Delavska enotnost
2<- 6. 1976 - ŠT. 25 - L XXXV - CENA 3 DIN
GlAVNI UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
VoJKO ČERNELČ	BOJAN SAMARIN
dnevu samoupravljavcev
v
Ce$titajo k doseženim uspehom v ^stavni preobrazbi naše družbe vsem delovnim ljudem ter jim žele še veliko samoupravljavskih zmag
republiški svet ZSS republiški odbori sindikatov
in ČZP Delavska enotnost
Delavke v novome&i tovarni Labod se živo zanimajo za dogajanje v kolektivu. Tovarniško glasilo je eno najbolj branih sredstev obveščanja. Več o dogajanju v tem kolektivu pišemo na 4. strani današnje številke-Foto: A. AGNIC
VOKVIIiu
Končno je vendarie stekla akcija za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za oddih. Slovenski sindikati so dali v javno razpravo izhodišča za oblikovanje teh skupnosti, ki dokaj jasno obravnavajo cilje, namen, delovno področje in samoupravno organiziranost interesnih skupnosti za oddih.
Osnovna misel, ki je vodila slovenske sindikate pri tej odločitvi, je, da se moramo slednjič povezati tudi na tem področju dejavnosti in storiti vse za boljše možnosti oddiha na-5h ljudi, za bolj pestre in obenem tudi bolj dostopne možnosti dopustovanja.
Od samoupravnih interesnih skupnostih za oddih si obetamo veliko. Želimo namreč, da bi v prihodnje skupno reševali vsa vprašanja, ki zadevajo oddih delovnih ljudi in drugih občanov ter poskrbeli za tako samoupravno organiziranost delavcev na tem področju, ki bo omogočala, da bomo težave laže premagovali. Namen te akcije pa je tudi v tem, da bi se v prihodnje tesneje povezali s turističnim gospodarstvom in vsemi drugimi, ki lahko karkoli prispevajo k izboljšanju pogojev za rekreacijo vseh občanov.
Na tem področju smo zavoljo svoje neorganiziranosti doslej storili bore malo. Zato nas čaka še veliko dela. Vsekakor pa nas ob tem spodbuja dejstvo, da lahko od skupne in dobro usklajene akcije, ki naj bi seveda stonela na skupnih interesih, tudi veliko pričakujemo.
A. ULAGA
SLAVJE OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV
je JUfiLJANA, 25. junija — V prostorih skupščine SR Slovenije up r °Sre<^nja republiška proslava ob 27. juniju, dnevu samo-^Pravljavcev Jugoslavije. Slovesnost, ki sta jo skupaj pripravila RS vfcn ^.^Pščina SR Slovenije, je odprla generalna sekretarka slo-T0?n ^dikatov Ivanka Vrhovčak in toplo pozdravila delegate Sost • ^rajevn'h in samoupravnih interesnih skupnosti, častne nrfi ,e ln Predstavnike družbenopolitičnega življenja s predsednikom JjUdstva SRS Sergejem Kraigherjem na čelu. dia p11™ Je spregovoril predsednik slovenske skupščine dr. Ma-4". recelj. Daljši povzetek iz njegovega govora objavljamo na 3.
Sklep o podelitvi priznanj in nagrad samoupravljavcem v letu 1976 je nato obrazložil predsednik odbora za priznanja samoupravljavcem Ivo Janžekovič.
Letošnja priznanja samoupravljavcem so prejeli delavci šestih delovnih organizacij in deset posameznikov. Za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov so prejeli priznanje delavci Tovarne kemičnih izdelkov iz Hrastnika, Karto-nažne tovarne, papirno predelovalne in grdfične industrije Ljubljana, Tovarne za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa Metalna iz Maribora, Osnovne šole Podčetrtek, Gozdnega gospodarstva Postojna in Hmezada iz Žalca.
Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa so prejeli priznanje in denarno nagrado v znesku po 6000 dinarjev naslednje tovarišice in tovariši: Vida Brumen iz Lenarta, Vukadin Ivkovič iz Ljubljane, Janez Janc iz Begunj na Gorenjskem, Betka Malič iz Ljubljane, Mile Milivojevič iz Kranja, Miha Ošlak z Raven na Koroškem, Jože Poglajen iz Trbovelj, Erno Rahten iz Velenja, Terezija Štefančič iz Ormoža in Julka Zibert iz Ljubljane, ki se je nato tudi zahvalila v imenu vseh nagrajencev.
MG-AA
^ dnevom sar ugojvije je bi, Jfgrebu letna d Glihov sar Jugoslavije. Na r
2* deI° v
hirali sr
^lne v tuaK pn
J^ljanju kli
J* iz vsaTe

p “ in Oto: Marijan
Sindikat za Prešernovo družbo
Na februarski .»kulturni seji“ je republiški svet ZSS sprejel sklepe, ki organizacije sindikata politično in akcijsko zavezujejo za naloge, katerih uresničevanje naj prispeva k sproščanju in razvijanju vsestranske ustvarjalne sposobnosti delavcev, razvijanju njihove kulturne ravni in s tem krepitvi nj ihovega vpliva na kulturno podobo in kulturno življenje družbe kot celote.
Posebno mesto med temi nalogami sindikatov ima prizadevanje za razširitev dobre knjige med delavce in s tem v zvezi je predvidenih več konkretnih akcij: kolektivno članstvo delovnih organizacij v knjižnicah, potujoče knjižnice, oprema priročnih knjižnic, izposojevalnic in čitalnic v delovnih organizacijah, počitniških domovih in zdraviliščih, organizirane akcije za večji odkup Cankarjevih
del v letošnjem jubilejnem letu za javne knjižnice ali knjižnice v delovnih organizacijah itd.
Posebna akcija pa naj bi veljala razširjanju knjig Prešernove družbe kot tiste založniške hiše, ki izdaja knjige v največjih nakladah. Sledeč temu sklepu so se sekretarji občinskih svetov v začetku tega meseca že dogovorili, da bodo v vsaki komisiji občinskega sveta ZSS za kulturo določili poverjenika Prešernove družbe.
O tem, kaj je bilo že storjenega in kako nq bi delovali poverjeniki Prešernove družbe v občinskih in osnovnih organizacijah zveze sindikatov, je tekla beseda na posvetu, ki gaje minuli četrtek skhcal republiški svet ZSS. O ugotovitvah in dogovorih posveta bomo še poročali.
S. G.
/•	;	n
KAJ SMO STORILI...
NAČELO
ENAKOSTI
Pobuda za skrajšanje delovnega časa, dal jo je RO Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, zadeva sicer le delavce v usnjarski industriji. Načelo, po katerem naj bi delavci v usnjarski industriji pridobivali pravico do skrajšanega delovnega časa, pa bi zavoljo humanega obravnavanja tega problema veljalo uporabiti tudi v drugih primerih. Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije je namreč predlagal, naj bi pri določanju delovnih mest, za katera bo veljal skrajšani delovni čas, uporabili tako imenovano proizvodno načelo. Gre za to, da bi delavci na vseh tistih delovnih mestih, kjer so zdravju škodljive delovne razmere, imeli pravico do skrajšanega delovnega časa. V usnjarstvu so to, denimo, mokri oddelki v usnjamah in krznjamah, skladišča surovih kož... Tam so vsi delavci pod vplivom zdravju škodljivih kemikalij, strojil kjerkoli v oddelku delajo. V takšnih oddelkih kajpak ni moč objektivno izločiti posamezna delovna mesta in zanje trditi, da so na njih težje delovne razmere in zavoljo tega edina zadostujmo strogim merilom za beneficiranje delovne dobe.
Prav to skuša utemeljiti predlog elaborata o beneficiranih delovnih mestih v usnjarski industriji. Le-ta je po strokovnih meritvah in analizah izločil 32 delovnih mest v usnjarski dejavnosti, za katera mj bi skrajšali delovno dobo; vendar v tem predlogu ni sledu o načelu, ki ga zagovarja slovenski sindikat. Da je stališče sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije pravilno, je dokazalo tudi posvetovanje jugoslovanskih usnjarjev o tem vprašanju prve dni junija v Nišu. Tam so predlog slovenske delegacije v razpravi povzemali in ga podpirali številni delegati iz drugih republik.
Predlog slovenskega sindikata pa hkrati ne pomeni avtomatičnega širjenja spiska delovnih mest v usnjarstvu, za katera bi bilo možno uveljavljati skrajšano delovno dobo. Vprašanje, koliko delovnih mest naj bi pridobilo to pravico, sindikata v načelu ne zanima; pomembno je le, da jo bodo imeli vsi delavci, ki delajo v drugih zdravju škodljivih razmerah. Zavoljo tega sindikat tudi predlaga, naj bi strokovne službe raziskale delovne razmere v modemih usnjamah. Delovna mesta, ki bi si v modemih tehnologijah pridobila pravico do skrajšanja delovne dobe, bi imela to pravico tudi v vseh drugih usnjamah. Tako bi preprečili, da bi si pravico do beneficirane delovne dobe pridobili delavci na delovnih mestih, kjer pa je možno z izboljšanjem tehnologije odpraviti težke in zdravju škodljive delovne razmere.
Hkrati sindikat delavcev v tekstilni in usnjarski industriji skuša poenotiti sedaj različna merila, po katerih v Jugoslaviji ocenjujmo stopnjo težine in škodljivosti na tistih delovnih mestih, kjer delovne razmere niso take, da bi delavci na njih imeli pravico do skrajšane delovne dobe. Prav v načelu „za vse delavce enake možnosti“, ki ga zagovarja sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, pa je največja vrednost predloga tega sindikata.
B. RUGELJ
V_______________________________J
PLENARNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA SLOVENIJE
PREMALO
KADROV
Bančništvo bo moralo sodelovati pri oblikovanju sistemskih rešitev in pri usmerjanju izobraževanja za svoje potrebe
Obravnavi stališč javne razprave o predlogu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je na zadnji plenarni seji RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva veljala posebna pozornost. Za področje bančništva je treba upoštevati dejstvo, da bi se banke kot služba gospodarstva lahko vključile v posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo neposredno sodelovale pri opredeljevanju profilov kadrov, obsega izobraževanja in, razumljivo, tudi njegove organizacije. Zato so delegati RO podprli predlog, da bi se v posebno izobraževalno skupnost vključile vse delovne organizacije blagovnega in denarnega prometa v Sloveniji. Torej trgovina, bančništvo in zavarovalnice, s tem da se v to posebno izobraževalno skupnost vključijo kot izvajalci izobraževanja vse ekonomske srednje šole ter visoka komercialna šola v Mariboru in ljubljanska ekonomska fakulteta.
Ne glede na to pa bo treba zagotoviti, da bo bančništvo predstavljalo v prihodnje bolj organizirano dejavnost, zlasti še, ker bo moralo neposredno sodelovati pri oblikovanju vsebinskih, sistemskih vprašanj in pri opredeljevanju obsega izobraževanja, ki je potrebno za to področje.
Očitno je dejstvo, da so pri nas banke, SDK in zavarovalstvo postali z leti veliki porabniki kadrov. Zato so kadrovske potrebe iz leta v leto večje. Kadrovski primanjkljaj bo treba potemtakem rešiti za vsako ceno. Zdaj, ko že imamo izdelan predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, pa se bančnikom odpirajo možnosti za rešitev teh vprašanj z ustanovitvijo republiškega centra za strokovno izobraževanje ob delu in centra za vzgojo bančnih delavcev. Zametek republiškega centra pa naj bi bil izobraževalni center pri Ljubljanski banki.
PRIZNANJA OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV
Ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije so na svečam seji 10 republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezali Slovenije podelili zlate in srebrne znake tega sindikata članom, ki se še posebno zavzemajo za razvoj samoupravljanja in za humane odnose v prometnih delovnih organizacijah.
Zlata odličja so prejeli: Mihael Dvoršak (ŽTP, TOZD Celje), Ivan Slamnik (Podjetje za PTT promet Celje), Polde Oblak (MO prometa in zvez Ljubljana, Anton Kastelic (Podjetje za PTT promet Trbovlje), Boris Galič (Gorjanci, Straža pri Novem mestu), Stojan Lapajne (PTT servis Ljubljana), Janez Golob (SV Ljubljana), Ciril Žnidaršič (SVP Nova Gorica), Jože Berd-nik (Prometna sekcija Šoštanj), Peter Vrtič (TOZD za vzdrževanje voz Ptuj), Jože Novak (SAP Ljubljana), Jože Grbac (Nadzomištvo proge Ponikva), Janko Trebše (PS Maribor) in Dušan Požar (Podjetje za PTT promet Maribor). Srebrna odličja pa so prejeli: Miro Leščič (Avtopromet Nova Gorica), Marija Predojevič (RO), Ivan Breznik (Certus Maribor), Rado De-
libašič (Železniška postaja Grobelno), Vlado Marolt (Viator Ljubljana), Franc Vrečič (ŽTP, TOZD Ljubljana—Moste), Ivan Horvat (TOZD za PTT promet Ptuj), Ivanka Furlan (SVP Nova Gorica), Armando Krulčič (SV Divača), Adolf Šket (TOZD poštno prometni center Ljubljana) in Karel Kocjančič (Luka Koper).
M. G.
Tudi ljubljanski sindikati so ob dnevu samoupravljavcev, 27. juniju, podelili priznanja MS ZSS za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja. Letošnja priznanja so prejeli: Lojze Cepuder, generalni direktor ZGP GEPOSS, Franc Dejak, glavni direktor Podjetja za avtomobilizacijo prometa Ljubljana, Peter Dolinar, visokokvalificirani varilec v podjetju IMKO. Juso Misavljevič, visokokvalificirani žgalec tunelske peči v opekami INDOP, Franc Rejc, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje in dr. Elizabeta Vrančič-Betka, stomatologinja v ljubljanskem zdravstvenem domu, enota Vič.
I. V.
RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE JE ANALIZIRAL RAZMERE V PANOGI
DOGOVOR ZA AKCIJO
Na le analiza razmer, ampak predvsem osnova za usmerjanje prihodnjih akcij sindikata pri razreševanju perečih vprašanj kovinske industrije
Predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije so obiskali 53 slovenskih občin, kjer so se s predstavniki občin-sidh organizacij in osnovnih organizacij tega sindikata pogovarjali o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se srečujejo delavci v tej industriji.
V analizi, ki so jo naredili po tem obisku, so ugotovili, da so sicer sindikalne organizacije sodelovale pri oblikovanju stabilizacijskih programov, vendar pa le-ti niso bili dovolj konkretni. Prav v tem pa je tudi razlog, da dosedanja stabilizacijska prizadevanja v tej industriji niso bila dovolj učinkovita. Poudariti kaže tudi oceno, da v temeljnih organizacijah še niso dovolj razčlenili nalog in tudi ne vzrokov za sorazmerno slab gospodarski položaj. V bodoče bo potrebno mnogo bolj spremljati in odpravljati tiste probleme, s katerimi se srečujejo v procesu gospodarjenja, na katere lahko sami vplivajo in jih tudi z organizirano akcijo odpravljajo. Vse preveč je bilo morda doslej izgovarjanja na neustrezne pogoje gospodarjenja, ki jih kroji nekdo drug, premalo pa lastne akcije pri odpravljanju gospodarskih problemov. Ne glede na to je večina sindikalnih delavcev, s katerimi so se pogovarjali predstavniki RO sindikata delavcev
kovinske industrije Slovenije, upravičeno pripomnila, da bi se končno v naši državi morali odločiti za bolj selektiven pristop pri omejevanju uvoza reprodukcijskega materiala.
Med najvažnejše probleme nedvomno sodijo tudi prizadevanja za večjo produktivnost. Sedanje zaostajanje ni toliko posledica slabe tehnične opremljenosti proizvodnje, temveč neorganiziranost proizvodnih in poslovnih procesov. Očitno je tudi, da se v temeljnih, organizacijah premalo ukvarjajo s tehnološko in osebno disciplino, z varčevanjem in z racionalnim izkoriščanjem materialov in proizvodnih zmogljivosti. Med razloge za to, ki jih lahko postavimo v ospredje, sodi tudi neurejenost dohodkovnih odnosov in premajhna skrb za povezovanje.
Analiza govori zelo kritično tudi o oblikovanju srednjeročnih načrtov razvoja, samoupravnem sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov in še posebej
o urejanju samoupravne zakonodaje v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotavljajo tudi, da je sindikat marsikje le formalno organiziran na novih načelih in da nima povsod zagotovljenih pogojev za svoje delo. Udeleženci posvetov so se zavzeli za profesionalizacijo pri opravljanju predsedniške ali sekretarske dolžnosti, v nekaterih velikih delovnih organizacijah, kar naj bi prispevalo k bolj organizirani dejavnosti sindikalnih organizacij in h krepitvi njihove vloge v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu.
Ocena, ki jo je opravil republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije, je dobra osnova za usmerjanje prihodnjih političnih akcij sindikata. Iz te ocene mora črpati tudi sedanja javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Poudarki, ki jih RO daje najbolj kritičnim vprašanjem v organizacijah združenega dela, morajo v vseh temeljnih samoupravnih okoljih biti v središču zanimanja in napotek za akcijo.
M. HORVAT
IZ REPUBLIŠ', KIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCE^ GRAFIČNE IN PAPIRNE £ DUSTRIJE SLOVENIJE: V Pa pirnici Količevo je RO org** ziral javno razpravo o problefl1® tiki zdravstvenega varstva. NS) več pozornosti so posvetili a®3 liži vzrokov odsotnosti z
Komisija za samoupravljanje J ocenjevala dosedanji potek javnjj razprave o osnutku zakona združenem delu, komisija za sa moupravno sporazumevanje razporejanju dohodka in delit sredstev za osebne dohodke P je obravnavala učinkovitost e ^ lovanja samoupravnih spo^ zumov v grafični in papirni n* dustriji.	^
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE:
RO in skupna komisija udeleže^ cev samoupravnega sporazum za dejavnost trgovine sta v Ijani, Mariboru in Kopru pript3 vila območna posvetovanja 0 razporejanju dohodka in o o litvi sredstev za osebne dohodk®:
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je v Kopru in v Mariboru pripravil območni P°^ svetovanji o razporejanju d® hodka in delitvi sredstev za oseb ne dohodke kemijske in iCr_ rodnih panog. Obravnavali so de lova nje sporazumovvv minule111 letu, njihovo dograjevanje ini* vajanje glede na določila res°
lucije o družbenoekonomske®
razvoju SRS in glede na druz beni dogovor o razporejanju do hodka.	^
SINDIKAT DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLO; VENIJE: Komisija za nadaljn)* razvoj samoupravljanja je obr®1 navala naloge sindikatov P11 organiziranju celovite javne ra^ prave o osnutku zakona o zdi® ženem delu.	.
SINDIKAT DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA ^ DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: ROJ6 v Ljubljani pripravil posvete vanje podpisnikov samoupravnih
sporazumov o osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev upravnih in pravosodnih organov v Sloveniji.	..
SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE: ROJ6 sprejel poseben akcijski načrt # vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem del® Načrt vključuje tudi ..okrof?0 mizo“ o ustanovitvi delov®-organizacije, ustanoviteljski razmerjih, dohodkovnih odnosu1 v filmski proizvodnji in o pok' žaju proizvodnje filmov. , „okrogla miza“ je bila v VIBA filmu v Ljubljani minuli četrtek; Razpravi so prisostvovali t®® delegati občinskih odborov si® dikata delavcev kulture in ob M priložnosti tudi ocenili potek javne razprave o osnutku zako®3 o združenem delu.	.
SINDIKAT DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE: Na skupni seji komi51!6 za samoupravno sporazumeva®] o dohodku in predstavnikov skupnih komisij za samouprav®0 sporazumevanje o delitvi d® hodka in osebnih dohodkov s® ocenili delovanje sporazumov lanskem in letošnjem letu.
SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA SLOVENIJE
NAJ OSTANE MED NAMI
Ko so prijatelji vprašali Borisa Senegačnika, sedaj sekretarja v ljubljanski delovni organizaciji IMKO, ki je dolga leta funkcio-naril v sindikatih, kam se je zataknil in kakšno politično funkcijo opravlja, jim je modro odvrnil:
— Modrca!
Splošno zaprepadenost je Boris prekinil:
- Ja, sem pač predsednik SIS!
Borisu Senegačniku zato želimo, da bi še dolgo in uspešno podpiral revne, bogate pa tlačil!
B. S.
ENOTEN SPORAZUM
—--------■ 1
Posvet s komisijami udeležencev samoupravnih sporazumov o nadaljnjem razvoju sporazumevanja
Na področju vzgoje in izobraževan nja velja sedaj osem samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev. Pri uveljavljanju teh sporazumov je še veliko nerešenih problemov, so ugotovili na posvetu, ki je bil prejšnji teden. Predvsem še ni rešeno načelo svobodne menjave dela, brez katerega pa ni mogoče oblikovati samoupravno dogovorjene cene vzgojnoizobraževalnega dela. Izdelati bi bilo treba merila oziroma dopolniti dosedanja za ugotavljanje kvalitete dela v pedagoškem procesu. Z ugotavljanjem prispevka delavcev vzgoje in izobraževanja k ce-
lotnemu združenemu delu bo šele možno uresničiti načelo svobodne menjave dela.
Ne sme pa se ponoviti primer, ko je Izobraževalna skupnost Slovenije izdelala merila za financiranje vzgoje in izobraževanja, delegati obeh zborov so ta merila potrdili, pedagoški delavci pa niso zadovoljni z njimi Le-ti menijo, daje bilo kršeno samoupravno odločanje prek delegatov zbora izvajalcev.
V pripravi je enoten samoupravni sporazum o osnovah in merilih za ugotavljanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke na področju vzgoje in izobraževanja. Poleg dosedanjih podpisnic sporazumov
naj bi enotni sporazum podpi53^ tudi izobraževane skupnost® skupnim sporazumom bo m°S0 ,j kar najbolj dosledno uresnič®va j načela delitve po delu in zagotavlj
tako delitev osebnih dohodk®v>
-zgoj
bo ustrezala rezultatom dela vi noizobraževalnih kolektivov, kega posameznega delavca in p®5 nim uspehom združenega dela. . Da bi lahko enotni samoupt®
d®]e
sporazum uveljavili že prih®1 leto, bo osnutek v javni razprav1 1. septembra letos. V enotni razum naj bi vnesli načela zak®®3 združenem delu, ki zadevajo ust janje in delitev dohodka.
STANKA RITO^E
dei”USnu^ 7-ak°na 0 združenem letU’ ^ je sedaj v razpravi, razvija ^no zasnovo združenega dela in j , jstičnih samoupravnih odnosov v sleden sistem takšnih družbenoeko-mskih in pravnih institucij, ki bodo a aga za uveljavljanje neposrednega
upravljanja delavcev samih. Gre tedaj za dokončen obračun z vsemi tistimi težnjami in filozofijami, ki želijo uresničiti idejo samoupravljanja s samoupravljanjem v imenu delavcev, ne pa upravljanje delavcev samih. S to celovito zasnovo osnutka zakona o združenem delu postna delavec družbeni nosilec in upravljavec družbene reprodukcij n razvoja družbe v celoti. V tem je njegova resnična revolucionarna vsebina.11
Malo zatem je Marijan Brecelj nadaljeval:
,j>o opravljeni razpravi morajo delovni kolektivi v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah sprejeti konkreten program ukrepov za izpopolnitev samoupravljanja in-delegatskega sistema v smislu vsebine osnutka zakona o združenem delu.
Ta program bi moral zajeti vsa področja, ki jih obravnava zakon, moral pa bi opredeliti tudi nosilce in roke. Zajeti bi moral zlasti odnose pri pridobivanju dohodka, odnose v delitvi in razporejanju dohodka, dohodkovno povezovanje med organizacijami združenega dela v proizvodnji in menjavi blaga, pravilno konstituiranje temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela, spremembe v načinu odločanja delavcev, pravilno postavitev samoupravnih in poslovodnih organov, izboljšanje delovanja delegacij in delegatov za skupščine druž-benopohtičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, spremembe v vlogi in načinu obveščanja delavcev, dosledno izvedbo določb o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanj u itd. Posebej bi bilo v programu treba predvideti postopek za sprejemanje novih statutov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov. Z vso to aktivnostjo ni treba čakati na formalen sprejem zakona o združenem delu, pa tudi na tiste naloge, ki so vezane na sprejem zakona, se je treba že zdaj pripraviti.
Delavec v združenem delu je na podlagi svojega dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, na podlagi samo-
upravljanja kot najbolj demokratične oblike odločanja in s svojim uveljavljanjem v delegatskih razmerjih nosilec vseh pravic razpolaganja z dohodkom in s tem odločujoč dejavnik v uresničevanju svojih, skupnih in splošnih družbenih interesov. Vsako delo delavcev je povezano in soodvisno z delom drugih delavcev. Zaradi razvoja proizvajalnih sil družbe in družbene delitve dela se je tedaj delavec lahko uveljavil kot nosilec odločanja o vseh družbenih zadevah le, če se nepo-sredno poveže z drugimi delavci, s katerimi je v proizvodnji in pri ustvarjanju nove vrednosti tudi dejansko povezan in združen. Zato ostaja ustrezno združevanje delavcev v TOZD še vedno ena temeljnih nalog.
Pri tem je treba nujno odpraviti dve slabosti, ki sta se doslej pokazali. Prva se kaže v formalnem pristopu k oblikovanju TOZD in ima za posledico, da se delavci v njih ne organizirajo kot neposredni nosilci upravljanja in odločanja o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, o vsem pa se odloča na ravni delovne organizacije. Druga slabost pa se kaže v tem, da se mnoge TOZD ustanavljajo kot nekdanja podjetja, se zapiraj o vase in ne kažejo pripravljenosti za zd niže vanj e dela in dohodka z drugimi.14
Predsednik dr. Marijan Brecelj je zatem govoril o nekaterih značilnostih družbene narave dohodka, nakar je opozoril na pomen družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov: „V sistemu samoupravljanja, ki ga osnutek zakona o združenem delu izpopolnjuje, dobivajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi zelo pomembno vlogo. Ta način urejanja tako medsebojnih odnosov v združenem delu kot skupnih družbenih interesov mora v čim večji meri nadomestiti vlogo, ki jo je doslej imela država. Poleg odločujoče vloge delovnega človeka v TOZD in v vseh drugih oblikah združevanja si mora delavski razred in z njim vsi delovni ljudje zagotoviti vodilno vlogo v družbi. Gre za uresničevanje delegatskega sistema v celoti, predvsem pa v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, se pravi tam, kjer se razrešujejo skupna družbena
vprašanja. Izpopolnitev delegatskega sistema in njegovo delovanje na vseh ravneh je neposredna pot za uresničitev odločujoče vloge delavskega razreda in delovnih ljudi v družbi. Temeljna organizacija združenega dela, krajevne skupnosti in vse druge samoupravne organizacije morajo biti zelo neposredno zainteresirane, kakšne delegacije izvolijo za izvedbo teh nalog, še več, dplžne so in odgovorne za to, da tem delegacijam in delegatom zagotovijo vse potrebne pogoje za njihovo delo od organizacijskih do gmotnih, ker sicer ne moremo zahtevati od njih, da bi to odgovorno nalogo zadovoljivo izpolnjevale. V novem skupščinskem sistemu smo stopili na pot odločanja v skupščinah druž-benopohtičnih skupnosti in v samoupravnih interesnih skupnostih po predhodnem obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnih redih v delegatski bazi. Stopili smo na to pot, nismo pa še izpolnili vseh nalog, da bi delegatski sistem v celoti zaživel.
Ko danes proslavljamo dan samoupravljavcev, moramo za uresničevanje novih samoupravnih odnosov, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu, omeniti vlogo in delovanje klubov samoupravljavcev. Ti so že ustanovljeni v mnogih občinah, drugod pa so pred ustanovitvijo. Njihova funkcija je zlasti v organiziranem izmenjavanju samoupravljavskih izkušenj, v medsebojni pomoči pri izpolnjevanju samoupravljanja ter v skrbi za množično družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje vseh samoupravljavcev. S tem v zvezi je tudi nujno, da klubi samoupravljavcev zagotovijo množično in sistematično usposabljanje delegatov, članov samoupravnih organov, poslovodnih delavcev in drugih samoupravljavcev za uresničevanje nalog, Id jih prinaša osnutek zakona o združenem delu. benadomestljiva bo tudi vloga klubov samoupravljavcev pri pripravljanju nove notranje samoupravne zakonodaje. Z organiziranjem medsebojne pomoči pri pripravi statutov in drugih samoupravnih aktov, z razreševanjem vprašanj, ki se bodo pri tem pojavljala, s pripravo različnih strokovnih gradiv in z drugimi oblikami organiziranega skupnega sodelovanja, bodo večkrat lahko klubi samoupravljavcev zapolnili vrzeli, ki so se doslej večkrat pojavljale.
Uveljavljanje načel novega zakona o združenem delu povezujemo tudi z uveljavljanjem novega sistema družbenega planiranja. S planiranjem svojega dražbenega razvoja na osnovi realnega dohodka, ki ga temeljne organizacije združenega dela dosegajo na trgu, bo namreč možno zagotoviti skladen razvoj celotne družbene reprodukcije in s tem možnosti za uresničevanje vseh potreb in interesov delovnih ljudi v razmerah stabilnega go-spodaijenja. Planiranje mora temeljiti na družbenem dogovaijanju in samoupravnem sporazumevanju. Le tako bo možno obvladati negativne posledice delovanja zakonitosti blagovne proizvodnje, predvsem pa opredeljevati razvojne težnje in cilje, ki so v
skladu z interesi delavcev in ki so pogoj za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov.
Bližamo se zaključku dveletne aktivnosti za oblikovanje planov srednjeročnega razvoja vseh nosilcev planiranja za obdobje 1976—1980, in to v federaciji, republikah in občinah. Dosedanja dejavnost na tem področju je pokazala, da smo v naši družbi ob odločilni vlogi delavcev v združenem delu sposobni opredeliti naše skupne razvojne cilje. Ti cilji obetajo, da bo naša družba v naslednjem obdobju povečala materialno osnovo samoupravljanja ter s tem ustvaijala možnosti za še bolj učinkovito uresničevanje vseh temeljnih interesov in potreb delovnih ljudi. Zato je prav in nujno potrebno, da se v tem zakljro-nem obdobju oblikovanja planov vsi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredno opredelijo za temeljne skupne razvojne interese in potrebe združenega dela v celoti in za potrebe družbenopolitičnih skupnosti.
Pri tem pa gre tudi za opredehtev do razvoja Slovenije kot celote in za prevzem materialnih obveznosti in odgovornosti, ki jih morajo organizacije združenega dela za uresničevanje teh temeljnih ciljev doseči z združevalnem. S tam bo ustvarjena podlaga za usmerjen in skladen družbeni razvoj ter za premagovanje mnogih slabosti, s katerimi se danes srečujemo pri uve-Ijavljanju politike družbenoekonom-skega razvoja in gospodarske stabilizacije. Uveljavljanje načel novega zakona o združenem delu, oblikovanje planov in politika gospodarske stabilizacije so medsebojno povezani in terjajo zato temu ustrezno dejavnost za utrditev ustavnega položaja delavca v združenem delu.
Danes, ko smo pred sprejemom družbenih srednjeročnih planov na vseh ravneh — od TOZD do federacije — in ko hkrati z zakonom o združenem delu konkretno uresničujemo najpomembnejša področja družbenih odnosov po novi ustavi in ko so organizacije združenega dela v odločilnem boju za gospodarsko stabilizacijo, lahko rečemo, da delavski razred in vsi delovni ljudje že držijo v svojih rokah orožje, s katerih dosledno, poglobljeno in z vso revolucionarno zavzetostjo uresničujejo zgodovinske cilje naše socialistične družbe in njenega razvoja.11
Ob koncu svojega govora pa je dr. Marijan Brecelj izkoristil priložnost za čestitko:
„Toyarišice in tovariši!
Ko vam ob današnjem dnevu samoupravljavcev izrekamo iskrene čestitke, povezujemo te čestitke z najboljšimi željami za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe, in s tem, da bi se vsi odgovorni delovni ljudje našega družbenopolitčnega, gospodarskega in kulturnega življenja, predvsem pa vsi samoupravljavci, z enako in s še z večjo vnemo kot doslej borili za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili z ustavo in ki jih z zakonom o združenem delu želimo v celoti uresničiti.11
ČLOVEK SE TEŽKO SPREMENI.
iz albuma
sindikalnih delavcev
že*ANC TRATNIK, diplomirani in-* ,11 gozdarstva, se je rodil v vasi Po-v C f” Nazaiiih- Gimnazijo je končal Linkv nato Pa krenil na univerzo v J ,ano- končanem študiju se je ki s« • V takratnem nazarskem LIN, snJi 6 P0zneje združil z gozdnim go-y * ?rstv°m in preimenoval v GLIN. ,j0 eJ delovni organizaciji je ostal vse Ziru^3 ^etos’ ko se je zaposlil v mo-
i«iiKs£b“pra,i kot ,odia ”
Drp, kred desetimi leti ste že bili svet	občinskega sindikalnega
biti3' ?:a'crat ste izjavili, da je težke kjer P.tični delavec v majhni občini (je. J® nrimo vsega samo ena velika bj„,Vna organizacija, ki predstavlja v P°1 gospodarstva občine. d;10 Je res. Poglejte, iz GLINA je št Qlr3jar.občinske konference ZK, i;
Je predsednik občinske konfe <WwZDL’ iz GLINA je še velike tičn k Unkcionarjev in družbenopoli Drin i. delavcev. Prav zato so ljudjf 2a ovali> da je v tej delovni organi Vek * VSrf V redu- Človeško je, da člo obrnv določenih razmerah po svoji
lakrat 1° me ne Prizadene tako ko > ko moraš prepričevati sotova
riše, da interes kolektiva ni vedno identičen z interesi občine. Sam sem bil med nosilci reorganizacije v GLI-NU, čeprav sem vedel, da so bili odnosi v tem kolektivu takšni, da bi moral prenekateri od vodilnih kolektiv zapustiti. Vem namreč, da se človek v svojem bistvu ne more čez noč spremeniti. Končno sem uvidel, da je zame najboljše, če kolektiv zapustim tudi zavoljo nasprotovanja nekaterih vodilnih delavcev ob že omenjeni reorganizaciji.11
Franc Tratnik je priljubljen med delavci tudi zato, ker se je vedno boril za delavčevo pravico, za napredek. Ljudje ga imajo radi, k njemu se zatekajo po nasvet ali pomoč. Zaradi obilice dela si ga poskuša urediti tako, da mu vsaj ob koncu tedna ostane nekaj ur za normalno življenje, za izlet v hribe ali za klepet s prijatelji.
„Pred leti je bilo delo političnih organizacij razdrobljeno. Zdaj smo bolj povezani, čeprav se mi še vedno zdi, da premalo. Potrebna je še večja povezava med političnimi organizacijami, ker so potem tudi rezultati večji in delo učinkovitejše. Poglejte, pro-
blem sezonskih delavcev v gornji Savinjski dolini ni samo problem sindikata. Nzka življenjska raven teh delavcev, gre za sezonske delavce v gozdarstvu, gradbeništvu, v komunali in kmetijstvu, mora nujno skrbeti tudi druge družbenopolitične organizacije ali vodstva krajevnih skupnosti.
Problem Solčavskega, gre za obmejno območje, za katerega še nimamo ustreznega razvojnega programa, ni samo problem SZDL ali zveze komunistov, temveč vseh družbenopolitičnih dejavnikov. S tega območja se delavci še danes vozijo po nekaj ur daleč na delo ali celo v industrijo zunaj naše občine. Tako nam na eni strani že primanjkuje delavcev, po drugi pa se vsak dan kakih 600 občanov vozi na delo v druge občine. To so problemi, ki nas vsak dan tarejo. Ne gre le za ekonomsko plat, mene bolj prizadene tista človeška plat, ker vem, koliko časa po nepotrebnem izgubljamo s temi prevozi, kolikšne napore ti ljudje ob tem žrtvujejo. Žal nam še vedno primanjkuje določeno število delovnih mest, da bi lahko doma zaposlili vse delavce. Meni je povsem jasno, da te
migracije nikoli ne bomo mogli povsem odpraviti, lahko pa jo omilimo.11
Zdaj ko v občini organizira inšpekcijske službe, ima še manj časa, kot ga je imel prej. In vendarle najde vedno čas za pomenek z ljudmi, da prisluhne njihovim problemom in težavam. Medtem ko se pogovarjava, urejuje in usklajuje urnik sestankov, delovnih obveznosti, ki sodijo k njegovemu političnemu delu. Zaradi nenehne časovne stiske pogosto pogleduje na uro, kar pomeni, da je na tesnem s časom.
„Že od mladih nog sem navajen delati. Sam sem se zvečine preživljal med šolanjem, delo mi daje smisel življenja. Pravzaprav niti ne vem, kako je v resnici s človekom, če nič ne dela. Jaz bi obupal. Zato ne morem razumeti ljudi, ki tožijo, da imajo preveč dela. To je v resnici bogastvo, kajti kako prazno bi bilo, če ne bi bilo toliko dela. Saj se včasih zgodi, da od utrujenosti onemiš, da ti ni za pogovor, da bi bil rad sam, vendar so to le trenutki preutrujenosti. Delo si moraš tako razporediti, da je eno navezano na drugo, pa je življenje takoj lepše. Jaz imam rad dinamično življenje ...“	js
po sledeh dogovarjanja
26. junija 1976
stran
DE
0 * * * *
*
*
*
S
*
*
*
*
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
1
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
*4
4
*4
4
\
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
4
4
j
4
4
4
4
4
4
'4
Nadaljujemo z objavo vprašanj, ki so jih zastavljali razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov o osnutku zakona o združenem delu. Žal odgovori niso avtorizirani, vendar sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih določilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo lahko nanje čimbolj celovito odgovorili.
VPRAŠANJE:
Ali velja za samoupravne splošne akte hierarhija? Katere samoupravne splošne akte je treba predvsem spoštovati, če so v medsebojnem nasprotju, vendar ne v nasprotju z ustavo in zakonom?
Na vprašanje odgovarja Peter Toš, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje v združenem delu pri predsedstvu CK ZKS:
„Vsi samoupravni akti morajo biti usklajeni z ustavo in zakonom. V osnutku zakona o združenem delu je še posebej opozorjeno na to, da morajo temeljne organizacije združenega dela sproti usklajevati vse samoupravne splošne akte. O tem govori 590. člen osnutka zakona o združenem delu. Seveda pa velja ob tem opozoriti, da vse obveznosti, ki jih samoupravno organizirani delavci v organizacijah združenega dela prevzamejo s sklenitvijo samoupravnega sporazuma, po osnutku zakona o združenem delu nastanejo in ostanejo pravno veljavne s tistim dnem, ko je bil samoupravni sporazum podpisan. To velja seveda za primere, če se udeleženci samoupravnega sporazumevanja niso kako drugače dogovorili. Če v sporazumu ni določil o tem, kdaj stopi le-ta v veljavo, velja njegova pravnomočnost z dnem podpisa. Če zakon postavlja to načelo, potem je popolnoma jasno, da iz tega slede tudi vse obveznosti, kijih morajo uresničevati samoupravno organizirani delavci, in da sprejete obveznosti podrejajo normativnim aktom, ki
so jih sprejeli v svoji organizaciji združenega dela. Že ta misel zahteva, kar je seveda tudi zelo jasno zapisano v osnutku zakona o združenem delu, da morajo biti vsi samoupravni splošni akti, pravilniki, poslovniki in drugi dokumenti usklajeni s statutom temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije ... Lahko pa zasledimo tudi pojave, da neke norme v pravilnikih, denimo o urejanju delovnih razmerij, niso usklajene z zapisanimi normami v statutu, kajti pogosto v njem le načelno urejamo združevanje dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. 590. člen osnutka zakona o združenem delu govori o tem, da vsi tisti splošni akti, ki niso usklajeni z ustavo in seveda tudi s statutom temeljne organizacije združenega dela, ne morejo veljati, kajti normativna osnova za samoupravno odločanje in urejanje delavčevih pravic, dolžnosti in obveznosti ni urejena tako, kot bi morala biti.
Velja torej ugotoviti, da med samoupravnimi splošnimi akti v združenem delu obstaja hierarhija, ki se začenja z družbenimi dogovori ter vlogo in odgovornostjo, ki jo subjekti družbenega dogovarjanja sprejemajo pri urejanju najpomembnejših družbenih vprašanj. Hierarhija velja seveda tudi za samoupravne sporazume, oziroma za tiste sporazume, kjer se subjekti sporazumevanja dogovorijo o uresničevanju njegovih določil. Sicer so pa samoupravni sporazumi osnova za celovito normativno zgradbo odnosov v samoupravnem združenem delu.“
VPRAŠANJE:
Delavski s\>et ima v temeljni organizaciji združenega dela pomembno vlogo. Kako osnutek zakona o združenem delu opredeljuje predhodni vpliv delavcev na njegove sklepe? Kazalo bi posebej obrazložiti vlogo zbora delavcev!?
Peter Toš:
Delavci morajo odločati glede na ustavna določila o vseh vprašanjih, ki so pomembna v procesu gospodarjenja temeljne organiza-
cije združenega dela. Oblikovanje planov, programov razvoja in tudi kritično presojanje zaključnih računov je le ena od oblik neposredne upravljavske vloge delavcev v združenem delu. Sicer pa gre za tiste določbe v osnutku zakona, ki zelo natančno govore o celovitem procesu družbenega planiranja, ki se začenja z oblikovanjem in sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov v TOZD, OZD itd. Prav tukaj delavci neposredno opredeljujejo svoje temeljne interese pri načrtovanju nadaljnjega razvoja svoje asociacije združenega dela ter med seboj usklajujejo interese.
Razvojni plan mora biti seveda usklajen z določili samoupravnih sporazumov, kajti prek tega lahko tudi zagotavljamo neposredni vpliv slehernega delavca pri oblikovanju planov. Seveda pa plan ne sme biti le seštevek razvojnih načrtov in ciljev, temveč mora temeljiti na dohodkovnih odnosih, kijih urejajo delavci v procesu družbene reprodukcije.
Delavci prek sistema družbenega planiranja in samoupravnega sporazumevanja sklepaajo posebne odnose pri delitvi ustvarjenega dohodka in v teh primerih je delavski svet odgovoren le za sprejemanje oziroma ugotavljanje posledic vseh teh družbeno dogovorjenih načrtov.
Seveda pa zbor delavcev ostaja še vedno zelo pomembna institucija in oblika osebnega izrekanja delavcev. Tudi referendumu daje osnutek zakona o združenem delu pomembno vlogo. Nedvomno bo potrebno v mnogih stvareh, kjer morajo odločati delavci, sklicati njihove zbore. Namen teh zborov je tudi v izmenjavi različnih pogledov, argumentov in utemeljitev, na osnovi katerih se lahko vsi opredeljujejo za ali proti. Zbor delavcev bo tudi v prihodnje ohranil to svojo pomembno vlogo, kajti referendum v resnici ostaja tista oblika odločanja delavcev, kjer se individualna avtonomija delavca kot nosilca ustavno zagotovljenih pravic mnogo učinkoviteje uveljavlja kot pri glasovanju na zboru delavcev.

KOLEDAR
NALOG
Poleg vse bolj intenzivnih razprav o oceni razvitosti	samoupravnih
odnosov v temeljnih in drugih	organizacijah
združenega dela in poleg novosti, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu, bodo sindikati in zveza sindikatov v tem tednu posebno pozorni na naloge, ki jih imajo v družbenem planiranju.
Pomembno bo tudi posvetovanje predsednikov skupščin oziroma tajnikov klubov samoupravljavcev, ki ga pripravlja republiški svet zveze sindikatov. Na posvetu bodo izmenjali dosedanje izkušnje pri delu klubov, razpravljali bodo o njihovi vlogi v uresničevanju zakona o združenem delu in v sistemu družbenopolitičnega izobraževanja
PONEDELJEK, 28. JUNIJA
-	posvetovanje predsednikov skupščin in tajnikov klubov samoupravljavcev;
-	na seji RO sindikata delavcev kovinske industrije bodo ocenili gospodarska gibanja v črni in barvni metalurgiji, elektro in kovinski industriji, pregledali osnutek družbenega plana razvoja Slovenije v obdobju 1976 do 1980 ter obravnavali še druge zadeve;
TOREK, 29. JUNIJA
-	RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije bo na seji obravnaval lanske rezultate gospodarjenja in rezultate v prvem tromesečju letos, akcijo za ukinjanje nočnega dela žensk ter osnutek srednjeročnega razvoja SRS.
SREDA, 30. JUNIJA
-	RO sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti bo skupaj s skupno komisijo podpisnikov samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v organizacijah komunalnega gospodarstva na posvetovanju obravnaval problematiko uveljavljanja in izvajanja tega sporazuma.
ČETRTEK, 1. JULIJA
-	republiški svet zveze sindikatov organizira posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih nadzornih odborov, na katerem bodo opredelili statutarno vlogo nadzornih odborov in izmenjali izkušnje v njihovem delovanju.
PETEK, 2. JULIJA
-	RO sindikata delavcev prometa in zvez bo razpravljal o rekreaciji in o delovnih razmerah delavcev v prometu in zvezah;
-	RO sindikata delavcev grafične in papirne industrije bo na svoji seji pregledal aktivnost sindikata v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, učinkovitost samoupravnih sporazumov, pogoje gospodarjenja v panogi ter obravnaval predlog dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana SRS;
-	na seji RO sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti bodo pregledali osnutek družbenega plana razvoja SRS v obdobju 1976 do 1980, sklepe s posvetovanj o samoupravnem družbenem planiranju in ocenili potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
Slavica Putrih, namestnica predsednika izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD Lona: „Naša samoupravna praksa je že prerasla zahteve starih samoupravnih aktov.“
Ivan Kranjc, predsednik izvršnega odbora sindikata v delovni skupnosti skupnih služb: „Dele-gat mora s stališčem svoje volilne skupine priti na sestanek. V praksi to že velja.“
4
Lojzka Potrč, vodja kadrovsk0 socialne službe v Labod11' „Kakih posebnih spretne® nam zakon o združenem de*11 ne bo prinesel, potijuje pa11383 že organizirana samouprav® hotenja.14
KAKO SO SE DELAVCI SAMOUPRAVNO ORGANIZIRAL! V NOVOMEŠKI TOZD TOVARNE LABOD
PRVI IN VSI PRIHODNJI SADOVI
Po šestindvajsetih letih našega samoupravljanja pač ni možno zahtevi da bi v eni sami akciji odpravili vse dosedanje pomanjkljivosti; organizirati pa bi se morali tako, da bi vse slabosti kar najhitreje odpravili
Ob letošnjem 27. juniju, dnevu samoupravljavcev, so v glasilu delovne skupnosti tovarne perila Labod v Novem mestu v uvodniku pisali:
Delavec zdaj z delegatskim sistemom že oblikuje politiko prav na vseh ravneh in se s tem množično vključuje v neposredno odločanje o uporabi sredstev. Res je, da delegatski sistem spremlja še veliko organizacijskih in vsebinskih težav, vendar se je izkazal za pravilnega in vsak samoupravljavec je dolžan, da ga podpira in dopolnjuje, da se usposablja za uresničevanje svoje funkcije.
S klubi samoupravljavcev, ki smo jih ustanovili pred nedavnim, smo delavci spet veliko pridobili, saj od njih pričakujemo konkretno pomoč pri usposabljanju proizvajalcev, pobudo Za boljše izobraževanje in obveščanje, za izmenjavo izkušenj in mnenj pri obravnavi problemov.
Predvsem pa moramo v teh dneh, ko na vseh samoupravnih ravneh razpravljamo o osnutku zakona o združenem delu, dodobra pregledati naše dosedanje samoupravljanje. S tem zakonom želimo urediti osnove sistema za vse družbene funkcije na podlagi združenega dela z družbenimi sredstvi, želimo zboljšati akcijsko sposobnost zveze komunistov in sindikata v vsaki celici samoupravljanja ... Želimo in hočemo doseči preobrazbo upravljanja - poglabljanje, širjenje, utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Ta zakon naj bi samoupravljavcem zagotovil trdno in neposredno politično oporo pri nadaljnji preobrazbi družbenopolitičnih odnosov v samoupravni družbi.
O tej preobrazbi in o njihovi akciji zanjo so mi pripovedovali: Slavica Putrih, namestnica predsednika izvršnega odbora sindikata v TOZD Ločna (Novo mesto), Lojzka Potrč, vodja kadrovske socialne službe in Ivan Kranjc, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v delovni skupnosti skupnih služb.	|
bjihove pripovedi bom skušal strniti v nekaj najpomembnejših misli.
UVELJAVLJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU TERJA VELIKO PRIZADEVNEGA DELA
Govoril sem o akciji, oni pso govorili o procesu.
In smo se kljub temu dobro razumeli.
Po šestindvajsetih letih našega samoupravljanja pač ni moč trditi, da bi lahko z eno samo, dokaj kratko-
trajno razpravo odpravili vse slabosti v našem samoupravljanju, čeprav gre za tako pomemben zakon, ki mora zagotoviti uresničevanje ustave v združenem delu.
„Za zdaj smo v vseh samouprav-nili in sindikalnih enotah pa na zborih delavcev razpravljali o osnutku zakona. V kratkem bomo naredili analizo našega samoupravljanja in potem bomo naše zdajšnje delo soočali z zahtevami zakona o združenem delu. Bistvenih sprememb najbrž ne bo. Vse kaže, daje naše dosedanje samoupravljanje že usklajeno z vsemi najpomembnejšimi zahtevami te tako imenovane male ustave.”
Imajo pet temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb - v Novem mestu, Ptuju, Ljubljani, Krškem in Trebnjem. Vsaka temeljna organizacija samostojno oblikuje in deli dohodek. Skupne investicije so stvar samoupravnega sporazuma in jih vračajo. Samoupravljanje je blizu delavcu, ker se o oblikovanju in delitvi ustvarjenih sredstev mora odločati sam, v svoji temeljni organizaciji in v delovni skupini; vsaj moral bi odločati neposredno; tudi takrat, ko svoje mnenje pove delegatu, ki naj bi ga zagovarjal v družbenopolitičnih ali interesnih skupnostih.
V Labodu dela 2015 ljudi Med njimi je kakih 90 % žensk in pretežno so mlade, v TOZD Ločna je poprečna starost vseh zaposlenih 23 let. Torej, bi dejal, mladinska brigada.
„Seveda ni lahko. Razredne proletarske vrline šele pridobivamo v šoli samoupravljanja. Vsak naš uspeh pa je poraz mezdnih teženj. Res smo šola, toda praksa je v tej šoli osnovni predmet."
DELAVSKE TRIBUNE
Pred leti so v Labodu pet sobot na leto delali, da bi si ustvarili sklad delovnih ur za samoupravne razprave. Zdaj delajo tri sobote in tako ustvarjene ure porabijo med delovnim časom. Mij manj enkrat na mesec se sestajajo zbori delavcev pa vsi družbenopolitični in samoupravni organi, sklicujejo posvetovanja, prirejajo tečaje in seminarje, odprejo skrinjice s predlogi, pritožbami in mnenji delavcev in, če je v njihovi moči, takoj odgovorijo nanje.
»Ljudje so pri nas informirani o vsem, kar se dogaja v kolektivu, kot samoupravljavci in kot delegatk Gradiva je obilo, v biltenu in v našem internem glasilu pa na oglasnih deskah; ob slehernem pomembnem
delu dobi vsak delavec celotno g® divo. Nekateri ga preberejo, druč ne. Trudimo se tudi, da bi bilo vS^ gradivo napisano tako, da bi ga de® vec zlahka razumel Naše glasilo ^ bod preberejo vsi, takoj ko izide, njem iščejo predvsem sami sebe.
O vseh teh problemih pa se iz 0 1 v oči pogovarjajo tudi na delavsK® tribunah.
OSNOVNA CELICA SAMOUPRAVLJANJA O teh tribunah bi kdaj v prih°j| nje kazalo spregovoriti več bes® ’ danes naj povem le nekaj misli o ® hovih samoupravnih enotah, ki ^ kot pravijo, »osnovne celice našeP samoupravljanja".	. ..
Tam, med delavci, že oblikujel stališča, ki jih delegati kot odp0" slanci proizvajalalcev potlej zag°vaI" jajo v samoupravnih organih.
»Ljudje, ki so o vsem obveščen1’ čeprav vsega gradiva nekateri ne P®! berejo, se v samoupravni skupin1’ je hkrati tudi sindikalna, znajde]^ pred zahtevo, da povedo s11® mnenje. Drži pa, da mora to njih° mnenje nekdo organizirati in P® zato še kako potrebujemo partij0 ® sindikat. Ni dovolj informirati d lavce; prava informacija je lahko zahteva ljudi, ki informacijo pot® bujejo, da bi odločali. Še zlasti Pa^ pomembno, da pri teh samoup® nih odločitvah vedno več delav® razmišlja o svojem in o skupne učinku proizvodnje in poslovanj Pred dobrim desetletjem je naša ® varna zabredla v dokaj velike teža®’ in od takrat smo ogromno denafl dali za nakup novih strojev in gradnjo lastnih prostorov, za nakul stanovanj in usposabljanje ter pr® bivanje novih strokovnjakov, kušnje iz tedanjih težkih časov s° naa samoupravni praksi še se žive. Za strokovnjake zdaj skrb1® sami"	. .
O vseh problemih, ki zadevajo lavce, se torej že pogovarjajo vsi posleni.
Opozorili pa so me:	_
»Samoupravljanje terja pr®30 , nost vseh; vsak mora dati svoj de® Tako dobro pa se še nismo organ® rali. Zato šepa tudi delegatski stem. Se zgodi, da delegati prihajaj ^ na seje samoupravnih organov svojim mnenjem, tudi takrab imajo dovolj časa, da bi stališča °
iikovali med volivcu Najboljše
je proti takim starim navada®! dobro samoupravno organiziranj
kolektiva."	^
Za takšen kolektiv pa so v n0^ meškem Labodu že kar precej redih.	JANEZ VOUL
°kzni, ki jih je prinašal s seboj letos uveljavljeni sistem zavarovanja plačil v ■lz?rnetu med uporabniki družbenih sredstev, so bile odveč. Celo nasprotno, Seie’ ie v tem s‘stemu znatno več dobrega kot slabega. Visoka stopnja 0jn°sti se je zadržala še naprej. Podjetja so se kljub začetni ležernosti in P0rn naglo navadila in obrnila sistem sprotnega plačevanja sebi v prid. Sprejela sist* ^Pomembnejšo novost - menico kot plačilno sredstvo. Tako se je novi efn uveljavil znatno bolje, kot smo pričakovali; težave se bodo pojavile šele ob tež^ P°letia’ ko bo zapadla večina do sedaj izdanih menic; vendar bodo resne in <^e imela le posamezna podjetja, zlasti tista, ki imajo dolg proizvodni ciklus, tsta, ki so doslej živela predvsem od tujih sredstev.
. ^a^rat! ko smo delali prve korake k roVernu sistemu zagotavljanja in zava-nik^3 v prometu med uporab-družbenih sredstev, je vsaj po Zal ot*Pavanjih in predpripravah ka-o. da bo novi sistem zelo težko in Ko t18' P°^no zaživel- Rezultati mno-stranske poravnave dolgov iz minu-c-- “ta, ki naj bi delovnim organiza-rav olaišale prehod na sprotno po-p0^avanie finančnih obveznosti do kazalcih partnerjev in do družbe, so Žani; u aa marsikje v delovnih organi-telf1* kai lahko jemljejo prehod na naih'6 Plačevanje- Skratka, obveljala x„i m naša že pregovorna lagodnost, > borno že kako. Izkazalo pa se je, D j50 bili klavrni začetni rezultati le “dio3 velike previdnosti ali nemara strahu pred novim. Pri tem, tako cii k T mn°gih delovnih organiza-bi bilo prav, da bi tistikrat manj krš'1 * ° baznih, ki bodo doletele bol' nove8a sistema plačevanja, pa stvJ ° tem’ kako naj bi se gospodar-, 0 vedlo v novih razmerah. Podatki, 10 Sn}° jih uspeli zbrati v nekaterih de-iih i organizacijah in v dveh največ-b slovenskih bankah - Ljubljanski dflKisn Kreditni banki Maribor — do-st uJej°> da je vsaj v Sloveniji novi si-da/11 Za<^'bal s polnimi pljuči in da brin Ze*°. bobre rezultate. Problemi se ,	° pojavili le ob koncu poletja, ko
, J^dla v plačilo večina doslej iz-Dr . menic, vendar še ti le v tistih ^iv^obnih organizacijah, ki so doslej ^bntudh86 raZVbale Predvsem na ra-
prednosti menic
_ ^Pomembneje je, daje v Sloveniji DoHa druge republike nimamo točnih bilno °V ~ mouloa obveljala kot pla-
Zna^elovne organizacije so kmalu spo-Dr ,e Prednosti indosirane menice veznost?8'"11 načini Poravnavanja ob-
skem^n0 nam Pripovedov t ™ Tap naslednje: „V zt Zartn-6®3 'eta nam je šlo bol »m času pa se nam je 1 »a likvidnost, popravi
d3° Pa so v TAP novem sVn.avnavanJa obveznosti ] tujj finančno službo in bo j Prodajo, so ugotovili kon„ °r8anizacijske sprem dina 3 eta dale približno 1 je]ar]ev Prihranka. Za kolek
Pakp\eloPomrmSe
.pohvalijo pa se tudi v m Mnpr,°r®anizaciiah združei bomo3 S° S- Podobna, z ree Posamič navajali. Pc gotavljajo, da je pre
koče plačevanje obveznosti prinesel mnogo več dobrega kot slabega. Pripombe pa dežujejo, ko steče pogovor o poslovanju s podjetji iz drugih republik. Seznam podjetij iz drugih republik, ki so morala zavoljo nesposobnosti, da poravnajo obveznosti, v uradnem listu objaviti sanacijo, je namreč kaj dolg; upniki, med katerimi so tudi slovenska podjetja, pa so v takšnih primerih vsekakor na izgubi.
UKREPI BANK
Delovnim organizacijam pa so pri sprejemanju menic kot plačilnega sredstva pomagale tudi poslovne banke s svojimi ukrepi. Zavoljo bojazni, da razpoložljiva bančna kreditna sredstva ne bodo morda zadostovala za pokrivanje menic — sprva so se podjetja obračala na banke izključno s prošnjami za poroštvo, banka pa sme uporabiti za kritje menic le svoj kratkoročni kreditni potencial in kot rezervo prosti investicijski kapital — so banke uvedle nekakšno selektivno politiko pri dajaniu poroštev.
Kreditna banka Maribor je v začetku, ko potrebe podjetij po pokrivanju menic še niso bile znane, za vsako podjetje določile začetno višino, do katere je bila pripravljena avalirati menice in dajati poroštva. Hkrati je banka s svojimi strokovnimi službami spremljala gospodarski položaj vsakega svojega poslovnega partneija, da je tako tekoče obveščala o sedanjih in bodočih potrebah po kreditih. Hkrati je šla v veliko akcijo, v kateri ji je uspelo pripraviti delovne organizacije, da so uporabljale menice kot plačilno sredstvo.
Tudi v Ljubljanski banki so zadovoljni s kroženjem menic. K temu uspehu je banka pripomogla s svojo politiko „siljenja“ podjetij, da menice uporabljajo kot plačilno sredstvo. Da pa ne bi bil takoj na začetku ogrožen kreditni potencial banke, le-ta praviloma ne avalira menic z zneski, manjšimi od 10 tisoč dinarjev. Izjema so le manjša podjetja, ki ne poslujejo z velikimi zneski. Ljubljanska banka se je tudi odločila, da bo začela pospešeno odkupovati menice tistih podjetij, ki so večji upniki kot dolžniki in vseh menic ne morejo uporabiti kot plačilno sredstvo, poleg tega pa potrebujejo določena sredstva na žiro računu za pokrivanje nekaterih obveznosti z „gotovino“: za osebne dohodke, za odpiranje akreditivov pri uvozu, za pokritje družbenih obveznosti itd. Če ne bi ravnala tako, bi takšnim podjetjem kajpak otežila tudi nabave reprodukcijskega materiala in zmanjšala njihovo likvidnost.
MENICE KROŽIJO
Rezultati takšne pohtike so razvidni iz bančnih podatkov o tem, koliko
kratkoročnega kreditnega potenciala so morale uporabiti za pokrivanje menic in garancij. V Kreditni banki Maribor je odstotek sorazmerno visok -86 odstotkov kratkoročnega kreditnega potenciala je že izkoriščenega za te namene. Banka je izdala 3504 menice (do konca maja) v vrednosti 1,15 milijona dinarjev in 32 garancij v vrednosti 56 milijonov dinarjev. Vendar kljub temu ni nevarnosti, da bi presegli kratkoročni kreditni potencial (1,449 milijarde dinarjev), saj menice krožijo in seje začetni naval na banko že umiril.
V Ljubljanski banki pa je izkoriščenost 19 milijard dinarjev velikega kratkoročnega kreditnega potenciala do konca maja izkoriščena za dajanje avalov in garancij komaj 30-odstotno, čeprav je banka izdala 22.900 avalov na menice. Zanje je „porabila“ 6,5 milijarde dinarjev. Podjetja skorajda ne iščejo več novih menic za pokrivanje svojih obveznosti, ampak za ta namen izkoriščajo od poslovnih partnerjev prispele menice. Tako v resnici ni bojazni, da bi sredstva, namenjena za pokrivanje avalov menic, prekoračili, zlasti še, ker se v plačilnem prometu TOZD vse bolj poslužujejo možnosti, da je en TOZD ali OZD drugi porok na menici.
Na začetku uveljavitve novega sistema so v Ljubljanski banki poudarili: „Računamo, da bo vsak, ki nas je prosil za avaliranje menice, znesek na njej sam poravnaj." Do danes v Ljubljanski banki še niso morali nobeni TOZD poravnavati zapadlih obveznosti. V Kreditni banki Maribor pa so povedali, da so plačali dve menici z nepomembnim zneskom nekemu obrtnemu podjetju, ki pa se je medtem že saniralo z združitvijo z gospodarsko močnim partnerjem.
JESENSKE TEŽAVE
Takšno je trenutno stanje v prometu med uporabniki družbenih sredstev. Visoka likvidnost v bankah in delovnih organizacijah pa nas ne sme uspavati: ob koncu poletja, ko zapade v plačilo večina doslej izdanih menic, se bo sedanja raven likvidnosti stanjšala kot spomladanski sneg. V Kreditni banki Maribor so nam pokazali lestvico mesečnega zneska menic, ki bodo zapadle v naslednjih treh mesecih: v juliju jih bo zapadlo v skupni vrednosti 284 milijonov din, v avgustu za 322 milijonov in v septembru za 45 milijonov. Položaj na področju Ljubljanske banke je podoben.
Težave bodo imela zlasti proizvodna podjetja, ki so doslej živela in se razvijala pretežno na račun tujih, se pravi sposojenih sredstev; podjetja, kjer je dolg ciklus proizvodnega procesa; podjetja, ki so koristila predvsem sredstva dobaviteljev. V težavah bodo tudi podjetja, ki imajo nizka lastna trajna obratna sredstva, podjetja, ki zavoljo neustreznega razmerja med cenami njihovih izdelkov in reprodukcijskega materiala ne ustvarjajo dovolj akumulacije ...
Vendar je velikih podjetij, ki bodo prišla v težave, malo — prešteli bi jih lahko na prste ene roke.
B. RUGELJ
PO SLEDOVIH AKCIJE
DENAR ZA CESTE BO!
Po prvih omahljivih korakih je akcija vpisovanja javnega posojila za ceste s krepkimi koraki krenila proti zastavljenemu cilju, devetstotim milijonom dinarjev, ki naj bi jih delovni ljudje in občani posodili kot svoj prispevek hitrejšemu moderniziranju slovenskih cest in gradnji tako potrebnih novih kilometrov asfaltnega traku. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se je doslej nabralo že dobrih 253,5 milijona dinarjev posojila ali več kot 28 odstotkov od predvidene vsote. Podatki iz občinskih „štabov“ za vodenje akcije tudika-žejo, da so vsepovsod, tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih — v zadnjih dnevih zelo pospešili akcijo ter da tudi v tistih občinah, kjer so doslej zbrali zelo malo posojila — denimo v Ljubljani - že dohitevajo po zbrani vsoti druge slovenske občine. Občani in delovni ljudje so torej v polni meri razumeli pomen javnega posojila.
REKORDERJI
Če se lahko opremo na podatke, ki smo jih dobili o poteku akcije — vprašali smo več delovnih organizacij o poteku vpisa posojila — kaze, da bodo delovni ljudje in občani nemara zbrali celo več kot 900 milijonov din. V večini podjetij, kjer smo podatke zbrali, so namreč v poprečju vplačali nekaj več, kot bi po posebnem ključu morali -vsak zaposleni posodi v roku dveh let pol svojega mesečnega neto osebnega dohodka - da bi dosegli predvideni znesek. Mnogi zaposleni pa so prispevali tudi znatno več, posamezniki tudi več kot mesečni zaslužek. Med temi je -spet po naših podatkih, ki kajpak še zdaleč niso popolni — rekorder Gajo Simikič, livar iz Livarne v Ivančni Gorici, ki je posodil deset tisoč dinarjev, kar je več kot dva njegova mesečna osebna dohodka. Prav tako nekaj več kot dva mesečna zaslužka sta posodila Rifet Dogič, nekvalificirani delavec iz Ingradove TOZD v Žalcu, dal je 10 tisoč din in Tine Jelenc, finomehanik iz Tehtnice iz Železnikov, ki je posodil kar 12 tisoč din. Ta znesek je doslej naj večji, kar smo jih lahko zasledili.
Po delovnih organizacijah je akcija doslej tekla zelo različno. Medtem ko so ponekod posamezna podjetja zelo dobro izpeljala vpis posojila, pa akcija na ravni občine zaostaja.-Tako je bilo se pred dnevi v škofjeloški občini, ki je capljala na repu, v podjetju Tehtnica v Železnikih pa so, kolikor smo ugotovili, do takrat že končali z vpisom posojila. V posameznih delovnih kolektivih, denimo v Elektrokovini iz Maribora, akcije sploh še niso zastavili. Alfonz Gramt, podpredsednik sindikalne konference Elektrokovine, nam je sicer pojasnil, da so za to imeli resne vzroke. Prav zdaj so namreč sredi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in so sklenili, da bodo z vpisom posojila počakali do prihodnjega tedna, ko bo javna razprava sklenjena. Zato pa v nekaterih drugih delovnih organizacijah, na primer Tovarni elektroporcelana v Izlakah, v Saturnusu v Ljubljani in še kje, pojasnila, zakaj še niso začeli vpisovati posojilo, nimajo prave teže.
Sicer pa poglejmo, kaj smo zvedeli v posameznih delovnih organizacijah.
,3KRTI“ GORENJCI
Če bi sodili po številnih šalah, ki krožijo o varčnosti Gorenjcev, da ne rečemo o že skoraj „škotski 3crtosti“, bi menili, da akcija za vpis posojila za ceste na tem koncu Slovenije ne bo prinesla spodbudnih rezultatov. Seveda so šale eno, resnica pa drugo in Gorenjci so na najlepši način dokazali, da so sicer varčni, toda na zelo pameten način. Vabilu za vpis posojila so se namreč polno številno odzvali. Pravijo, da se jim bo posojeni denar kasneje obrestoval ne samo z obrestmi za posojilo, pač pa tudi pri gospodarskih prihrankih zavoljo boljših cestnih zvez.
V Železarni Jesenice so do 19. junija zbrali 3,5 milijona dinarjev od predvidenih 12 milijonov, kolikor jih naj bi zbralo 6300 zaposlenih v tem kolektivu. Doslej je posojilo vpisalo 1790 delavcev, vendar sodijo, da jih bo do konca tega tedna vpisala že vsaj polovica . zaposlenih. V kolektivu so se tudi dogovorili, da bodo vodstveni in vodilni kadri vpisali najmanj 70 odstotkov enomesečnega osebnega dohodka, vsi drugi pa najmanj po polovico mesečnega prejemka.
Omenili smo že Tehtnico iz Železnikov, kjer je po besedah Mihe Tolarja, predsednika sindikalne organizacije, 100-članski kolektiv že pred dnevi v celoti vpisal posojilo. Večina je prispevala nekaj nad pol poprečnega mesečnega osebnega dohodka, nekateri pa tudi znatno več. Med njimi prednjačijo poleg Tineta Jelenca, ki je vplačal 12 tisoč din, elektrikar Tone Kosec, strojni ključavničar Franc Benedik in finomehanik Jože Bendičič, ki so vsi vpisali po 6000 din posojila. Skupaj je ta kolektiv zbral 170 tisoč dinaijev.
POSOJILO - UGODNO VARČEVANJE
Dobro teče akcija tudi v severovzhodni Sloveniji. V Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni so že zbrali več kakor polovico zneska in ker je vpisalo posojilo že 380 delavcev od 705 zaposlenih, se v tem kolektivu v poprečju drže spodnje meje posojila, to je polovice mesečnega osebnega dohodka. Več kot drugi pa sta odločena posoditi direktor Jože Poštrek in sekretar podjetja Tone Štefanec, ki sta vpisala po 4800 din posojila.
V	Dravograjskem Imontu vpis posojila še teče. Doslej so vpisali že 31.000 dinaijev posojila, od 47 zaposlenih pa ga je vpisalo 13 delavcev. Med njimi se je za naj večji znesek — 5000 din — odločil direktor podjetja Vukašin Nadič in s tem za nekaj odstotkov presegel polovico svojega.mesečnega dohodka.
Kolektiv celjske Klime je nekako na začetku akcije, ki pa jo bodo, tako zatrjujejo, v kratkem izpeljali do konca. Za sedaj je vpisalo posojilo približno vsak četrti denavec, pomembnejšega preseganja dogovoijene spodnje meje posojila pa za sedaj v tem kolektivu ni bilo.
V	gradbenem podjetju Ingrad iz Celja je več delavcev krepko preseglo polovico mesečnega osebnega dohodka. Prednjači, kot smo že omenili Rifet Dogič, nekvalificirani delavec, ki vpiše 10 tisoč dinaijev posojila. Svojo odločitev je komentiral takole: „Var-čujem že nekaj časa. Ko sem zvedel, da bom to posojilo dobil povrnjeno in vrh tega še obresti, sem se zlahka odločil, saj pri varčevanju ne bom na izgubi, storil pa bom še nekaj dobrega za družbo."
V	Ingradu so doslej že 93,8-odstotno vpisali posojilo, zbrali pa so že 2,49 milijona dinaijev. Posojilo je vpisalo 1557 delavcev od 1655 zaposlenih, med njimi pa so poleg Dogiča največ posodili nekvalificirani delavec Mehmed Hasinovič - 5000 din, mojster delavnice Miran Korošec in direktor podjetja Marjan Prelec po 6000 din ter diplomirani pravnik Franjo Čevnik 5000 dinarjev.
V TOMOSU NAJVEČ 7000 DIN
Na Primorskem tako prijetnih novic nismo zvedeli, bržčas pa po naši krivdi, saj smo uspeli dobiti podatke samo v štirih podjetjih. V Tekstini in v Mlinotestu praktično niso še zbrali ničesar. Zato pa so se dobro izkazali v Istrabenzu in Tomosu, kjer akciji kar dobro potekata pa tudi posamezniki vpisujejo znatne zneske. Tako so v Istrabenzu zbrali blizu 35 odstotkov predvidenih sredstev, največ doslej pa sta vpisala direktor podjetja Janko Kosmina 4600 din in vodja črpalke v Škofijah Šime Jukič 4000 dinaijev.
V	Tomosu je od 2350 zaposlenih že vplačalo 963 delavcev (podatek, kot vsi drugi, vetja za minulo sredo) skupno 1,54 milijona din posojila. Med vpisovalci pa so se najbolj izkazali Janez Slokar, uvozni referent, s 7000 din vpisanega posojila ter Marko Stokin, direktor; s 5000 dinaiji. Razveseljivo pa je, da je veliko delavcev vpisalo med 3000 in 5000 dinaiji, kar je seveda znatno več, kolikor znaša polovica poprečnega osebnega dohodka v podjetju v zadnjih treh mesecih.
SOLIDARNOST BREZ MEJA
V	hoijulski Iskri so zbrali 277 tisoč dinaijev, ki jih je vpisalo 175 delavcev od 300 zaposlenih. Tu so se najbolj izkazali vodilni in vodstveni delavci: direktor Radovan Vrabl bo posodil 10 tisoč din, tehnični direktor Marko Simončič 8000, vodji priprave dela Marjan Vračko in Franc Grom pa po 7000. Drugi zaposleni pa so v glavnem prispevali predvideni minimum.
V	IMF TOZD livarna v Ivančni gorici imajo, kot smo omenili, rekorderja po razmerju med osebnim dohodkom in vpisanim posojilom, in to livarja Gaja Simikiča, ki nam je povedal, da ga prav nič ne moti, če kot Bosanec pripspeva za gradnjo slovenskih cest. - „Tudi Slovenci ste že krepko pomagali moji republiki," je dejal.
Sicer pa je v tej delovni organizaciji vpisalo posojilo že 196 delavcev od_308 zaposlenih, zbrali pa so 480 tisoč dinaijev. Večje vsote sta prispevala tudi direktor TOZD Valentin Mendiževec 7000 din ter obratni elektrikar Janez Potočnik 5000 din.
V	domžalskem Toku je 409 delavcev od 900 zaposlenih vpisalo posojilo, zbrali pa so 586 tisoč dinarjev. Predstavnica komisije je sicer oklevala, ali bi bilo prav, da objavimo, kdo je največ vpisal. Kljub temu: najbolj se je izkazal vodja oddelka Franc Kerč, ki s svojim posojilom 4000 din sicer zaostaja za nekaterimi drugimi delavci, ki so vplačali višje zneske (direktor Stane Rozman 5000 din, računovodja Aleksander Rihtar 4800 din), vendar je edini doslej pripravljen posoditi kar 80 odstotkov svojega poprečnega mesečnega dohodka.
Solidarnost naših ljudi kot da nima m«je!
B. RUGELJ
NE MEHANIZEM — VSEBINA!
Dejstvo, da bo predsedstvo CK ZKJ jeseni razpravljalo o uresničevanju ustavne vloge in položaja socialistične zveze, je bilo tudi povod za skupno sejo IK predsedstva CK ZKS in izvršnega odbora republiške konference SZDL, ki sta s tem spodbudila širšo razpravo zlasti na medobčinskih in občinskih ravneh. Priprave namreč, kot so ugotovili, zahtevajo zlasti oceno dosedanje krepitve socialističrie zveze in vloge ZK, hkrati s tem pa tudi aktivnost, ki naj bi še bolj spodbudila prizadevanja za utrjevanje fronte na vseh ravneh.
O prvi nalogi v Sloveniji zagotovo ne bo treba šele začenjati razprave. Imamo dovolj temeljitih analiz in še posebej ugotovitve.
Komunist *■
ki jih je sprejel CK ZKS na peti seji. Zavedati se namreč moramo, da smo že doslej teoretično in vsebinsko jasno in nedvoumno opredelili vlogo socialistične zveze in da je zdaj naša največja dolžnost spreminjanje sedanjih razmer v družbeni praksi, ki jih še vedno pogojujejo stara gledanja. Vse bolj nam je namreč jasno, da ne more biti uspešne poUtične akcije brez aktivnosti socialistične zveze, ki edina lahko s svojo organiziranostjo zagotavlja vpliv množic na vse tokove družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja. Prav zato se je treba še posebej boriti proti vsem oblikam forumskega dela, ki bi lahko onemogočalo povezanost organov in vodstev SZDL z dnevnimi problemi, ki tarejo ljudi, in njihovimi resničnimi, včasih tudi drobnimi interesi. Tako je predvsem naloga vseh socialističnih sil, da sproti ugotavljajo ovire in usmerjajo akcijo tja, kjer je najbolj potrebna in nujna. Dejstvo je namreč, da je vloga socialistične zveze zgodovinska in razredna nujnost in to
kot združenja delovnih ljudi, ki jim pripada oblast nad odločanjem. Žal pa marsikdaj tudi člani ZK nekoliko zanemarjajo to spoznanje.
Enotnost vseh naprednih sil mora biti naša trajna naloga, ki temelji že na OF. In ves naš razvoj predvem kaže, da so množice sprejemale program partije in ga bile tudi pripravljene uresničevati, ker je dosledno upošteval njihove interese in jih tudi uveljavljal v življenju. To pa je možno zagotavljati samo v demokratičnem sistemu in na demokratičen način, pri čemer je temelj množične aktivnosti samo v osnovnih družbenih celicah in nikakor ne samo na višjih ravneh oziroma vodstvih. Zato mora biti bistvo aktivnosti usmerjano predvsem v resnična človeška vprašanja in v reševanje protislovij, saj brez vsestranskega sodelovanja ljudi tudi ni mogoče reševati konkretnih problemov. Žal pa kljub temu mnogi primeri dokazujejo, da se še vedno marsikje zatekajo k »demokratičnim11 rešitvam, ne da bi pred tem v resnici omogočili demokratično dogovarjanje in odločanje, pri čemer pa je seveda jasno, da ne more in ne sme biti demokracije za tiste, ki bi jo želeli ogroziti.
Prav zato mora ZK neprestano zagotavljati svojo povezovalno vlogo v socialistični zvezi in posebej zagotavljati, da fronta ne bo nekakšen mehanizem, temveč predvsem poglaviten dejavnik povezovanja in reševanja vseh družbenih odnosov, v katerih so komunisti, na podlagi doslednega razrednega odnosa in argumentov idejno najbolj osveščeno jedro. To pa zahteva nedvomno tudi idejni boj znotraj socialistične zveze, pri čemer se je treba zavedati resnice, da je mnogo laže v tem uspeti med enako mislečimi ljudmi kot pri tistih, ki mislijo drugače. Zato tudi ostaja temeljno vprašanje, kako naprej graditi SZDL, da bo resnično postala fronta, kot smo jo tui opredelili z ustavo in drugimi dokumenti. In prav zagotavljanje tega je dejansko tudi osnovno merilo aktivnosti in revolucionarnosti zveze komunistov.
JANEZ KOROŠEC
V ZDRAVSTVU JE NUJNA DELITEV DELA
Veliko vprašanj brez odgovorov
V osnutku družbenega plana srednjeročnega razvojai Slovenije zdravstvo ni dobilo mesta, ki mu gre
Po mnenju delegatov izvršnega odbora skupščine republiške zdravstvene skupnosti osnutek družbenega plana razvoja Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje ni sprejemljiv. Tako so sodili na zadnji seji 10 skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije, ker zdravstvo v osnutku ni dobilo mesta, ki mu gre, zlasti še, ker smo vse doslej bili skoraj vsi soglasni v ugotovitvi, da je eden najbolj pomembnih dejavnikov v prizadevanjih za dvig družbene produktivnosti.
Ta nesprejemljivost zadeva preskromen delež, ki naj bi ga zdravstvo dobilo do konca 1980. leta. Prvotno je bilo namreč dogovorjeno, naj bi delež sredstev za slovensko zdravstvo v naslednjem srednjeročnem razdobju rastel hitreje od družbenega proizvoda, letos pa smo se znašli pred tem, da bo skupna poraba za 20% pod ravnijo družbenega proizvoda. Na jasnem si moramo biti, so menili na seji, da družbene dejavnosti, v okviru katerih ima zdravstvo še kako pomembno mesto, niso le breme in poraba. Predvsem so delegati opozorili na to, da osnutek družbenega plana razvoja republike »prehiteva11, saj bi moral kot osrednji dokument razvoja za srednjeročno obdobje nastati šele na osnovi samo-
** ‘'i Krsto
melbrosia'
Zato bo prihodnja skrb, ki jo bomo sicer v največji možni meri namenili osnovnemu zdravstvu, zlasti pa preventivi, usmerjena tudi v izboljšanje delovnih razmer v bolnišnicah. Hkrati pa bo treba urediti deli-
tev dela med osnovno in specialistično zdravstveno dejavnostjo in bolnišnice racionalneje razporejati znotraj slovenskega prostora, da po njih ne bi začela hrepeneti že vsaka regija.
L V.
ČZP Delavska enotnost
objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto
KURIRJA
Pogoj je končana osemletka
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4,
61000 Ljubljana.
upravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ne pa narobe, kot kaže zdaj.
Razveseljivo je tudi spoznanje, da je na seji IO skupščine republiške zdravstvene skupnosti prevladovala tudi precejšna samokritičnost do gospodarnega poslovanja, rezerv v zdravstvu, najbolj pa o dolgo znani dilemi: bolnišnice proti osnovni zdravstveni službi in narobe. Število bolnišnic oziroma postelj v njih, za sedaj v Sloveniji ustreza številu prebivalstva.
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Usklajevanje želja in možnosti
Po šestmesečni odložitvi, za katero veljajo sedaj ocene, da je bila izredno koristna, se je začelo obdobje preverjanja in sprejemanja srednjeročnih planov razvoja. V tem času so bila namreč, kot je pred dnevi pouvaril na tiskovni konferenci v ZIS dr. Beri-slav Šefer, razčiščena številna vprašanja v medsebojnem usklajevanju stališč med republikami in avtonomnimi pokrajinami Zasnove srednjeročnega programa so torej izoblikovane, za njihovo uresničevanje pa bo potrebno sprejeti še ustrezen instrumen-tarij, med drugim nekaj manjkajočih zakonov in blizu 40 družbenih dogovorov na ravni federacije. V Sloveniji se je prav v minulih dneh razživela razprava ob sprejemanju srednjeročnih planov razvoja, ki je dobila svoj odločilen odmev tudi na seji vseh zborov skupščine.
Mimo razčiščevanja pogledov na bodoči družbenoekonomski razvoj, prednostne panoge in glavne sklope osrednjih nalog, se sedaj, ko se akcija sprejemanja planov neposredno spaja z razpravo o osnutku zakona o združenem delu in stabilizacijskimi prizadevanji, predvsem v Sloveniji kaže potreba po uskladitvi planov med občinami in v regijah ter uresničevanja dogovorjenih planskih postavk. Praksa kaže, nanjo pa so predvsem opozorili sedanji regionalni posveti, za katere je dal pobudo izvršni komite predsedstva CK ZKS, da so mnoge postavke planov tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih in še zlasti v občinah premalo usklajene. Želja je še vedno več kot dejanskih možnosti, kar opozarja na to, da so marsikje plane oblikovah na star način, mimo delavcev in samoupravne poti, ki bi jo morali ubirati tudi zaradi zakona o planiranju. Zato je bila izredno poudarjena zahteva, da morajo vsi plani pred delavce in da je potrebno ob tem vsestransko oceniti in preveriti tudi sposobnost ali nesposobnost strokovnih delavcev ter njihovo pripravljenost, da ob sprejemanju planov spreminjamo tudi sedanje odnose, organizacijo poslovanja, še marsikje preveliko nepovezanost in zaprtost vase ter da uporabimo velike možnosti, ki so zavrte zaradi lokalizmov in nepovezanosti v reprodukcijskem ciklusu.
Neposredno zvezo s srednjeročnim planom razvoja je imela minule dni tudi seja sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL, kije opozorila na nujno dolgoročno in načrtno vključitev celodnevne šole ter reforme usmerjenega izobraževanja v bodoči razvoj. Nekateri pobudniki reforme so prišli do veljave že ob letošnjem vpisu v srednje šole, ker so bili postavljeni nekateri bolj smiselni kadrovski kriteriji. Tako kot bo moralo reformirano usmerjeno izobraževanje mnogo bolj graditi svoj razvoj na potrebah gospodarstva in družbenih služb, tako bosta morali tudi kadrovska in štipendijska politika bolj upoštevati družbene potrebe po različnih profilih poklicev, odpravljati stihijo, nepotrebne presežke ali primanjkljaje, ki nekatere dejavnosti že resno ogrožajo.
Poleg mnogih delovnih sestankov in sej ter razprav sta v teh dneh izstopili tudi dve pomembnejši slovesnosti. Prva je bila minulo soboto na Ravnah ob 50. obletnici SKOJ, posvečena tretjemu ilegalnemu kongresu predvojne komunistične mladine, druga - minuli torek - utrjevanju medsebojnih gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Z otvoritvijo suho-zemnega tedminala v Fernetičih je dograjena osnova za bodoči razvoj mednarodne cone, za katerega sta se obe državi dogovorili v svojem sporazumu o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj.
Morda zaradi slabih razmer na mestnih tržnicah in v trgovini z oskrbo z živili ne kaže prezreti tudi novih spodbud sindikatov. Prišle so te dni s seje komisije predsedstva ZSJ za življenjske in delovne razmere. Splošna ugotovitev je, da je zaradi dejavnosti sindikatov akcija z ozimnico vselej zadovoljivo opravljena, poneha pa ta prizadevnost skozi leto, ker trgovina in odgovorni za preskrbo mest ne opravijo svojih nalog; v marsičem zaradi neustrezne povezanosti med proizvodnjo in prometom s kmetijskimi pridelki in živili pa tudi zaradi drugih razlogov. Čeprav ni naloga sindikatov, da se neposredno ukvarjajo z organizacijo in tehnologijo odkupa, posredovanja in prodaje, prihaja opozorilo očitno še ob pravem času, ker je poleg objektivnih težav kar preveč neodgovornega ravnanja in malomarnosti. GOK

FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, na posvetovanju predsednikov in sekretarjev občinskih statutarnih komisij ZKS:
Kljub govorjenju imamo v nekaterih organizacijah združenega dela odnose, ki niso usklajeni niti z ustavo, kaj šele z določili, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu. Zato je nujno, da gremo povsod v odločno akcijo za konkretno spreminjanje razmer. To velja še posebej za vodilne delavce ter strokovne službe, ki se pogosto vedejo tako, kakor da nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov ni tudi njihova skrb. V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter ob sprejemanju sporazumov in dogovorov o temeljih srednjeročnih razvojnih načrtov mora biti prav ta zahteva na prvem mestu. Kajti v obeh, v bistvu organsko povezanih dokumentih, gre dejansko za praktično izpeljano uveljavitev neposredne oblasti delavcev.
Ko ugotavljamo, da slovenska zveza komunistov z blizu 85 tisoč člani še nikoli ni bila tako številčna, se slej ko prej ne smemo ustaviti le pn tem podatku. To število samo zase še ne pove veliko o spreminjanju socialne sestave članstva predvsem v prid delavcev in mladih. Po drugi strani pa bi bili možni tudi pomisleki o sorazmerni ma-
loštevilnosti. Vendar pri slednjem ne smemo pozabiti na izredno razvejanost našega političnega sistema, ki ob tem, da vsakemu omogoča sila raznolik0 in množično družbenopolitično dejavnost, terja, da so komunisti ustvarjalno dejavni bodisi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma kjerkoli drugje-Vsakršno oženje akcij samo znotraj zveze komunistov bi le slabilo njeno vlogo v družbi. Zveza komunistov mora mobilizirati vse tiste sile, ki se bijejo za socialistično samoupravno demokracijo. Uspešnost v tem boju oziroma položaj zveze komunistov v družbi pa je v prvi vrsti odvisen od njenega vpliva med množicami.
ANDREJ MARINC, predsednik republiškega IS, na sestanku s predstavniki slovenskih občin:
Bistvena novost v planu je, kako reševati plačilno bilanco republike in Jugoslavije. V te-
meljih in osnutkih planov so zasnovana merila; če ne bomo zavestno, od TOZD do bank, družbenopolitičnih skupnosti in drugih združenj upoštevali plačilnobilančnega aspekta, bomo zašli v zagato. Ti kriteriji so torej izredno pomembni in tudi obvezujoči. Zato morajo biti vgrajeni v poslovno politiko bank. Ti kriteriji so 'zlasti pomembni za slovensko predelovalno industrijo, ki bo morala spremeniti svojo proizvodno sestavo in najti takšno poslovno usmeritev, kakršno zahtevajo tržne razmere.
Novost v srednjeročnem planu pomenijo tudi prizadevanja za skladnejši družbenoekonomski razvoj. Moramo uskladiti razvoj materialne proizvodnje in razvoj družbenih dejavnosti. V družbenih dejavnostih bomo morah odbrati prednostne dejavnosti. Prednost moramo dati tistim dejavnostim, ki lahko prispevajo k intenzivnejšemu razvoju na osnovi večje produktivnosti.
K0ZERIJA
Ugrabili so ga pred njegovo vilo, po vseh pravilih, zapisanih v kriminalnih romanih.
Črni Peter mu je nataknil na glavo staro žensko nogavico, Zviti Tone ga je udaril po glavi. Mirni Jože pa mu je porinil v usta krpo, s katero je poprej brisal ukradeni avtomobil
Vse je torej bilo tako urejeno, da bi ugrabitev morala uspeti.
In je uspela.
Nekaj minut kasneje so se peljali nekam na Gorenjsko.
Črni Peter, ki je bil že poprej zadolžen, da bo opazoval, če jih kdo zasleduje, je že pri Mednem dejal:
„Zrak je čist. “
UGRABITEV
In res je bil čist, se pravi, nihče jih ni zasledoval, nobenega avtomobila ni bilo blizu, v katerem bi se morebiti našel kdo, ki bi jim skušal prekrižati račune.
Pred Kranjem so zavili na stranpot in tamkaj so se po peščeni stezi pripeljali do stare in na zunaj zapuščene vile. Vso to pot je ugrabljeni tovariš zavoljo tega, ker je bil v nezavesti, molčal in šele, ko so ga odnesli v poprej omenjeno hišo, se je toliko zbudil, da je lahko vprašal:
„Kaj želite, gospodje? “
Gospodje ugrabitelji so mu sneli nogavico z glave in ko so si pogledali iz oči v oči, je Črni Peter dejal:
„Tovariš, že petkrat ste nam pisali notranje akte, in vedno smo bili nekje pri zadnjih, zdaj pa hočemo biti prvi Vemo, da ste obljubili tozdu v Stari vasi in tamkaj zahtevali fi milijone, tozdom v mestu ste ponudili svoje usluge ia osem milijonov, tozdom v Zajčji grapi pa boste pisali za dvanajst milijonov! Pri nas jih boste dobili na roko pet, tri tedne boste zaprti in prav ničesar vam ne bo manjkalo".
In so ga prepričali
Zdaj ugrabljeni tovariš, znani pisec samoupravnih aktov, piše njihovo notranjo zakonodajo, se pravi tisto, ki jo terja novi zakon o združenem delu, da bi tudi Črni Peter, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, Zviti Tone, predsednik delavskega sveta in Mirni Jože, strokovnjak za delovna razmerja, šli prvi s časom naprej.
JANEZ VOLJČ
20 LET GALIPA
Obetavne
možnosti
Industrija galanterije in pla-st‘ke .,Galip“ Šoštanj letos slavi ^'letnico obstoja. „Galip“ je bil Ustanovljen z namenom, da bi uuiogoČili zaposlitev ženskam iz t“?s,anja in okolice. V zadnjih letu so ob razširjenem proizvod-etn programu obseg gospodar-leuja občutno povečali. Letos e't 195 zaposlenih v obratih HUmbarna, galanterija in armi-tafli poliester ustvariti najmanj »•t milijonov dinarjev realizcije. ^oštanjski „Galip“ sodi med vo-
dilne
Proizvajalce modnih gum-
°v Pri nas. Ta svoj položaj že ■Jo v prihodnje še bolj utrditi z okrepitvij0 službe za obliko-Vauje. Namestitev novih strojev “mogoča povečanje proizvodnje udi v obratu galanterije, kjer Proizvajajo pohištveno okovje et druge izdelke.
Tržišče kaže zadnje čase pre-“ejšnje zanimanje tudi za izdelke 12 armiranega poliestra. Pred-Vsem širijo izbor izdelkov za “Premo kopalnic ter za potrebe gradbeništva in za transportno upremo. Uveljavljajo pa se tudi s Proizvodnjo specialne opreme za “Ulnišnice in zdravilišča.
P. O.
Ravne
HITREJE
NAPREJ
rQiaVna razprava o osnutku srednje-
ozuSvqnačrta občine v TOZD, ulh in S m drugih družbenopolitič-°bčin' p®0sP°darskih dejavnostih v meser-1 . avue bo končana do konca nem K.J,Unija' ^ prihodnjem petlet-naa 0bd°bju na bi v ravenski občini skemmeStili Zaostanek v gospodar-venjjom družbenem razvoju za Slo-
Rv letih 1961-1970 je občina avne gospodarsko premočno za-s ala za razvojem republike. V obdobju 1971-1975 se je sicer razvi-SR S Pr'bb^n0 enako stopnjo kot ,q Slovenija, toda v obdobju O-1980 naj bi bila stopnja rasti družbenega proizvoda 1 do 2 od-^otka nad republiškim poprečjem. Prihodnjem planskem obdobju 0 občina Ravne načrtuje hitrejšo
gospodarsko rast s približno 8 %po-
Prečne letne rasti vrednosti družbe-Proizvoda. Takšno rast bo gospodarstvo doseglo z intenzivira-jem proizvodnje, z vključevanjem ovih delavcev v združeno delo po opnji 2,5 % letno in rasti produk-r'?°sti dela po poprečni stopnji % letno.
. bednost družbenega proizvoda m produktivnost dela bo naraščala voljo modernejše tehnologije in rganizacije dela. Delež primarnega *ktorja se predvidoma ne bo po-^eoal. Predelovalna industrija bo po-uuala stopnjo obdelave surovin. Ve-'ko vlogo bo pri tem imela Zelezar-na Ravne kot najmočnejša industrij-"ta organizacija združenega dela, ki 0 nosilec razvoja ne samo v občini, emveč tudi v regiji. Posebna pozor-uost pa velja razvoju cestno-promet-ne Povezave, ki je življenjskega po-mena za občino v zastavljeni strate-.J1 udprtega gospodarskega in so-aalnega razvoja.
X GLAVICA
POSLOVNO SODELOVANJE Z DRUGIMI DEŽELAMI JE SE VEDNO SLABO RAZVITO
IZZIVANJE TUJINE
Z razdrobljenimi zmogljivostmi ni mogoče tekmovati pri poslovnem in tehničnem sodelovanju - Na slabosti nas opozarjajo tuji gospodarstveniki
Bolj ko se širi ugled Jugoslavije v družini neuvrščenih držav in bolj ko se krepijo in prepletajo vezi med našo državo in deželami tretjega sveta, večje so možnosti, da naše gospodarstvo v bilateralnih odnosih z državami v razvoju okrepi in razširi ne le preprosto blagovno izmenjavo, temveč tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja. Med temi so nedvomno najpomembnejše industrijske kooperacije oziroma poslovno-tehnično sodelovanje, skupna vlaganja in ustanavljanje skupnih podjetij ter naposled tudi skupen nastop na tretjih trgih kot najzahtevnejša oblika industrijskega in poslovnega sodelovanja hkrati.
Žal lahko le ugotovimo, da se to sodelovanje še vedno omejuje bolj ali manj na preprosto izmenjavo blaga. V zadnjih letih se sicer zlasti v sodelovanju z zahodnoevropskimi socialističnimi državami množijo primeri dolgoročnejše industrijske kooperacije, ki pa je večidel le pospešila izmenjavo nekaterih delov in sklopov pri delitvi dela in skupnih programih, ni pa spodbudila vzajemnih prizadevanj za skupen nastop na tretjih trgih, in to s ponudbo celotnih objektov, ki bi poleg gradbenih del vsebovala tudi tehnologijo, dobave strojev in naprav ter druge storitve, ki sodijo v inženiring. Takšno celovito ponudbo potrebujejo in po njej povprašujejo zlasti države v razvoju, ki gradijo lastno industrijo in infrastrukturo v ta namen in ne premorejo tako rekoč ničesar drugega kot denar.
Ali pa smo za takšno ponudbo tudi usposobljeni? Ali naša industrija na sedanji stopnji razvoja v sodelovanju s tujimi partnerji že lahko projektira in gradi kompletne tovarne, jih opremlja z ustreznimi
stroji in tehnologijo, uvaja proizvodnjo in kadre, skratka nudi vse storitve, ki jih imenujemo inženiring? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Nanj namreč moramo odgovoriti pritrdilno in zanikalno hkrati. Da bi to še podkrepili, velja navesti le nekaj ugotovitev vzhodnonemških strokovnjakov s posvetovanja o možnem skupnem nastopanju industrije Jugoslavije in NDR.
V skrčeni obliki so predstavniki NDR našim gospodarskim strokovnjakom očitali:
,.Sposobni ste sicer izdelati tudi komplicirane stroje in strojne naprave, nimate pa dovolj organizacij, ki bi združevale proizvajalce v inženiringu ter bi bile sposobne nuditi celovite tehnološke rešitve.“
In nato: „Če takih organizacij ne bomo našli pri vas, so nam na voljo v taboru SEV, in to predvsem na Češkoslovaškem in Poljskem.11
Kar zadeva možnosti skupnega nastopanja z vzhodnonemškimi industrijskimi oragani-zacijami na trgih držav v razvoju, te nedvomno obstajajo in so predstavniki našega gospo-
darstva na januarskem posvetovanju mešane zbornice Jugo-slavija-NDR v Dresdenu takšno sodelovanje oziroma skupno nastopanje ne le želeli, marveč tudr ponujali, poudarjajoč pri tem, da jugoslovanske delovne organizacije nočejo ostati na stopnji poddobavitelja, to je v podrejenem položaju. In prav takšna vloga bo našim industrijskim in projektnim organizacijam preostala, če se za skupen oziroma učinkovit nastop na tretjih trgih ne bodo primemo organizirale.
Za konec velja še povedati, da je operativec iz NDR, ki je zadolžen za postavljanje celotnih tekstilnih tovarn doma in v tujini, tudi poudarili, da se morajo prizadete jugoslovanske organizacije, kot so Tekstilstroj, Jugo tekstil, KOS, Radis in druge, med seboj povezati in ustrezno organizirati, če hočejo skupaj s projektivo in industrijo iz NDR v državah v razvoju postavljati kompletne tekstilne tovarne. Žal so nas morali poučiti drugi, kje so naše slabosti in pomanjkljivosti, zaradi katerih si zapiramo vrata na tuje.trge, in to prav na področjih, kjer je poleg fizičnega dela mogoče prodajati še zlasti pamet. Po svoji strukturi, razpoložljivih kadrih in tradicijah je za kaj takega usposobljena in veijetno najbolj poklicana prav Slovenija. Zato bi bilo prav, da se naše delovne organizacije tega naposled ovedo.
NANDE ŽUŽEK
DOGOVARJANJE MED IZDELOVALCI PRIKOLIC SE NE PREMAKNE_
Jalova prizadevanja
Od petih proizvajalcev kamionskih prikolic in cistern se samo Mas in Vozila dogovarjata o delitvi proizvodnega programa
Pet jugoslovanskih proizvajalcev kamionskih prikolic cistern ter druge serijske opreme se ne more sporazumeti, kdo bo kaj izdeloval. Medtem ko obe slovenski podjetji te dejavnosti — Itas iz Kočevja in Vozila iz bbve Gorice — že osem let poslovno-tehnično sodelujeta in v zadnjih letih sodelovanje še poglabljata, preostali trije - Uta iz Pančeva, Goša iz Smederevske palanke in Fabrika vagona iz Kraljeva — o kekršnemkoli sporazumu niti ne razmišljajo. Vse kaže torej, da bomo čez nekaj let v Jugoslaviji izdelovali vsaj enkrat toliko kamionskih prikolic in cistern, kolikor jih bo naše gospodarstvo potrebovalo, da o podvajanju proizvodnje drugih izdelkov ne govorimo.
Obe slovenski podjetji pa sta se že pred leti dogovorili o delni delitvi proizvodnega programa in o pošlovno-tehnič nem sodelovanju. Tako si podjetji vzajemno pomagata pri iskanju naročil, pravkar pa pripravljata še podrobnejšo razdelitev proizvodnje kamionskih prikolic: Itas naj bi izdelal lažje, Vozila pa težke prikolice. Ker pa so Vozila pred nedavnim odprla veliko tovarno za proizvodnjo
prikolic, je razumljivo, da bo v bodoče prišlo med tema dvema podjetjema še do večje specializacije proizvodnje in delitve programov.
Hkrati se podjetji dogovarjata tudi o možnostih izdelovanja posameznih sestavnih delov za oba partnerja. Tako naj bi v Vozilih izdelovali za potrebe obeh podjetij osi, kolesne obroče in še nekatere druge se-
NOVA KRILA INEX AA
Nedavno tega je ljubljansko letalsko podjetje lnex adria aviopromet bogatejše še za eno letalo tipa DC-9 iz serije 50. Tako imajo zdaj sedem letal ss skupno zmogljivostjo 829 sedežev. Novo letalo DC-9 serija 50, se od drugih šestih Inexovih letal razlikuje po tem, da je večje, saj ima 139 sedežev. Njegova skupna teža je ton z možnostjo preleta pri polni obremenitvi na 2700 kilometrov dolgi progi. Poleg 139 potnikov in Petih članov posadke lahko letalo sprejme na krov še blizu 4 tone prtljage. Inex adria aviopromet je odštel
za letalo, rezervni motor in druge obvezne rezervne dele nekaj več kot 9 milijonov dolarjev. Pri tem naj pojasnimo, da je pogodba o nakupu omenjenega letala sestavljena tako, da ga Inex adria aviopromet lahko po letu dni vrne tovarni Mc Donnell Douglas iz ZDA, če se izkaže, da ne bo rentabilno izkoriščeno. lnex adria aviopromet računa, da bo njegovih sedem letal letos opravilo več kot 14.000 ur letenja, kar pomeni zelo visok odstotek izkoriščenosti letal.
M. Ž.
stavne dele, v Itasu pa dele podvozij, ki jih bodo Vozila v večji količini tudi izvažala. Da bi še bolj povečali specializacijo v proizvodnji, se obe podjetji dogovarjata z ljubljansko Avto-montažo in z vrhniškim podjetjem Kovinarska o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Glede na to, da obe slovenski podjetji, ki sta hkrati tudi naši ,,najstarejši“ proizvajalki cestnih vlečnih vozil, že s sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi zadostita vsem potrebam domačega gospodarstva ne le po prikolicah, pač pa tudi po cisternah, betonarnah, kamionih — mešalcih itd., sta se skušali že pred nekaj leti povezati z drugimi proizvajalci teh vozil. Vendar dlje od načelnega soglasja za pogovore nista prišli. Resda je proizvodnja prikolic in cistern podjetjem iz drugih republik le manj pomembna dejavnost, vendar bi bilo prav, da bi se glede na neposredno konkurenco vseh podjetij pri prikolicah, ter obeh slovenskih ter Utve in Goeš pri cisternah, podjetja dogovorila o delitvi proizvodnega programa in o tesnejšem poslovno-tehničnem sodelovanju. V nasprotnem primeru jih bo trg sam prisilil, da se bodo čez nekaj let, vendar pa v dosti težjem gospodarskepi položaju znašli za „zeleno mizo“.
S. J.
Nova
injekcija
Kako oživiti gospodarstvo je tema razprav ne samo v zveznih, pač pa tudi v odgovornih republiških organih in organizacijah, odkar so analize gospodarskih tokov pokazale, da ne dosegamo ciljev, začrtanih v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za letošnje leto.
■H
Gkomentar
Zamujeno je kajpak težko nadomestiti pa so zavoljo tega kmalu po prvih kritičnih ugotovitvah tako v zvezi, kot v republikah napovedali in tudi predpisali" nekatere ukrepe, ki naj bi gospodarstvu pomagali na noge.
Velik problem gospodarstva je pomanjkanje obratnih sredstev; iz njega se rojevajo številne težave; od tega, da peša proizvodnja in tudi promet blaga, do omejitev pri investiranju. Že v marcu letos je skupščina SFRJ zato spremenila zakon o obratnih sredstvih, tako da imajo do konca leta 1977 gospodarske organizacije lažji položaj glede obratnih sredstev, saj je podaljšan rok, do katerega morajo OZD zagotoviti potrebna obratna sredstva.
V težkem položaju so še vedno tiste delovne organizacije, ki zavoljo posebnih okoliščin ne morejo kaj prida vplivati na stanje svojih obratnih sredstev. Ker pa imajo pomemben položaj v gospodarskem sistemu, je seveda njihov slab položaj negativno vplival na gospodarski položaj drugih delovnih organizacij. Gre predvsem za trgovino, ki zavoljo zamrznjenih marž ni sposobna nabavljati ustrezne količine blaga pa tudi ne investirati v razširitev prodajnih zmogljivosti, kar vse zmanjšuje ponudbo blaga in seveda tudi prodajo.
Zavoljo tega se kopičijo zaloge gotovih izdelkov pri proizvajalcih, ker jih trgovina pač ne nabavlja v tolikšni meri, kot bi jih morala, da bi bila dovolj založena z izdelki. Že ob koncu minulega leta je bil delež zalog v trgovini samo še 26 odstokov od skupnih
zalog gotovih izdelkov, medtem ko je v proizvodnji narastel od 53,3 na 58,4 odstotka. V zadnjih mesecih se položaj glede na to, da na trgovino odpade kar 26 odstotkov skupnega pomanjkanja obratnih sredstev v gospodarstvu, ni prav nič popravil. Hkrati vpliv zakona o trajnih obratnih sredstvih, ki se je lani že dobrodejno poznal pri številnih delovnih organizacijah, slabi ob močno naraščajočih proizvodnih stroških.
Takšen položaj gospodarstva je kajpak terjal nove spodbude. Zvezni izvršni svet ter izvršni svet in republiška skupščina so zavoljo tega priporočili poslovnim bankam, naj bi se v skladu z gospodarsko politiko in s poslovno politiko bank za letošnje leto tudi denarni zavodi vključili v prizadevanja za oživitev gospodarstva. Izvršilni odbor Ljubljanske banke je te dni sprejel „vrženo rokavico".
Banka bo pospešeno začela eskontirati in reeskon-tirati menice, vendar po selektivnih pogojih, tako da ne bo vplivala negativno na uvajanje menice kot plačilno sredstvo. Hkrati bo v čimvečji možni meri z blagovnimi krediti omogočila prodajo opreme in potrošnik dobrin Zelo pomemben ukrep bo spreminjanje kratkoročnih trimesečnih kreditov v kredite z odplačilnim rokom na 2 leti ali več. Banka bo tudi trgovini spremenila del kratkoročnih kreditov v dolgoročne, da bi poživila blagovni promet, poleg tega pa bo tako trgovini kot proizvodnji zagotavljala trajna obratna sredstva, da ne bi bila zavoljo predpisov v zakonu o obratnih sredstvih okrnjena investicijska sposobnost gospodarstva.
Razumljivo pa je, da noben od naštetih in drugih ukrepov, ki so bili letos sprejeti, ne bo mogel trajno reševati gospodarstva iz težav. Gospodarstvo se bo moralo pač tega vprašanja lotiti tudi z lastnimi močmi: s povezovanjem, s poslovno tehničnim sodelovanjem, z dogovarjanjem o proizvodnih programih in skupnim vlaganjem v razvoj, z urejanjem dohodkovnih odnosov.
B. RUGELJ
MARIBOR
Slaba
organiziranost
V mariborski občini imajo 83 obratov večjih organizacij združenega dela iz drugih krajev, v katerih je zaposlenih več kot 8.000 delavcev ali desetina vseh zaposlenih v občini. Nič manj kot 56 obratov je trgovskih. Med njimi so tudi akšni, ki zaposlujejo kakih sto delavcev, a nimajo niti osnovne organizacije sindikata. Mnogi celo izpolnjujejo vse pogoje za ustano-
vitev TOZD, vendar matične delovne organizacije temu nasprotujejo.
Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Podravje so ob tej ugotovitvi poudarili, da je treba v takšnih obratih, kjer je zaposlenih najmanj deset delavcev, nujno ustanoviti osnovne organizacije sindikata.
V. O.
DE
ljudje med ljudmi
junija 1976 stran
ljudje med ljudmi
26. junija 1976 stran
Na podlagi določil statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji ter določil pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem je odbor za priznanja samoupravljavcem na seji 11. junija 1976. leta sprejel tale
SKLEP
O PODELITVI PRIZNANJ IN NAGRAD SAMOUPRAVLJAVCEM V LETU 1976 1.
Priznanje samoupravljavcem (v nadaljevanju priznanje) prejmejo delavci šestih delovnih organizacij in deset posameznikov.
2.
Za izjemne dosežke pri razvijanju in utijeva-nju samoupravnih družbenih odnosov prejmejo priznanje delavci:
— Tovarne kemičnih izdelkov, Hrastnik
— Kartonažne tovarne, papirne, papirno pre-
TOVARNA
KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik je poslovno uspešna delovna organizacija, Njena pot učinkovite ekonomske rasti se začenja 1970. leta, ko je bil 400-članski kolektiv v težkem finančnem položaju in na robu rentabilnosti. Takrat je na predlog SDK o njihovem položaju razpravljala občinska skupščina, ki ni uvedla prisilne uprave, pač pa je zadolžila samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v kolektivu, da izdelajo sanacijski program in ga začnejo tudi takoj uresničevati. S sprejetjem sanacijskega načrta je prišlo v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik do reorganizacije, kolektiv pa se je konsolidiral ne samo na poslovnem področju, temveč tudi v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Ze ob javni razpravi o novi ustavi so razmišljali o boljši samoupravni organiziranosti. V hrastniški kemični tovarni imajo zdaj tri TOZD in delovno skupnost skupnih služb, v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu pa ponovno ocenjujejo svojo samoupravno organiziranost in samoupravne odnose.
Po uveljavitvi nove ustave in po samoupravni organizaciji se močneje čuti tudi dejavnost sindikalne organizacije, v kateri delavci bolj dejavno in uspešneje rešujejo vsa pereča vprašanja. Sindikat je pogosto tudi pobudnik takih sklepov, ki bolje urejajo
OBRAZLOŽITEV PREDSEDNIKA ODBORA ZA PRIZNANJA SAMOUPRAVLJAVCEM IVA JANŽEKOVIČ ^ PODELITVI PRIZNANJ IN NAGRAD SAMOUPRAVLJAVCEM V LETU 1976

janss
53^
Vsi vemo, kako je za jugoslovanske narode pomemben boj za uresničevanje ustavnih načel. Že dosedanji dosežki in izkušnje tega boja opozarjajo na njegove razsežnosti in na vpliv, kijih le-ta ima na mednarodno delavsko in socialistično gibanje. To ni propagandna fraza trenutka ali raba velikih besed za majhne stvari, kot si to prizadevajo prikazati posamezni nasprotniki naše socialistične graditve, ampak je življenjsko vprašanje boja delavskega razreda za njegovo stvarno osvoboditev — za osvoboditev dela.
Izhajajoč iz tega je razumljivo, zakaj je boj za uresničevanje ustavnih načel, zakona o združenem delu in družbenih dogovorov osnovna naloga vseh političnih sil, predvsem pa še Zveze komunistov Jugoslavije. Odtod skrb in podpora prizadevanjem v tej smeri, odtod veliko priznanje tistim posameznikom in kolektivom, ki so v tem boju prvi in ki dosegajo spodbudne uspehe. To je v resnici veličasten boj, ki ga bijemo za to, da bi na piedestal vseh vrednot postavili človeka, osvobojenega spon pre-
teklosti, človeka novih moralnih in duhovnih kvalitet, ki mu bo delo v osvobojeni družbi ne le vir življenja, ampak tudi življenjska potreba.
Uspehi in prizadevanja posameznikov in kolektivov, ki jim Zveza sindikatov Slovenije ob dnevu samoupravljavcev podeljuje priznanje, pomenijo tudi bogatitev današnjega zbora. Iz teh prizadevanj in uspehov so se izoblikovale izkušnje, ki bogatijo naša spoznanja, ko prvi utiramo doslej še neizhojena pota socialistične samoupravne družbe.
Zato tudi ob tej podelitvi priznanj ne gre za zunanje učinke ali formalnosti, pač pa gre za priznanje družbe delu in naporom, ki so jih odlikovani delavci vložili v boju za uresničevanje ustavnih načel in iz njih izvedenih samoupravnih družbenih norm. Upoštevaje navedeno, lahko ocenimo pravo vrednost in težo priznanj, kijih podeljujemo samoupravljavcem. Temu primerna je tudi odgovornost odbora za priznanja samoupravljav-
ci
cem, ki se je trudil, da bi ta posel opravil po svoji najboljši vesti.
Skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljvcem je odbor od tridesetih predlaganih kandidatov iz 24 občin za podelitev priznanja in nagrade izbral deset tovarišic in tovarišev. Pri tem se je držal načela, naj bi poleg temeljnih kvalitet kandidatov, ki jih je za izbor postavil v ospredje, zagotovil tudi ustrezne socialno sestavo, upošteval sestavo slovenskega gospodarstva in družbenih dejavnosti, in jih, kolikor je bilo mogoče zavoljo omejenega števila priznanj, izbral tudi iz posameznih območij v republiki, odbor meni, da je z izborom desetih odlikovancev ta merila ustrezno uveljavil.
Med odlikovanci so štirje kvalificirani in visokokvalificirani delavci, dva tehnika, dva inženirja, dva pa imata izobrazbo s področja družbenih ved. Od desetih jih je šest iz industrije in rudarstva, po eden pa so iz prometa in zvez, iz kmetijstva, iz znanstvenoraziskovalne dejavnosti in s področja javne uprave.
&
MM
J
HBL gm
m
delovalne in grafične industrije, Ljubljana
— Tovarne za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa METALNA, Maribor
— Osnovne šole, Podčetrtek
- Gozdnega gospodarstva, Postojna in
— Hmezad, Žalec
3.
Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela prejmejo priznanje Vida Brumen iz Lenarta, Vu-kadin Ivkovič iz Ljubljane, Janez Janc iz Begunj na Gorenjskem, Betka Malič iz Ljubljane, Mile Milivojevič iz Kranja, Miha Ošlak iz Raven na Koroškem, Jože Poglajen iz Trbovelj, Emo Rahten iz Velenja, Terezija Štefančič iz Ormoža in Julka Žibert iz Ljubljane.
Obenem z odlikovanjem prejme vsak odlikovanec tudi denarno na: grado v znesku 6.000 dinarjev.
4.
Priznanja in nagrade bodo podeljene 25. junija 1976 v Ljubljani.
Številka:	95-5-3/Ve
Lj ubij ana, 11. junij a 1976. leta
Predsednik odbora za priznanja samoupravlj avcem IVO JANŽEKOVIČ
odnose v družbenem standardu in socialni varnosti delavcev ter zagotavljajo solidarnost.
Zadovoljivo so rešili probleme na socialnem, zdravstvenem, stanovanjskem in drugih področjih. Za delavce-borce NOB organizirajo brezplačno letovanje, redne preventivne zdravstvene preglede, zagotavljajo zaposlovanje ter šolanje njihovih otrok . . . Delavci na delovnih mestih s težjimi delovnimi razmerami imajo zagotovljeno brezplačno letovanje. V občini solidarnostno združujejo sredstva za gradnjo stanovanj, štipendirajo in izobražujejo delavce Ob delu in podobno.
Hrastniški kemiki so med prvimi v občini solidarnostno prispevali enodnevni osebni dohodek prebivalcem, ki jih je prizadela elementarna nesreča. Zaradi nujnega rušenja obrata družbene prehrane Steklarne Hrastnik so nesebično priskočili na pomoč temu kolektivu, tako da jim dajejo v svojem obratu toplo malico.
Delavci Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik ne mislijo, da so s svojim gospodarjenjem dosegli vse, zato iščejo z vlaganji in združevanjem dela in sredstev možnosti za nadaljnji razvoj. Predvidevajo povečanje proizvodnih zmogljivosti fosfornih soli in fosforne kisline in predelavo odpadnih snovi v mavec. Novo proizvodnjo snujejo na svojih tehnoloških dognanjih, ki so jih tudi patentirali, in računajo, da bodo licenco lahko prodali tudi na tuje.
Naj omenimo, da so hrastniški ke-mičajji tesno povezani z mariborskim Zlatorogom in osiješko Saponijo pri skupnih investicijah za razvoj bazne kemije, z beograjskim Jugometalom pa imajo že tri leta sklenjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter o trajnem sodelovanju.
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
Delavci ljubljanske kartonažne tovarne združujejo svoje delo v petih TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije združenega dela so v Ljubljani (dve), na Rakeku, v Tržiču in v Logatcu. Ta čas je v delovni organizaciji zaposlenih blizu
1750 delavcev, od tega 60 odstotkov žensk.
Delavci kartonažne tovarne so zadnja leta uspešno povečevali pro-' izvodnjo ter produktivnost in se tako uvrstili med najpomembnejše proizvajalce v svoji stroki pri nas. Od 1956. leta do lani se je število delavcev povečalo za 2,5-krat, vendar pa seje proizvodnja v tem času povečala za 12-krat ter produktivnost dela za 4,8-krat. V tem času so dosegli tudi 481-odstotno hitrejšo rast proizvodnje v primeijavi z vloženim živim delom, medtem ko je bila rast produktivnosti v istem obdobju za 191 odstotkov hitrejša od rasti udeležbe živega dela.
V Kartonažni tovarni Ljubljana so posvetili vso pozornost akciji za stabilizacijo gospodarstva, bbsilci stabilizacijske akcije so vsi delavci v TOZD in v skupnih službah, akcijski program pa praktično zajema sleherno delovno mesto v združenem delu. Na podlagi izhodišč resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v 1975. letu so se opredelili za poslovanje, ki narekuje vsestransko varčevanje in racionalno ravnanje na vseh ravneh poslovanja, še posebej pa zmanjševanje stroškov poslovanja.
Delavci Kartonažne tovarne Ljubljana imajo 156 lastnih najemniških stanovanjskih enot. V letošnjem letu in začetku prihodnjega leta bo vseljivih nadaljnjih 37 stanovanj. Mimo tega pa sredstva stanovanjskega prispevka skupaj z dodatnimi bančnimi sredstvi v celoti uporabljajo za neposredno finančno pomoč delavcem pri reševanju njihovih stanovanjskih potreb. Tudi družbeno prehrano so vzorno uredifi v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, imajo pa še počitniške objekte na Veliki planini in v Fiesi. Za potrebe vseh delavcev deluje splošna in zobna ambulanta na sedežu delovne organizacije, aktivno zdravstveno varstvo pa so organizirali pri vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Seveda so tolikšni uspehi pogojeni z dobro samoupravno organiziranostjo in s prizadevanji vseh delavcev delovne organizacije, ki si vsakodnevno neposredno in prek svojih družbenopolitičnih organizacij prizadevajo za raz-
voj neposrednega delavskega samoupravljanja.
TOVARNA
ZA INVESTICIJSKO OPREMO IN IZVAJANJE INŽENIRINGA METALNA MARIBOR
V	mariborski Metalni združuje delo in sredstva sedem TOZD, med katerimi je ena v Krmelju in ena v Senovem. Skupaj zaposluje ta delovna organizacija 3020 delavcev. Pred 1973. letom seje delovni kolektiv Metalne srečeval z zelo neugodnimi poslovnimi rezultati in zastavljalo se je celo vprašanje likvidacije ali sanacije. Prav zaradi težkih pogojev gospodarjenja so sprejeli sanacijski program in se zavzeli za ureditev notranjih problemov. V zadnjih dveh letih sanacije so doseženi rezultati pokazali, kako pomembno je biti dobro organiziran in si v procesu gospodarjenja zastaviti jasne cilje. Že v prvem letu sanacije se je povečal družbeni proizvod na zaposlenega za 7 % in lani že za 50 % v primerjavi s tremi leti nazaj. Tudi akumulacija na zaposlenega seje povečala za 76 % na zaposlenega in v drugem letu „oživljanja“ Metalne celo za trikrat več, kot je bila pred sanacijo.
Seveda gospodarski rezultati niso vse. V Metalni so se v tem času tudi samoupravno organizirali. Delavci so se vključili v vse javne razprave in tudi v proces odločanja o razdelitvi premoženja med temeljnimi organizacijami, kar v resnici spodbuja boljše gospodarjenje in tudi povezovanje tega kolektiva z drugimi. Sicer pa so spoznah, da v procesu ustanavljanja temeljnih organizacij vsekakor morajo povezovati vse funkcije pri poslovanju in tudi zaostriti odgovornost zaposlenih za izvajanje dogovorjenih nalog. Glede na tehnološko zaokrožene celote so ustanovili temeljne organizacije: tovarna investicijske opreme, montaža investicijske opreme, tovarna kmetijske mehanizacije, tovarna za lahke konstrukcije Krmelj, tovarna gradbene opreme Senovo, razvojno-raziskovalni inštitut, družbeni standard in delovno skupnost skupnih služb.
V	terheljnih organizacijah so delavci še posebej organizirani v samo-
10- ..
niadeL5'r' ^enske, vsi razen enjg!i3livoi v neP°sredni proiz-
^^Piedlo-g°v UJ\ iz 2a.kolektivom, kijih
ie frepriznanie^Sti^ občin’ izbral sest.mejo (ielavCi 2nouPravljavcem
PreJ^v HrJ ,Tovarne kemičnih izdelke/" fstmk, Kartnnažnp tn-
v
UTRI
Prej šv nra« •, varne kemičnih izd® k r jub|iannik> Kartonažne to-varn.e. n oprema’ tovarne za inve-
stiC1JStV nm°in izvaianje inženiring v. a|na Marik.j rSL____________
Osnovne
upravnih skupinah, ki štejejo od 20 do 30 zaposlenih. Sicer so pa te samoupravne skupine „pokrite“ tudi s sindikalnimi skupinami.
V Metalni opravijo za vsako temeljno organizacijo četrtletne, polletne in letne zaključne račune. V samoupravnih in sindikalnih skupinah delavci na svojih sestankih obravnavajo dosežene poslovne rezultate. V resnici so neposredno vključeni v oblikovanje pogojev za svoje delo in prek teh osnovnih celic odločanja razporejajo tudi dohodek ter se dogovarjajo o merilih za delitev osebnega dohodka.
Tudi informiranje je dobro organizirano. Poleg tega pa je Metalna ob sorazmerno dobrih gospodarskih rezultatih v zadnjih letih posvečala mnogo skrbi splošnemu ljudskemu odporu, saj sodi med sorodnimi delovnimi organizacijami prav v jugoslovanski vrh na tem področju. Sicer pa se družbenopolitične organizacije učinkovito povezujejo tudi s krajevnimi skupnostmi. Delavci Metalne so namreč spoznali, da lahko rešujejo svoje probleme in uresničujejo svoje interese ne le v svoji temeljni organizaciji, temveč tudi v združevanju dejavnosti v krajevni skupnosti.
OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK
V delovni skupnosti Osnovne šole Podčetrtek v občini Šmarje pri Jelšah je zaposlenih 35 delavcev, in to v matični šoli Podčetrtek ter v enoti Pristava.
Družbeno udejstvovanje in strokovna prizadevnost ter učinkovitost delavcev te šole se kaže v izredno razgibanem vzgojno-izobraževalnem delu in v uveljavljanju sodobnih učnih metod in oblik dela z učenci pri učno-vzgojnem procesu v okviru rednega učnega načrta in pri razvijanju svobodnih dejavnosti.
Osnovna šola Podčetrtek je prav zaradi pestrosti svojih vzgojno-izobra-ževalnih oblik in vsebine znana ne le v svojem šolskem okolišu ali samo v občini Šmarje, temveč tudi v širši slovenski in jugoslovanski javnosti. Poleg
stic«^ Mer 10 m izvaj
“‘Ifpottt g/h01'
se Je j, je noravna* predvsem po
telT1’ji delovSeVal napore delav'
ceV ssainoii orSanizacij, da bi njih° Juhu nprava čim bolje zaži-veU v j D ?vih ustavnih načel, g^^rske reZUn odar£jlhdosegl1. in sploš-ne Izvali,	razmere, v katerih
Pd °^il1an]U|0 tem’ kdo izmed Pre<^ 3?ns Dro 6 0vnib kolektivov
na-i savceV”16-15112113^6 samo'
uPraV „nlnn«-Se ie odbor zavedal, da P0?0 Stl v razvitosti deiav-
vsakodj1?,b vzgojno-izobraževalnih nalog* n Prijajo delavci te šole,
p0SVe2vatiSi Skrb razv0ju 111
nr®8 ».tiim, samoupravnih odnosov. K dosfi ausPehom pa pripomore v nemajhni n tudi njihova pove-zano»t.z v združenem delu, še posebej t avzetost družbenopoli-tičnih «acij šole in krajeVnih skupn^Jj ate rimi povezujejo delovanje^'
Z3. ,!!?•, Snovne šole Podčetrtek je vohr - °’ da razširjajo svoje vzgojnofr^vaino delo tudi v iz-^nšclsj^, J'most učencev, pri če-mer	v neštete ne le,
šolske	’ .ampak tudi v reše-
vanje P7S°v.?z življenja in dela občan0 1ZnJi okolici (skrb za ostarele , ane, urejanje in varstvo okolja 1^'
S^fJ^i odnosi v delovni skupn08 odir,Vne. aole Podčetrtek temelje n vnra?Cari-iu vseb delavcev o bistveni* panjih delovanja šole. V oblikov	sprejemanje pomemb-
še, učef razredov in krajevno S° prilaSodili tudi svojo 7,7710 organiziranost, da
skega samoupravljanja ni. Boj za preoblikovanje družbe in uveljavljanje samoupravnih odnosov ne more biti stvar enkratnega dejanja, ampak je to proces, ki poteka v odvisnosti od vsakokratnih razmer in od prizadevanj naprednih sil družbe in bo potekal še dolgo.
V svojem delu seje odbor opiral na pomoč in sodelovanje osnovnih organizacij sindikatov in občinskih, medobčinskih in repubiisKih organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. Za to se jim v imenu odbora zahvaljujem.
Bili bi nestvarni, če bi uspehe na področju razvijanja samouprave pripisovali 'e odlikovanim posameznikom in kolektivom. Bistveno za oceno sedanjih samoupravnih razmer je dejstvo, daje samoupravna zavest prisotna v veliki večini delavstva, ki tvorno sodeluje pri iskanju in uveljavljanju najboljših rešitev, kako uresničiti ustavna načela, posebej pa še zakon o združenem delu kot njihovo prevedbo v vsakdanjo prakso združenega dela. Mnogo je tudi kolektivov, ki z veliko vnemo analizirajo svoje dose-
danje izkušnje in na teh osnovah iščejo pota, kako izboljšati učinkovitost svoje samoupravne organizacije.
Tudi vsem takim, nenaštetim posameznikom in kolektivom za njihove napore in dosežene uspehe iskrene čestitke in priznanja!
Zavzetost delavskega razreda, da zgradimo družbo, v kateri bo delavec — neposredni proizvajalec imel brez posrednika prvo in zadnjo besedo, že jamči, da sprejeta ustava ne bo os*	te vizija prihodnosti,
ampak je	most sedanjega časa.
Iz te zgouovinsko utemeljene zavzetosti se porajajo vedno novi in inovi pioniiji, ki so pripravljeni v j tem boju dajati več in se dosledno spopadati z ostanki preteklosti. Med take pionirje sodijo tudi današnji odlikovanci. V boju razreda, ki mu pripadajo, vidijo svoj življenjski cilj, a hkrati tudi vidijo v njem svoj lepši jutrišnji dan. To so delavci, katerim je osvoboditev človeka v pravem pomenu besede spoznana nujnost, pa se po njej tudi ravnajo!
