List za prireditve in zabavo Izhaja tedensko dvakrat Uredništvo in upravništvo: Valva- j... : zorjev trg 5/II. 1 : Razpošilja se brezplačno Inserati se zaračunajo po ceniku Leto 1. Ljubljana, 26. novembra 1924. Štev. 6. Našim čitateljem! Spričo velikega zanimanja, ki vlada za naš »Program«, se je uprava odločila, da bode list dostavljala svojim naročnikom po pošti, kar je gotovo zanesljiveje kot mladi raznašale!. Vsled tega prosimo vse one, ki so list že naročili, kakor tudi one, ki se nameravajo še naročiti, da nam oproste, ako nastavimo malenkostno vsoto Din 2,— za enomesečne stroške dostavljanja. Na ta na¬ čin bo vsak naročnik o pravem času in redno prejemal svoj list. Navedeni znesek se plača lahko z znamkami ali v gotovini na naslov uprave. Upamo, da smo s tem ustregli vsem na¬ šim čitateljem ter prosimo nove naročnike, da nam javijo svoje naslove ter pošljejo Din 2 — . Istočasno znova pozivamo društva in po¬ sameznike. da nam vpešljejo v objavo kratke notice o svojih prireditvah; uredništvo bo pa radevolje sprejemalo v objavo tudi kratke članke zanimive vsebine, ki bi mogli zani¬ mali naše čitatelje. Ker kmalu poteče prva serija, vljudno vabimo p. n. trgovske kroge, da si zagotovijo inserate, ki so vsled odmerjenosti prostora le omejeni. Z ozirom na to, da si je »Program« v tako kratkem času pridobil toliko naročnikov in prijateljev, imajo inserati, ki se nahajajo med tekstom, izredno dober uspeh. V vseh zadevah se je obračati pismeno ali ustno na upravo. UPRAVNIŠTVO. Filmski igralec in njegov honorar. »Kako pridem k filmu?« — je jako pogosta želja marsikoga, ki želi ovekovečiti svoje ime na platnu. Vendar veliko je poklicanih in le malo izvoljenih. Če kje — tedaj gotovo pri filmu igra veliko vlogo slučaj in pa protek- cija. Biti statist seveda — če pomislimo na filme, kjer nastopa na tisoče ljudi, ni težko, toda to je le postranski zaslužek dotičnega, ki ga najame režiser samo za posamezno sceno, ki je absolvirana v par urah. Nato dobi svoj »honorar« in je odpravljen. Toda postati pravi filmski igralec z imenom, to imamo namreč v mislih — je usojeno le malo¬ komu od onih, ki so šli iskat slavo in bo¬ gastvo k filmu. Koliko zaprek in ovir je treba premagati že, ako pomislimo na vse režiserje, nadreži- serje, ravnatelje, operaterje ter še mnoge osebnosti, katere je treba pasirati pri anga¬ žiranju. Velika ovira je tudi toileta. Kdor ne premore bogate izbire, nima izgleda na po- voljen uspeh. Zlasti igralke, ki naj bodo ob¬ enem najnovejši in najdragocenejši modni modeli. Največkrat sodelujejo razni bogati »prijatelji« vsak po svojih najboljših močeh. Da bi si pa kdo od svojega honorarja, zlasti začetnik, kupoval dragocene obleke in re¬ kvizite, ni misliti, zadostovalo bi k večjemu za par svilenih nogavic. Večina dobrih filmskih igralcev izvira z odra, nekateri ostanejo še nadalje zvesti pravi umetnosti in le za posebne filme igrajo za platno. Treba je predvsem imeti dovolj inteligence in markantno, karakterno zuna¬ njost. In ako se dober filmski igralec zlasti od¬ likuje s svojim talentom, znanjem in ustvar¬ janjem ter ako postane pri gledalcih pri¬ ljubljen, kar je pa silno redko — tedaj šele je misliti na