ■ c »1. a \ 5^ r. c
samo 1 K 20 v (v meri 1: 500.000) je tudi Sicilija, nasproti ležeča Tunezija, Malta, Sardinija, Korzika. Tudi je privzeto Primorsko in del Dalmacijc.
Najlepše darilo prvoobhajancem je lična knjiga »Vzorniki prvega sv. obhajila«. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena za broširan izvod 1 K, za vezan 1 K 60 vin. Obsega najznačilnejše zglede iz zgodovine pa tudi mnogo iz najnovejšega časa, iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Dovzetno dušo prvoobhajančevo bodo ti zgledi vneli čiste ljubezni do Zveličarja in jo navdušili za vse dobro in blago. Knjiga sc dobi v - Katoliški Bukvarni< v Ljubljani.
Zgledi bogoljubnih otrok istega pisatelja obsegajo tri zvezke, katerih je vsak zase celota in imajo silno nizko ceno 60 vin. za broširan, oziroma 1 K za vezan zvezek. Zgledi vzgajajo otrokovo dušo in mu blažijo srcc. Dobro berilo nudi staršem in vzgojiteljem najizdatnejšo pomoč. Naroča sc v Katoliški Bukvami v Liub-ljani.
Kosi Vojaške narodne pesmi. Cena 1 K. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka obsega 26 pesmi, katere je za dvo-. oziroma triglasno petje priredil šolski ravnatelj Anton Kosi. Namenjene so za šolo in dom.
SKRIVALNICA.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P. M. D, — Pri »Rdečem križu« oprav-ljajo večino težkih poslov vojaki-sanitejci sami. Za obvezovališča in delo v kuhinjah pa porabljajo take mladenke, ki so se vež-bale v za to določenih tečajih. — Ako imate resno voljo in veselje za pomoč, se oglasite pismeno pri vodstvu "Rdečega križa* v Ljubljani. Odgovorili Vam bodo točno.
Preklic!
Podpisani preklicujero, ker sem žalil g. Janka Dolenc, kapelana v Trnovem, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Josip Hrvatin, kovač
Trnovo št. 129, Notranjsko.
I7mihil «0 io dne 4iunija v Radovljici majhen UtjUUU J6 JC črnolisast psiček. Na vratu ima zvonček in kraguljček. Sliši na ime ..Piko" bobra nagrada enemu, ki ga vrne. Fr. Ks. Steržaj, Ko-privnik v Bohinja.	1247
Tkalci in tkalke
trajno in dobro pla,'auo mesto v tovarni Thondori, pošta Llebenau pri Gradca.	1253
Topirion apJi in čevljarski pomoč-lllt-lICll JI niki za obšh:,!na dela
se takoj >|>rejmo v tovarni Thondori p Liebenau pri Gradca.	1254
K o io n.-rr.ar Kleč1
Zahtevajte
zast. nj in pošt uiti e prosto moj .'nv ni cenik s 4t>00 slikami ur, zlatniiH n srebmine, glasbil, predmete v iz us: a in Jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, munlc ,0 :;J.
Prva tovarna nr
m brad, tirani 781 »l
Nikelnaste Roskopf-ure K U 4 "20, —. SrelTte K s-40. S'-50. — Nikelnaste I ud ke K 2'90. Budilke z drojoim zvoncem K 4 —
Pošilja se po povzetja. — Nikak riziko! Zamena je dovoljena ali denar nazaj!
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega.— V 1 o ž n e kniižice drugih denarn. za-
vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-_____—. nie nc prekine. —
nafa^o cTr^^V' Ljub,*ni ^ P«P»«no varen zavod, v katerega "or^om .o hn^ t	m,1ado,etnit'- Njeno poslovanje je pod nad-
Po^.la r ^ komisarja kot zastopnika o. kr. dež. vlade v Ljubljani. Poso.,„ daje na zemlpsca. občinam in korporacijam na amortizacijo.
froda^lnice razvidne po letakih
t M, lun. družba z. o. j. Aussig o. L
(ako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker jc le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, vc vedno natanko, kako pozno je.
St. 600 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči navija......K	8-40
,. 410 Nikel.- anker- ltoskopf ura „	4-10 i, 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekočo.......„	5-90
„ 719 Srebrna rcm. ura . . . . „	7-80
» Srebrna cilinder rem. ura „	»-70
»1450 Bela kovinasta verižica . . „	2-80
nikelnasta.........1-—
g 916 Srebrna verižica........3-20
. »9 Double zlata verižica . . . „	5-90
Velika izbira ur za gospodo in dame, ve-™ce prstane, broške, obeske, zapestnice, »I vorižice, uhane, blago v zlatu in '» namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
Mereja zahtevajte zastonj in poStnlne prostega. Razpošilja se po povzetju ali pa Ce se Zf ,v,naPrei posije. Neugajajoče zamejim. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna nr v Švici
Nima nobene podružnice.
............................i......n.....iiiminmmiiuiii.............um.....
| Toplo priporočamo vsem rodbinam i
I krasne ostanke Mapa 1
| za obleke, suknje, bluze, srajce Itd. E
S	Novih lepih vzorcev	§
1 5 kf) zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj 1 | K 20-—, najlepša vrsta zavoj K 25— |
i	Iranko po povzetju pošilja:	|
lA. HelineH, I. oešHa thalrica v3imramove(Mcrava).I
| Zelo toplo priporočeno. Kdor roskusi, kupi vnovič. | | MF' Obleče se lahko eela rodbina!	=
iiiHiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiii
MT" Kdor ima na prodaj
kakršnekoli !• H	» 1 M	v* •
ter drugo blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če pišo na
„Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posebno se iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir drva itd.
Cene po dogovoru. Plačilo takoj! Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na Glincah št. 214.	935
sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, otroških dol, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri iivljenski zavarov.
že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217.149-00 Stanje gar. tondov koncem 1913 K 43,424.496-17 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K <32.232-66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
	»JT
	iwr
1M	
	
