Organizacija naše pomožoe vojslce V zadnji številki smo poročali, da je bila zadnje dni objavljena uredba o pomožni vojski v naši državi. Pomožna vojska je prava narodna armada za pomoč v domovini. Uvedba pomožne vojske v sedanjih resnih časih je zelo važna, radi tega hočemo uredbo priobčiti v glavnih izvlečkih in v taki obliki, da bo vsakdo razumel, za kaj gre pri tej organizaciji. Pripadnost k pomožni vojski in njena mobilizacija V pomožno vojsko spadajo vsi moški državljani Jugoslavije od 16. do dopolnjenega 70. leta. Izvzeti so seve obvezniki vojne sile. Pač pa spadajo k pomožni vojski oni vojni obvezniki, ki so v mobilnem in vojnem stanju oproščeni od aktivne vojaške službe radi njihove zaposlenosti v prometni ali poštni službi ter v podjetjih, delavnicah in rudnikih, potrebnih za državno obrambo. Te osebe vršijo na svojih mestih vojno dolžnost v pomožni vojski, vendar se lahko pokličejo vsak čas v aktivno vojaško službo. Nad 70 let stare in za delo sposobne osebe lahko služijo v pomožni vojski kot dobrovoljci. Pomožna vojska se mobilizira v primeru državne mobilizacije po potrebi za zagotovitev življenja in delovanja mobilizirane vojne sile, kakor tudi za očuvanje življenja vsega naroda in obstanka države v času vojne. Obveznik pomožne vojske, ki bi v službi izgubil življenje ali bi mu bila zmanjšana njegova sposobnost za delo, se smatra za vojno žrtev, odnosno za vojnega invalida. Pomožna vojska je razdeljena v tri pozive. Prvi poziv Prvi poziv tvorijo upravno in strokovno osebje ter strokovni delavci industrije, obrti, rudarstva, šumarstva, prometa, stavbarstva in zdravilstva. Za obveznike prvega poziva velja osemurni delavnik, ki se pa lahko v primeru potrebe tudi poveča. Drugi poziv V drugem pozivu so poljedelci ter živinorejci in strokovnjaki gospodarskih panog. Naloga drugega poziva je pomoč pri obdelovanju zemlje, da se proizvodnja čim bolj dvigne. Obvezniki tega poziva pa se tudi la- hko pokličejo za gradnjo cest, železnic in za utrjevalna dela. Delovni čas se posebej določi. Drugi poziv ima svoj razpored v občini, v kateri prebiva obveznik nad tri mesece. Obveznik, ki zapusti občino bivanja, ter išče delo drugod, se mora v svoji občini odjaviti, ako bi trajala njegova odsotnost več nego 30 dni. Vsi obvezniki drugega poziva morajo biti v mobilnem in vojnem stanju državi na razpolago tudi s svojo delovno živino, orodjem, vozili itd. Za to dobivajo odškodnino, ki jo določi ministrski svet. - Kadar so obvezniki drugega poziva zaposleni pri javnih delih, jih vzdržuje država, njihove rodbine pa dobivajo podpore, določene za rodbine vpoklicanih obveznikov vojne sile. Obvezniki drugega poziva so razdeljeni po vaseh, občinah in mestih v desetine, ki štejejo po 10—15 obveznikov, 3—4 desetine tvorijo vod, 2—4 vodi pa četo. Čete imajo ime po svoji občini in ako jih je v občini več, dobijo še zaporedne številke. Na primer: 3. ljutomerska četa pomožne vojske II. poziva. Starešine teh edinic se imenujejo desetar, vodnik, komandir čete. Vse čete enega okraja imajo okrajnega zapovednika, več okrajev skupaj ima okrožnega zapovednika. Okrožne in okrajne zapovednike ter komandirje čet postavlja ban, vodnike in desetarje pa okrajni zapovednik. Okrožni in okrajni zapovedniki bodo prvenstveno upokojeni in rezervni častniki iz področja dotične čete, odnosno okraja. V kolikor bodo obvezniki drugega poziva vršili stražarsko službo, bodo tudi oboroženi. Pozivanje obveznikov drugega poziva se vrši po sledečem redu: a) obvezniki, ki so brezposelni; b) obvezniki, ki niso hranitelji svojih družin; c) vsi ostali. Tretji poziv V tretji poziv spadajo obvezniki, ki niso ne v prvem in ne v drugem pozivu. Gre predvsem za duševne delavce, javne in zasebne uradnike, invalide ter dijake. Ta tretji poziv tvori nekako rezervo pomožne vojske. Važen dodatek k uredbi o pomožni vojski Uredba o pomožni vojski vsebuje tudi določbe o rekviziciji za pomožno vojsko. Vsa živina v državi, vprežna in tovorna, ki ni vzeta v vojno silo, pripada pomožni vojski po odredbah uredbe o rekviziciji. Isto velja tudi za vozove in bicikle ter za motorna vozila vseh vrst. Rekvizicije se vrše za živino in vprežna vozila potom občin, za motorna vozila pa potom okrajnih načelstev. Prav tako je dopuščena rekvizicija poljedelskih strojev, strojev za graditev cest, valjarjev, žičnih železnic, motornih plugov itd.