popularnost in srečo, postati zvezdnik. Najsigurnejša pot k filmu gre torej čez oderske deske in po uspešni protekciji. Ven¬ dar je pot do cilja težavna, osobito pri silnem navalu vseh onih, ki silijo v ospredje, in go¬ tovo še ni bila nikomur postlana s cvetjem. Najzanesljivejše nam potrdi vse to dejstvo, da je pravzaprav od mnogih tisočev filmov in v njih nastopajočih umetnikov do sedaj komaj dobra peščica umetnikov, ki so do¬ segli svetovno slavo in popularnost kino- sveta. Brezpomembno bi bilo govoriti o honorar¬ jih navadnih igralcev, ker isti ne presegajo povprečnega zaslužka ostalih svobodnih po¬ klicev, zato pa je tembolj vredno omeniti honorarje zvezdnikov, ki se gibljejo v bajne Besediloina 3. strani. višine — dolarske seveda. Evropske države, kjer ni ugodno tržišče za filmsko produkcijo, pridejo le malo v poštev. Drugače v Ame¬ riki, ki ima preskrbovati desettisoče kino- gle.dišč z vedno novimi in najnovejšimi filmi. Tu so filmske družbe prisiljene, da vsled rastoče konkurence plačujejo zvezdnikom bajne vsote, ki pa vendar za filmsko družbo ne pomenijo mnogo; kajti milijoni kino- obiskovalcev nanesejo temu primerno visoke vsote v njihove blagajne. Po večini so boljši igralci vezani le za kraj¬ šo dobo, ali tudi samo za gotov film. In v tem času prejemajo svoj honorar ali letno ali pa tedensko. Prav nič posebnega ne znači te¬ denskih 10.000 dolarjev. Za boljši pregled navajamo nekaj primerov znanih igralcev in njihovih plač: Stran 2. PROGRAM. Štev. 6. Tudi vi hočete svojega soproga preseneti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj ,,Erika" za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke THE R E X C O., Ljubljana, Gradišče 10 RES IZVRSTNA je naša prava domača kolinska cikorija Krona kemične znanosti je milo „GAZELA“ Beli, čisti perilo ter ne ogroža njegove trpežnosti --j Krznarstvo A. LAMPIČ Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 27 I se priporoča za moderniziranje vseh vrst kožuho* R vine po konkurenčnih cenah M D R OETKER-jev n PECILNI PRAŠEK Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR Constanze Talmadge 175.000 dolarjev za en film. Znani Chaplin je prejel za 8 filmov 1 milijon dolarjev ter je vsled prenizke gaže prekinil pogodbo z dotično družbo, ker je ista zaslužila 6 milijonov dolarjev na njegovih filmih. V splošnem se v zadnjem času opaža, da znameniti igralci s svojim kapitalom otvarjajo nove družbe, ki uprizarjajo izključ¬ no njihove filme in jim ostane tako ves dobi¬ ček v žepu. V Franciji, kjer produkcija ni tako ve¬ lika, se angažirajo igralci po večini le za posamezen film. Honorar vodilnih igralcev se giblje okrog 10.000 frankov za film. Zna¬ menitejši nemški igralci si iščejo angažiranja v valutarnih državah, ravnotako igralci osta¬ lih evropskih držav. Ker je filmsko tržišče skoro izključno Amerika, je naravno, da se Evropa ne more povzpeti do konkurence, ker ji manjka kljub vsem talentom in umetni¬ škemu pojmovanju predvsem kontinenta za oddajo svojih filmov. * Davki in vstopnina. Kino-lastniki celega sveta se močno pri¬ tožujejo čez davke, ki jim vzamejo povprečno 30 — 40% vseh dohodkov. Nekatere dežele gredo v tem celo takq daleč, da zahtevajo od kino-vstopnine celih 75% za davke. Po¬ leg tega je na uvoz filmov visoka carina, kar vse vpliva na cene kino-predstav. še nekaj številk: Letni dohodek kino-gledišč v Ame¬ riki znaša 520 milijonov dolarjev na leto, v Franciji 75 milijonov frankov. Temu nasproti je donesel davek Združenim državam v letu 1922-23 preko 70 milijonov dolarjev. Vse¬ kakor ogromna vsota (3750 milj. dinarjev). Vstopnine v kino-glediščih so približno enake in ni nikjer posebnih razlik. Ako vpoštevamo preračunane valute in različno notranjo kupno vrednost posameznih valut, vidimo, da so cene po vsem svetu skoro iste. Razumljivo je, da pride v poštev vrsta po¬ sameznega kinematografa. V Zedinjenih državah, n. pr., so kino-gledišča, kjer se vidi najboljši film že za 3 cente (2 Din), so pa tudi vstopnine v najrazkošnejših biosko- pih po 10 in več dolarjev (700 Din). t^p ^p ž r ~ I v >BUDDHA< I -1 HBBJUDDHJF8M TRADE MARK l . H Prijetnosti in neprijetnosti zakona. Pod tem naslovom je izšla pred več leti v Parizu kuriozna knjiga na 601 strani, ki jo je založil mlad knjigotržec, ki je s tem na¬ pravil sijajno kupčijo. Anonimni avtor je obravnaval na prvi strani prijetnosti zakona, na vseh ostalih pa neprijetnosti. Nekega dne obišče založnika mlad gospod, ter ves razburjen zahteva, da se ga pred¬ stavi avtorju. »Knjiga Vas je gotovo zabavala?« vpraša založnik. »Sramota, kaj takega!« »In kaj želite sedaj od avtorja?« »Zahteval bodem zadoščenja z orožjem.« »Ampak vendar gospod, za to vendar ni tu nobenega povoda«. »Kaj? ta knjiga je vzrok, da moja nevesta noče ničesar več slišati o najini poroki. Kajti ena stran sladkosti ne more odtehtati 600 strani neprijetnosti.« »Prav žal mi je«, reče smeje založnik, »hočem Vam pa v tej neprijetni zadevi vse¬ eno pomagati. Samo dvobojevati se ne bo¬ dete mogli z avtorjem, ker je isti dama.« »Kako — ženska je mogla napisati to pre¬ klicano delo? Gotovo kaka stara devica.« »Niti malo ne!« »Lepa mlada gospa, ki je v svojem zakonu prav srečna.« »Ni mogoče!« »Resnično, gospod, vem to prav dobro, kajti avtor, je moja žena.« Gospodu je zastala beseda, založnik pa pripoveduje dalje: »Bila je samo kupčija. Moja žena je zelo nadarjena, in na moj pred¬ log je napisala knjigo, ki je Vam napravila toliko preglavice, meni pa dober zaslužek. Da pa Vas pomirim, Vam zaupam, da moja žena že pripravlja nekaj nasprotnega, nam¬ reč knjigo, v kateri bo 600 strani sladkosti in le ena stran neprijetnosti zakona.« H to vestjo se je odpravil gospod zadovo¬ ljen domov v upanju, da bo druga knjiga njegovo nevesto vendar še vrnila na zaželje- no pot. Obljubljena knjiga pa vseeno ni izšla. Ali naj bi avtorju na vse zadnje vseeno pošlo zakonskih prijetnosti za 600 strani?... Zdrava toplota. V lepo opremljeni sobi, kjer niso mogli uporabljati običajnih lončenih oziroma želez¬ nih peči, so namestili za poizkus moderno emajlirano Lutz-ovo peč v upanju, da se bodo z lastnimi čutili prepričali, v koliko so res¬ nične trditve, da se z Lutz-ovo pečjo doseže celodnevno enakomerno zdravo toploto ter porabi manj kuriva kot v vsaki drugi peči. Videli so sicer, da lepa oblika in emajli¬ rana slikarija sobo lepo izpopolnjuje, toda čakali so zaman, da se prepričajo o ostalih utisih, ker toplota jih je prevzela tako ne¬ nadoma, prijetno in brez običajnega duha; da spremembe sami niso občutili. Kdor ne verjame, naj si naroči malo ali veliko, sobi in opremi primerno, z emajlom barvano Lutz-ovo peč in pošlje v zahvalo za opozorilo, v fond »Programa« primerno da¬ rilo od onega prihranka, ki ga s to pečjo doseže. IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — .'Zaloga mineralnih vodi Solidna in hitra posirežba Iv. Brunčič & Fr. Rebernik Ljubljana, K. Kotnikova ulica izvršujeta vsa pleskarska in soboslikarska dela. T0CN0 in po ZMERNIH CENAH. Štev. 6. PROGRAM. Stran 3. ««»«««0 0000 00000000000« 000« 00OO0OO«0000 ««000000 «00«000000000« «0«000«««««««••••••• •o«0000®e«*•••••«••0000000000000000«00000000000»oooooeoooooooooo«ooeooooooooooooo O ©s•««*»000*000000*00*O 00 * 9 0000»ooooooooooooo0*00ooooooooooooo*©o ••e••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••**«*•••• • ••• KINO IDEAL 1 Danes, sredo zadnji dan I. del •••• ««** •••• • OO0 •••• «««« • ••• • ••• 0OO0OO0OO00 ***«•••o••••••••oooo »»e»©»oo®o0000000000 C3ooQ«oAOoe«eo»oo*9e • ••' _ !*««< ••••••••••• •••••••»060 OO0000OOO0O ***««000**O • ••• • ••• 00 00 0**0 OOO0OOO« ■>«**••«*•• ••••••••••••••••••••»••• 0O0O00O0AOOO0OO0J«««0OOOO«00*0OO0O00O0O0OO00*00000 00O0000OOOC000007000000000o00000000O00000000000000 00000OAO00O0000O--00000000000000000000000000000000 - „<»oet»9 BnigBBaaa«; «000>'----— t«000«B7*0 0 00 0 l «O00l_ 70000001 i0«O0KS239 7.00000«, '«00000007 7*00000« ,000000007 70000001 !«0oooo0'7 7*0000-“ ,«0000007 700000. /og>« 0 O 0 o «7 70000001 i0«00««e# 7*0O000»< «0000007 7«©00000' ,00 • ••g ff'9* 9000» - - 7*0000000 'oooooioei _ 3 ~;>q on il io000r k 00«/ 00*000*0OOOO0OOO0OO* 0O00000000000O00«000 O00000000000O000OOO0 00000000000000000000 oo7 ■ ««1 0000 0000 0000 000««•00OO•«0«00•*0«000000000000««•« 00 OO0000000 0000000000000O0«00000000000000000000OO0000000«O000 OOO«000000O000000000000000000000000000000000«00O00 00000000000000000000000000000---- Od četrtka, 27. do vštevši 30. novembra 1924 II. del. »00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000« >00000000000 000000000000000000000000000000000000000«00000000000« Prednaznanilo: Lucy Doraine v moderni salonski družabni drami Plamen strasti 0000 0000 O000 0000 0000 0000 0000 «000 0000 0000 0000 0000 0000 «000 0O00 0000 0000 0000 0000 00 O • 0000 0000 X cd > cd cc TJ O U O* X u tfj > u a cd u > C0 U u s-» c« U X u O U S s ‘5 cd >ce ‘cd u X co v Z Življenji za milijon Salonska družabna drama v 6 dejanjih po romanu Pavla Franka. Kolosalna režija je v rokah svetovno znanega MICHAEL KERTESZA, ki je režiral velefilm Kraljica sužnjev. Mlad kavalir zgubi v Monte Carlo svoje premoženje ter se namerava ustreliti. V poslednjem hipu ga v tem prepreči star čudak, ki mu vsili ček na en milijon pod pogojem, da se ustreli čez eno leto. Po preteku enega leta, ko mlad kavalir plava v morju denarja, zahteva stari čudak izvršitev ugovora. Sledi intere¬ santna rešitev .... Izven programa Gaumont-Journal. Ta velezanimivi film Vam 28., 29. in 30. novembra predvaja Elitni „KINO MATICA" (Vodeči kino v Ljubljani.) Z o 05 ** n 6 P) 2. c B n ux E o n K n n o sr •d n n P* Ui rt. P < P sr Kino »Ljubljanski dvor Telefon 730 Telefon 730 Danes 26. do sobote 29. nov. II. del (konec) Orijentalni pustolov- ni roman v 6 dej., v glav. in dvoj. vlogi ne- prekosljivi ljubljenec Harry Piel. II. del tega filma je še veliko zanimivejši kot I. del in si ga lahko vsak ogleda, tudi kdor ni videl I. dela. Od 30. nov. do 2. dec.: ? ? ? Film strahu in groze. PREDSTAVE: vsak dan ob 1 / i 5., 1 / 2 8. in 9. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih tudi ob x / 2 11., 3. in 6. Eva May, katere sliko prinašamo v da¬ našnji številki na prvi strani, je hčerka po- znatih filmskih igralcev Joe in Mia May. Z 18. letom je začela nastopati v filmu ter postala vsled svoje ljubkosti in prikuplji- vega izvajanja svojih vlog kmalu ljubljenka kinoposetnikov. Globokočutje, ki ga je po¬ dedovala po svojem očetu, je bilo vzrok, da je vsled malenkostnih povodov v najveselej¬ šem razpoloženju postala nenadoma tako melanholična, da je poizkusila več samo¬ morov, kateri so pa bili vsi, pravočasno pre¬ prečeni, izvzemši dne 10. septembra 1924, ko ji je bila vsaka pomoč nemogoča. Umrla je v starosti 23 let. Bila je trikrat poročena, in sicer s filmskimi režiserji Liebenauom, Mendesom in Noahom. V poslednjem času se je hotela poročiti z nekim industrijcem ter se posvetiti popolnoma svojemu domu. Malenkostni nesporazum je zadostoval, da se je ločila od vseh dragih; živi pa še vedno v filmih, ki se razpošiljajo po vsem svetu. Kino-programi. 26. novembra: »Ideal«: Tarzan, I. del. »Ljublj. dvor«: Maharadža iz Baradžista- na, II. del. »Matica«: 6000 kilometrov na motociklu. 27. novembra: »Ideal«: Tarzan, II. del. »Ljublj. dvor«: Maharadža iz Baradži- stana, II. del. »Matica«: 6000 kilometrov na motociklu. 28 novembra: »Ideal«: Tarzan, II. del. »Ljublj. dvor«: Maharadža iz Baradži- stana, II. del. »Matica«: Življenje za miljon. Sokol Ljubljana II. priredi dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v pro¬ slavo narodnega ujedinjenja telovadno aka¬ demijo. Gledališča. Drama: Sreda, 26.: Zora, dan noč. F. Četrtek, 28.: Šestcro oseb išče avtorja. C. Petek, 28.: Zaprto. (Glavna vaja.) Sobota, 30.: Sumljiva oseba. Izv. Opera: Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Carjeva nevesta. D. Petek, 28.: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 29.: Jenufa. E. Stran 4. PROGRAM. Štev. 6. Šale. Mali: »Mama, kaj pa je to — angelček?« Mama: »To je veš, nebeško bitje, ki leta po zraku.« Mali: »Mama, zakaj pa papa pravi naši Polonci vedno .angelček'!?« Mama: »Ah, tako? Aha — je tudi bitje, sr mo ne nebeško, pa bo tudi kmalu letelo.« * Dr. Skaza: »Gospod, vaša tašča bo okre¬ vala, rešil sem jo.« Gospod: »Ali mi niste mogli s tem poro¬ čilom še malo prizanesti?« * Profesor: »Kje dobimo največ dragih kamnov?« Studiosus: »V zastavljalnici.« * Tujec, ki je našel v hotelu malega mesta zasedene vse sobe, se je obrnil za svet na hotelskega vratarja, ki je bil žid. »Sobe sicer nimam, pač pa vam lahko ponudim eno posteljo,« ga potolaži žid. Ko tujec drugo jutro ni hotel vstati kljub temu, da je bilo že poldan, ga je žid začel neusmiljeno vleči iz postelje. Tujec pa prosi, da ga pusti še nadalje spati. Tedaj pa reče žid: »Vstanite vendar, saj je že poldne!