fŽtlUMTO mOSKINO, Jlekamsija PICCOLhja v Ljubljani
l Vrejla mt\oVme,ticniratt' ta os\Ae\e oseba
fsehu/t neverfeno množino ieiezs.
korje pr! stičnih vinih matokdoi
W f steklenica 2 kroni. "W§
Ceniki zastonj in franko.
Kuverte s firmo, ■ - pisma, - -
- račune itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna.: v Ljubljani.


OSTANKI nove0a blaga za obleke, izgotovljeno perilo * rAl^irVI jn najnovejše svilnate rute so došli na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač,
v Ljubljani v Selenburgovi ulici št. 5, v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan, takoj ko dobimo naročilo. — Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. Naslov za pisma zadostuje:
820
Podjetje „HERMES" Ljubljana
šelenburgova ulica št. 5/D.
Ustanovljeno leto 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 </2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Dmšlveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Prodsoilniki Andrej Kalan, preJat in stolni kanonik v Ljubljani,-I. podpredsednik:	U. p o d p r o d s e d n i ki
Ivan StiBnik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol FoUftk ml., tovarnar v Ljubljani.
č/lani: Fran Boritnlk, o kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Doleno o. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kraniu- dr Jakob HohorlS, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B.Remec, ravnatelj tre Solo v Ljubljani: Anton Sušnlk, o. kr. giran. proiesor v Ljubljani; dr. Viljem Schwett/er, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš UlenlSnlk, prot. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, e. kr. gimn. prot. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kril«, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež{ katehot v Lju-bliani- Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; X. Gruber, o. kr. fin. ni. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zajo, o. kr.
J '	rač. rovident in posostnik v Ljubljani.
Kaua
5>0 ceraiejit!
j.jih	rttmlillu Itt
toi »i iiihiuiu nututm n
i Uf »r*«nv su uttu»Ujw t ...»""hu i\i imn ;vi. ''u ;:iti>,minu iiriivjMin^i; im v. n^U t» X r'Si i 11* A. &ulm»tn »V. »i".', i' "V. •';.■•• n Mit.
L*
m /HrJiiu-nu::ni i««>nttjuantyii
I. ;*«nH:

Velika svota denarja
nvi-.u'Ui vsakomur ki postane naš —	pojasnila pošilja:
.....Smiiovno lastopstvo 12, Ljubljana.
A
* Iut«tH» t/^M-uiurj.JNi. < us :;"'sunii -sf/iu" Jmfiurr /i) ir:-<	.'iifctcJ.
>V 1. r/ti.i trj 5. a J T i.2'M '
Najboljša kosa
Jot: 51X0
60RČEV/)
pri pni gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 151 (Gorenj.)
V o 1 11 o
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsa. l*o množino po najrišji coni proti fa. liojšnem plačilu, ter plačam vožnjo sam. "Celefrgorina Vi. S term ecki Golje štev. 16, Štajersko.	313
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA Šr.1% NOVI SVET NASPROTI KOIIZEIA ZAH: TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Gorenjska kosa
65, 70, 75,	80 cm
6' 2. 7. 7i j.	S pesti
stane samo kron 2 —, 220, 2 40,	2-60 za katero se garantira.
Kdor narofi deset kosov skupaj, se mu
pošlje poštnine prosto !
Zahtevajte krasni, ilustrovani cenik	zastonj!
HAgitirajte za „Domoluba"!!
Posebno letos je veliko ležeče na dobrem po s em orodii da se delo z lahkoto in hitro osravl, vsled •■.. '■-akkn« naroči le pri gospodu	jj
F.S. Škrabar v Vlšnliaori,
kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garant -ano dobre
TURŠKE KOSE
v dolgosti 56_61 67 CTTi	72_> in
po	K 1 90	K L'
Pri naročita ni :o komadov skupaj poitnir.e prosto na sako postajo. l'repro.a;alci dobe primeren r: ,.:t.
, SANATORIUM • EMONA I
lisi Zfi.■ NOTRAIiJE-IN'• E _	t
•PCRcavs: :CA.
g! LJUBLtJANA- KOMEfiSKEa«-"/CA^ K JI	fk:FR.DER3 ANC
r
Stanje vlog čez 22 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICI^
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
t: u L! i c l a, iikiosiuva ctsts ste*. 6, pritličje. ¥ las ti taisi nasproti hotela ..UbIob" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč =====
,
• • s - ,
. 1
S.
tudi cela dežela Kranjska
4%%
in iih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran
borr sestnik
tovarnar
lidaja konzorcij »Domoljuba".
vni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna,