Žavarovanje proti toči. Koncem tega meseca, bo prvikratzboroval poljedelski svet v Beogradu^kateri se je pred kratMm sestavil in gteje 30 članov- 18 članov &o imenova-' Ic zadružne tn kmetijske organizacije 12 filanov pa imenuje poliedeljski minisfer. Slovenci imamo, tri zasto-pnike in sicer gg. 1* Lah (zastopnik Kmetiiftke družbe], J. Lesničar, (zastopnik Zadružne zveze v Celju) in Pušenjak (zastopnik Zadružne zveze v Ljublja- iVJ prvi seji se bo razpravljalo o pomoči v slučaju to6e, o zavarovanju živin«, o kmetskem kreditu itd« O yseh načrtih bomo obve&tili potom 5aBopisja naše ljudstvo in želimo, da naše organizacije označijo svoje &taliSče in obvestijo tajništvo stranke ali pa zastopnika naše organizaoije. 1. Olavne točke iz zavarovanja proti t06i. iV, rokah imamo načrt zakona o po mo5i v slufiaju to6e, i kojcga glavne toj5ke priobčujemo v nasiednjih vrstah. Pomoč v slučaju to6e je obvezna 4n se dobi potrebna ' sredstva potom stalne državne doklade, katero plaCu-jejo v&i davkoplačevalcL koE procent, celokupne vsote državnega moposrednega davka. Potrebno je, da prinašajo materijelne žrtve vsi državljani, ker je nujno potrebno odpraviti^ oziroina omiliii. socijalno bedo malega posestnika, povečati produkcijo žita., s tern zmanjšati cene živil in popraviti vred nost našega denarja. Podatke o ^Škodi, katero povzroži toča^ sestavlja poljedoljsko ministrstvo in dosta\fj iste vsako leto najpoznejie do 1, novembra finaačuemu ministrstvu. Ko prejine finan&no ministr^tvo vso podatke, dolo5i, koliko odst»tkov, državnega neposrednega davka znaša doklada ter ^izračuna isto za vsakega davkoplačevalca;.. Komisije pregl&dajo ia precenijo vso škodo, poljedeljsko mimstrstvo ugotovi Škodo, iiaančno mi nistrstvo da nalog dav&nim uradoro, da do konca budžetskega leta izplačajo ugotovljeno Škodo. Ako lastnik posestva, ki je manjše kakor 5 ha, izključr no od tega živi, se more njemu takoi po cenitri izplačaiti kot predujem 60% dognane Skode iz rezervnega fonda za izplačiJo škoda po toči^ kateri znaša 100 mili]onQv dinarjev, S tem londom razpoJaga poljedelski miEiister ia prispeva v istega: država dve leti zapored 50 milijonov dinarjew Obresti tega Ion'da se uporabljajo za podporo v slučaju to5e in se le preostali znesek ugotovljene škode pobira kqt< dokiada k reposrednemu davku. Dobljen predu]em se mora fondu vrniti. Lastnik Iposestva.j katero je pobila toča, mora naj pozneje tekom 48 ur po to&i pismeno aii ustmeno obvestiti občinski urad« Občiuski urad mora tekom 24 ur, po prijavi prija,vi'ti škodo drž. kmet. organoin v okraju, oziroma ako istili ui, okr, oblasi'. Okrajne obla&ti morajb brzojavno obvtestiti pristojne organe poljedeljskega ministrstva^ ti pa mini&irstvo samo. Ministrstvo mora najdalje tekom 24 ur odrediti komisiie za cenitev škode* Komisij© obstoje iz treh, filanov in sicer,mora bifll jodea državni kmetiiski uradnik iz okraja, v katerem \e pobila toča3 ed«n iinančni (davCnS uradaik; ii okraja in edea kmetijski strokovnjak ^iekoaom) iz dotične ali sosedne občine. Vse stroške teli komisij no&i poljedel&ko ministrstvo. Komisije smejo početi z delom, še te po preteku 5 dni, odkar je pobila toča, izvršeno pa mora biti delo najpoznej© tekom 10 dni^ Ako pobtje toče vinograde in sadonc^nike za časa trsatve, mora komisija začeti z delom pred določenim rokom« Pravice do odškodnine v slučaju toče niraajo lastnik^ obeinskih, okrožnih, državnih,. samostanskih in oerkveniJi posestev, ako iste te ustanov« same Dbdelujejo, lastniki sadonoanpkov in vinogra'dov, kateri so nasajeni z Qirektno rodečimi hibridami amerikan ske trto, končno p,osestniki, ako cftloknpnr« Skoda po toCi ne znaSa ve6 ko 20% cele žetve ali Irgatve. iTudi zgubiio pravlco do odškodnine posestniki, ako n:sov v desetih dnehl po eačetku žetve klub lepemu vremenu žetve izvrSili, ako je po končani žetvl ali trgatvl padla toča, akoj določene odškodnine tekom dveh let ne dvign«jo. Ako komisija za, oenitev Skode dožene, da se more njive, kojih setev je uničila toča, posejati z drugimi posetvami, ki še isto leto obrod« (m, pr. ajda), ne dobe poškodovanci odškodnine, nego samo povrnitev stroSkov za seme la obdelovanje. Pri določitvi Skode se najprej dožen^ množina pridelka, kl bi sfl dobil na posestvn, ako bi ne bilo toče, ta prictelek se ceni po tržni ceni, Od dobljenega zneska se odbije vrednost preostalega pii;delka in vsi strošld dela do žetve oz. trgatv«, katera še niso izvršena. ' Vj slufiaju^ da bi vsota vseh škod v državi bila ve&ja kakor neposredni davki, se procien tualno zmanjšajo vse Škode do zneska kateri je enak znesku neposredniji davkovj Za eno in isto posetev na isti njivi &e ne more, četudi bi toča večkrat pobila, odiškodniina samo enkrat zahtevati; isto velja tudi za sadonosnike. Za vinogradei 6e iste ve&krat to-5a pobijej se more cenitev 'lzvršiti največ dvakrat v istem letu. OdSkodnine za Škodo po toči ne moro zarubiti noben upnik, ni-.i ne država za ostale davke. Pritožbe proti rfešitvi poljedelskega ministr&tva sa morajo vlagati pri višjera administrativnem sodišču, Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vse odredbe glede odpisa davka v slučajui škode po toči. 2. Pomisleki proti zak. načrtu: sfaico se glasi načrt zakoaa! Treba bo v marsičena spremeniti ta na črt, ako bodo v obče poljedelci pn&tali na ta način zavarovanja proti to6i, Za naznanilo bkode se doioca preveč in--tauc. Več ko dovo!j je. Ac naznani občina okr« glavarstva, o'dno?no k-.Tiet. stroi.c\Djaku pri lolem, slmv;a' toiSe; oi.rAiuo glavars^rQ naj brzojavno obve&U ioljf8delsko mn sl.-«;»?. Krutain popoinma neopravi«5*'r'i/a ter kr,ivi«Jii;i je dolot-ba, da lg odškrlnhia no priziia laslnikom .ihčinskih, okrajriib, okrožiiilj, državnih, samoVaD-uij in oerk^/eDih. posestev, ako ista t9 ^hianovo same obdelujeio, kue. morajo plačeva.ti doklado za povrmtev škod po toyi, same pa niso deležne odSkodnine, ker tvorijo dohodki iz posestey za marsikatere navtedene ustanove glavni vir dohodkov in ker bi te ustanove v slučaju, da se toča ponavlja par let priSle v najtežje gospodarske ne|)rili-* ke. .- tTo določbo gotovo niso narekovali gospodarski, temveč Cisto drugi razlogi! Da se mora Škoda pravilno preceniti, spada v komisijo kot zastopBik obCine starejša iizkušen kmetavallec, ki natanko pozna gospodarske razmere v obCini boniteto zemljišč in ve preceniti Kkodo. Vsa 6ast pred absolventi kmet. Sol^ a ietih ni v vseh občinah na razpoiago, povrli so oa| razpolago 1«! mlajše mo6i, katena Še nimajo dovolj prakse in bi ne mogle popolnoma pravilno preceniti škode, Najboljše bo, da obC. odbor imenuje tri starejše, izku&en« kmefovalce, iste javi okr. glavarstvu, kaiero izbere v slučaju potrebe enega izmed teh treh mož kot eenSlca. Vlad, Pugenjak.