« »Še malo me pustite!« »Ne, ne, moja žena rabi rjuho, da pogrne mizo za kosilo.« Gospodinje, kupujte samo naše prvovrstne kemične izdelke w Sveti In" krema za čevlje Pazite na našo varstveno znamko ! Svetlin" mastilo za usnje „Svellin" voščilo za parkete ZAHTEVAJTE V VSEH TRGOVINAH! PECILNI PRAŠEK Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje »Poglej no mama, tista-le opica je pa čisto podobna stricu.« »Ampak, kaj ti ne pade v glavo!« »Misliš mama, da je opica slišala?« * »Strašno, ti možje! Eni ne znajo pričeti in ne pridejo do nobenega konca, in drugi za¬ čenjajo kar pri koncu, rečem ti, Berta, človek res več ne ve, pri čem je.« * Oče (k sinu, ki gre na potovanje): »Ljubi sinko, ako dospeš v mesto N., ti ni potreba šele pisati; tu imaš frankirano kuverto in ti jo pri prihodu enostavno vržeš v nabi¬ ralnik, pa bom vedel, da si srečno dospel.« Sin: »Oče, tudi znamko si lahko prihraniš, saj lahko v nabiralnik vržem brez znamke, ti pa boš odklonil sprejem pisma; vedel boš pa vseeno.« * »Še danes ne morem razumeti, kako si mogla tega starega medveda poročiti.« »Ampak, prosim te, moraš vendar vedeti, da sem ta čas zelo nujno potrebovala pa- pana.« V vseh špecerijskih trgovinah se dobi 1 yjH£)/y najboljši pridatek hrani ! V. Fižol, primerno, kolikor juhe rabiš, namoči že prejšnji večer. Drugo jutro vodo odlij in prilij sveže. Ko je fižol nekaj časa vrel, odlij vodo in ga zalij z novo. Potem osoli in prideni list lavorja (lorberja) in limonino lupino. Ko se je fižol toliko časa kuhal, da je mehak, da stlači, prilij vodo nazaj in pre¬ cedi. V kozico deni dve žlici masti in malo drobno zrezane čebule. Ko to zarumeni, deni notri dve žlici moke. Nato prilij nekoliko kisa in zalij s fižolovo juho. To vse dobro premešaj in vlij v fižolovo juho. Pusti nekaj časa vreti. Lahko deneš notri opečene in zre¬ zane žemlje. Predno daš juho na mizo, prilij za vsako porcijo juhe pol žličke »Juhana«. VI. Krompir zreži na kocke in ga kuhaj v slani vodi. V kozici pa praži na maslu zre¬ zan por, koren in zeleno. Ko je to rumeno, potresi dve žlici moke. To premešaj in pri¬ deni krompirju. Pražene žemlje zreži, jih deni v to krompirjevo juho in predno daš juho na mizo, ji prilij za vsako porcijo pol žličke »Juhana«. Originalne emajlirane . dobavlja v vsakovrstnih iz- vedbal Tvornica emajliranih [>či „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Šiška novosti dame < n gospode kupite po brezkonkurenčnih cenah pri A. Šinkovec nosi. imi!iiiiiiiimiimiiiiiii!iiiiiiiimiiiiiii K. Soss Ljubljano Mestni trg št. 1Q n Najcenejše in najbolje kupite PREMOG • • pri D. ČEBIN, Ljubljana, U/olfova ulica 1/11 I Popolnoma varno naložite denar v I Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker ima že nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkasso fakture in cesije terjatev. Posojilo daje le proti polni varnosti proti vknjižbi in proti poroštvu »ELITE« Ljubljana = Inter. = tel. 51 D. Z O. Z. Inter. tel. Sl 0 * v* Konfekcijska trgovina za DANE, GOSPODE in DECO |j Izdelovanje damske konfekcije | En groš En detail = Odg. urednik Jan. Gračner. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.