^ako počili čim širšemu krogu občan0V aPoSreden vpliv na razvoj mlade tacije tako v šoli kot zunanje.
V 1®^ j u2aPravnib organih sode-
organizaciji 111
in doseženi delovni uspehi 0 ev te delovne skupnosti so rl+tUdi zato, ker jih do-
sefi.? sredst\SVnT 0fmejenih mate-
rialnib 7b- To še posebej do-nifvi ni'bovi rezultati dela predvs7 ji Prigodi samoupravnih medseb0-1 en ?dn°sov, ki jih pove-
SS?oV°st	111 učink°vito de-
gozd^gospodarstvo { ^STOJNA
G07fiiJ’0iP,odarstvo Postojna, kjer zdU J delo 732 delavcev in
5225 Kia KooP0rantov, gospodari
z gozdovi °močju občin Postojna, Cerknica	Bistrica. V zadnjih
desetih 1 j® ta kolektiv povečal obseg gojenih del za več kot 315 % in če upoSVarno porabljene dnine, se je ta obseJPovečal za 72 %, Omejena dva poda113 pričata o skrbi za racionalizacij0 ^podarjenja z gozdovi v omenjen^ delovnem kolektivu. Sicer pa dodajaj, da se je 0j,seg segenj p0_ večal v da enih gozdovih za 23 %, da je hil07° lani zgrajenih 38 kilometrov 17 cest za tovorna vozila in da pred7Vai° do 1980. leta izgradnjo še 20UKdometrov cest, od katerih
bo 134 kilometrov v druženih in 66 kilometrov v zasebnih gozdovih.
Tudi mehanizaciji gozdnih opravil so v Gozdnem gospodarstvu Postojna posvečali mnogo pozornosti. Kar 85 % spravila lesa, nakladanja, razkladanja in prevoza je mehanizirano. Zgradili so dve sodobni skladišči za iglavce. Gradijo pa še tretje skladišče za listavce. Skrb za mehanizacijo potrjuje tudi podatek, da danes v tej delovni organizaciji potrebujejo za sečnjo in obdelavo kubičnega metra lesa le 49 % časa, ki so ga potrebovali prej. Pri prevozu, nakladanju in razkladanju pa le še 14 % tedanjega časa ...
V gozdnem gospodarstvu Postojna so že dlje izločah 9% sredstev od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo. Rezultat take stanovanjske politike je očiten: danes razpolagajo s 142 stanovanjskimi enotami, poleg tega pa z urejeno posojilno politiko za stanovanjsko gradnjo in z dobro politiko varčevanja delavcev samih zelo uspešno urejujejo stanovanjske razmere zaposlenih. Ni treba posebej poudarjati skrbi za družbeno prehrano, športno in drugo rekreativno dejavnost delavcev ter kulturno prosvetno življenje.
Prelomnica v zgodovini Gozdnega gospodarstva Postojna je prav gotovo 1973. leto. Skozi vse leto so se spoprijemali z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Delovni kolektiv se je odločil, da bodo organizirani v osmih temeljnih organizacijah. Še posebej pa so usanovili TOZD za zasebni sektor s šestimi samoupravnimi enotami. Takšna samoupravna organiziranost ni le rezultat odločitve delavcev, temveč tudi v soglasju s pretežno večino kmetov — zasebnih lastnikov gozdov.
Kljub temu, da so se odločili za več temeljnih organizacij, so organizirali tudi samoupravno odločanje v samoupravnih in sindikalnih skupinah. Takšna oblika neposrednega sodelovanja delavcev v odločanju je še pri-kladnejša zato, ker se v gozdarstvu srečujemo z nekaterimi posebnostmi.
Delavci vsake temeljne organizacije razpolagajo z ustvarjenim dohodkom, Id je rezultat samoupravno dogovorjenih pogojev za pridobivanje dohodka, kjer ima pomembno mesto predvsem nagrajevanje po delu. Uveljavili so namreč delitev osebnih dohodkov po načelu kolektivne in individualne uspešnosti pri delu.
Tudi v TOZD za kooperacijo kmetje — lastniki gozdov, ki so organizirani v 18 krajevnih skupnostih, odločajo o vseh pomembnejših zadevah pri gospodarjenju. Družbenopolitične organizacije pa so, seveda organizirane v skladu z novimi statutarnimi dokumenti, pobudnik pri poglabljanju sa-mouDravneea odločanja.
VIDA BRUMEN
VUKADIN IVKOVIČ
-'iltlll
HMEZAD ŽALEC
Delovna organizacija HMEZAD Žalec je bila ustanovljena leta 1961 z integracijo 11 manjših kmetijskih posestev v Savinjski dolini in s področja Celja. V naslednjih letih so se pripojila še podjetja: Mesnine Celje, Mlekarna Celje, Strojna postaja Žalec, trgovsko podjetje Hmezad, Kmetijstvo Šmarje, semenogojski obrat Radlje in kmetijska zadruga Ilirska Bistrica.
V	delovni organizaciji HMEZAD je organiziranih 16 TOZD in delovna skupnost skupne službe, v večjih TOŽD so organizirane še delovne enote, za katere načrtujejo in delijo dohodek. TOZD Kooperacija ima v svojem sestavu 11 teritorialno ločenih zadružnih enot, v katerih kmetje kooperanti odločajo o poslovanju.
V	HMEZADU je organizirana hranilnica in posojilnica, katere naloga je zbiranje sredstev za kreditiranje investicij in proizvodnje. V ta namen se vsa izplačila kmetom-kooperantom in osebni dohodki delavcev izplačujejo prek hranilno-kreditne službe.
V	HMEZADU dela 2375 delavcev, v proizvodnji hmelja pa po potrebi zaposlujejo še precej sezonskih delavcev. V kooperacijsko proizvodnjo je vključenih 2.750 kmetov-kooperantov.
Značilnost poslovanja delovne organizacije HMEZAD v zadnjih letih je povečanje količinskega obsega v primarni proizvodnji in predelavi ter napredek v produktivnosti, medtem ko je akumulacija manj ugodna (ne-, skladje cen kmetijstva in reprodukcijskega materiala).
Delovna organizacija HMEZAD je z dosedanjim razvijanjem samoupravljanja pomembno vplivala na družbenoekonomski razvoj Savinjske doline. To se odraža v problemov socialistične preobrazbe vasi in v doseganju začrtanih nalog v družbeni in zasebni kmetijski dejavnosti. Družbenoekonomski položaj delavcev in kmetov kooperantov se krepi, tudi samoupravne odločitve so vse bolj rezultat razvitih delegatskih razmerij. Odgovornost za naloge oziroma za opravljanje samo-upravljavskih funkcij vseh delavcev v delovni organizaciji se neprestano krepi. Vse to se odraža v ustvarjalni vlogi, ki jo imajo delavci HMEZADA v samoupravnem sporazumevanju na vseh področjih. Razvijajo se tudi nova razmerja s krajevnimi skupnostmi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V HMEZADU razvijajo najsodobnejšo obliko združevanja dela in sredstev med družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo, da bi tako po-družbljali proizvodnjo, pospeševali naložbe (skupni hlevi, skupna oprema, sodobna tehnologija ipd.), da bi proizvedli čimveč hrane in pombolj ekonomičnih cenah. To je pomemben prispevek k uravnovešenju blagovne oziroma prehrambene bilance in konkurenčnosti na domačem in tujem trgu.
JANEZ JANC
inm
BETKA MALIC
JOŽE POGLAJEN
ERNO RAHTER
TEREZIJA STEFANČIČ
JULKA ŽIBERT
DE
iz osnovnih organizacij
26. junija 1976 stran
novice i» organizacij
10 01
izobraževanje, kultura, znanost
ISKRA
Sindikat v denarnih težavah
Na nedavni ustanovni seji koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata združenega podjetja Iskra so razrešili dosedanje predsedstvo sindikalne konference, nadzorni odbor in komisije ter izvolili novo vodstvo in sindikalne organe. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Čebelo. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora, predlog o programski usmeijenosti in delovanju v prihodnje, srednjeročni program razvoja Iskre in njenih organizacij do 1980. leta Predsednik sindikalne konference Jože Čebela je v svojem poročilu o delu in o načrtih Iskrinega sindikata
IGO GORENJE VELENJE
med drugim opozoril na nekatere težave, zaradi katerih delo sindikata kljub prizadevanju ni moglo zaživeti tako, kot so želeli. Predvsem gre za probleme pri reševanju stanovanjske problematike, otroškega varstva in letovanja Iskrinih delavcev. Ena najhujših težav, zaradi katerih pa je delo sindikata skoraj povsem ohromelo, je pomanjkanje finančnih sredstev, saj, kot je dejal Jože Čebela, nobena družbenopolitična organizacija na ravni združenega podjetja nima nobenih sredstev. „Nimamo niti toliko denarja, da bi lahko razmnožili gradivo, ki sta ga na primer prejeli delegati za to sejo, in smo si morali denar izposoditi. “
Razprava teče
nem delu, potlej bodo ocenili in primerjali dosedanjo samoupravno organiziranost z osnutkom zakona in končno na zboru delavcev odločali o spremembah v dosedanji samoupravni organiziranosti.
Pred sprejetjem osnutka bo sindikat v TGO Gorenje organiziral več razprav in predavanj, med drugim razpravo o dohodkovnih odnosih in o uresničevanju delegatskih načel pri planiranju in združevanju dela in sredstev TOZD, delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela in v poslovni skupnosti.
V Gorenju so se z vso resnostjo lotili razprave o osnutku zakona o združenem delu. Doslej so se že sestali politični štabi v TOZD in v delovnih skupnostih skupnih služb. V te štabe so vključili predstavnike vseh družbenopohtičnih organi-zacij, vodje temeljnih organizacij, strokovne sodelavce in predstavnike samoupravnih organov. Razpravo bodo predvidoma končali do konca julija. Operativni nosilec in odgovoren za to razpravo je sindikat.
Najprej bodo razpravljali o osnutku zakona o združe-
ŽELEZARNA JESENICE
Za boljšo samoupravno organizacijo
Pred tremi tedni so sklicali v slabo pa za obrat. Tudi zveza valjarni profilov jeseniške žele- komunistov in sindikalna orga-zarne politični aktiv, na kate- nizacija naj bi se v samouprav-rem so govorili o pomenu za- nih delovnih skupinah bolj uve-kona o združenem delu ter se Ijavljala. Politični aktiv je ugo-seznanili s stališči koordinacij- tovil, da spremembe, kijih terja skega odbora. L^otovili so, da osnutek zakona o združenem samoupravna organiziranost v delu, prepočasi uveljavljajo. Od-njihovi temeljni organizaciji še ločanje je v marsičem še centra-ni takšna, kot jo predvideva, lizirano. Vse te in še druge pri-osnutek zakona. Odločanje je pombe političnega aktiva bo pogosto ukovano v pravilnike, koordinacijski odbor posredo-kar je, po njihovem mnenju, val zborom delavcev, morebiti dobro za železarne
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Težka so pota do dobre samouprave
Med mzpravo o osnutku zakonci o združenem delu so zlasti na pobudo sindikata temeljito ocenili svojo dosedanjo samoupravno prakso
Bračun združenja gledaliških skupin Slovenije
,J>n nas je sindikat pobudnik dobrega samoupravljanja."
Takih ugotovitev in podobnih mnenj sem med nedavnim obiskom v temeljni organizaciji združenega dela Soča v zavodu za rehabilitacijo invalidov slišal obilo.
Vili Žaubi, kovinostrugar in predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, je sicer potrdil poprejšnjo ugoi ev, hkrati pa je dodal:
,.Želimo, da bi samoupravljanje res postalo last delavcev; so pa problemi, ki se jih vsaj v sindikatu še nismo dovolj resno in uspešno lotili"
O teh problemih smo se pogovarjali z delavci Soče.
POHVAUENI SAMOUPRAVNI AKTI
Ob koncu minulega leta so v ljubljanskem zavodu za rehabih-tacijo invalidov ustanovili dve temeljni organizaciji in delovno skupnost sloipnih služb ter pod-pisdi samoupravni sporazum o njih združitvi v enotno delovno organizacijo.
Na novega leta dan je TOZD Soča začela delovati kot samostojna temeljna organizacija združenega dela — v okviru zavoda za rehabihtacijo invalidov.
Ze poprej so ustanovili v Soči svojo organizacijo zveze komunistov in tudi sindikat ter tako omogočili, da so pri samoupravni reorganizaciji sodelovali tudi delavci.
„Ko smo se v sindikatu delegatsko organiziralije pripovedoval Vih Žaubi, „smo si skušali urediti samoupravljanje tako, da bi omogočalo kar naj-večje možnosti za neposredni vpliv proizvajalcev na vse odločitve v kolektivu. Poprej je, denimo, v našem sindikatu delalo le nekaj ljudi, ob bitki za dobro organizirano temeljno organizacijo pa smo prvič v zgodovini našega podjetja začeli množično pridobivati za sindikalno akcijo delavce, ki so bili dotlej, kljub samoupravljanju še vedno uklenjeni v spone mezdnih od-nosov.“
V Soči dela 181 ljudi. Mnogi prihajajo iz okolice, doma imajo majhna posestva, so napol delavci in napol kmetje. Velikih socialnih težav ne poznajo, so pa vse bolj odvisni od zaslužka v kolektivu in stare delavske moralne norme o poštenju in pravici, o solidarnosti in razredni pripadnosti postajajo tudi njihova last.
Njihovo delo je zelo zahtevno. O njem pričajo invalidi, ki
pri njih dobivajo pripomočke, da bi lahko normalno živeli in delali.
Nikoli ne morejo delati na zalogo. Skoraj vsak njihov proizvod je unikat in dogaja se, da je danes veliko dela, ker je veliko naročil, jutri pa ne. Kljub temu je Soča, v kateri je pred kakimi desetimi leti delalo 90 ljudi, danes pa 181, povečala v tem času svojo realizacijo od 500 milijonov na 6 starih milijard.
,JCo smo si oblikovali svojo temeljno organizacijo, smo najprej poskrbeli, da bi vsa samoupravna hotenja prilagodili zahtevam nove ustave in jih uzakonili z lastnimi samoupravnimi akti, pri katerih je sindikat odločino sodeloval. ISfe samo izvršni odbor in tudi ne samo naši člani v komisijah in v odborih pri delavskem svetu, mislim predvsem na sindikalno organizirane delavce, ki so na sestankih v sindikalnih skupinah in na samoupravnih zborih imeli možnost, da povedo svoja mnenja, zahteve in predloge. In so jih tudi povedali."
Nedavno tega, ob njihovi razpravi o osnutku zakona o združenem delu, so jih na občinski skupščini pohvalili kot samoupravljavce, ki so že pred objavo omenjenega osnutka zakona uveljavili skoraj vsa njegova najpomembnejša določila v svoji samoupravni zakonodaji.
KAKO URESNIČITI,
KAR JE ZAPISANO
Imajo svoj delavski svet in vse njegove odbore. V treh delovnih skupinah so ustanovih sindikalne skupine in izvolili poveijenike, samoupravno pa
tamkaj niso organizirani, ker pravijo:
,Jdalo nas je, sredstev ni možno oblikovati in deliti v obratih, delamo v eni izmeni in o vseh stvareh se lahko pogovorimo tudi na skupnem zboru zaposlenih. Smo pa samoupravno in sindikalno delegatsko organizirani in v vse naše akte smo zapisali, da mora vsak delegat na sejah zastopati sta-Ušča svojih volivcev v skupini."
Janez Ferjančič je bil do letos član izvršnega odbora sin-
se o njem pogovorili s svojinii volivci. V statut smo zapisalh
SEDMA SEZONA
Rast gledališkega amaterizma je sorazmerna njegovi organizacijski utrjenosti in povezanosti
Sedem let je minilo, kar so se slovenski gledališki amaterji orga-l^<tli v Združenju gledaliških skupin Slovenije (ZGSS). Letošnjo , Vedališko sezono je zaključila tako že šesta redna skupščina. Bila kako bomo v bodoče delovah v le ^ yrfin^ koncu XIX. srečanja gledaliških skupin Slovenije. delavski bazi, a se dogaja, da se o prireditvah tega srečanja smo že poročali, za kasneje pa smo si številni delegati še sami ne pfl;	^hranili prav ta zapis o obračunu	dela	v sedmi sezoni	(v njej je
pravijo na sestanke. Predlagali	^delovalo več kot 600 igralcev v	280	skupinah)	in	o	delovnih
smo že, naj bi pregledali M	Odrtih, ki sijih je začrtala šesta skupščina ZGSS.
ocenili delo vseh delegatov in
nedelavne zamenjali. Drži pa | Ljubiteljska gledališka ustvarjal-tudi, da mnogi naši delavci, ki L®5* je kot del kulturne ustvar-niso prebrah samoupravnega n°sti dobila v naših samoupravnih gradiva, vendarle podprejo sle- *asnovah kulturnega razvoja in kul-hemo akcijo, od posojila za	Utne politike svojo potrditev. S
gradnjo cest do Kozjanskega-	t08iamsko usmerjenostjo in priza-
Naj še povem, da o samo-	evanji za čim boljše uprizoritve so
gledališki amaterji že marsikje
~ organizacije6 zvez^S	£3^15 l^si JSa P^aS
se dogovorili in pride do krat- 0 delavcem. Združenje gledali-kega stika. Še zlasti takrat, ko skupin Slovenije tako uresni-sklepi prizadenejo osebni do- sv^večino cUjev, kijih je zapisalo hodek posameznika."
munistov, ki so jo ustanovih januarja letos in v kateri je 16 članov.
,JPremalo nas je, vendar smo samostojno šele začeli delati. Sprejemali bomo nove člane, toda ne akcijsko ali pač zato, da nas bi bilo več. Po našem mnenju mora biti član zveze komunistov predvsem dober aktivist in s svojim zgledom mora med delavci ustvarjati možnosti za dobre samoupravne odločitve. Nove člane moramo torej pridobiti, jih pri delu vzgojiti, ne pa samo sprejeti."
Dobre tri četrtine članov zveze komunistov je delavcev iz neposredne proizvodnje.
Prav zato so med razpravo o osnutku zakona o združenem delu tako poudarjali, kaj vse bo še treba storiti, da bi delavci po-
statut. Pomembna je ugotovi-v> da se je v tem času — zavoljo '^uPnega dela in velike kritičnosti J® lastnega dela - marsikaj spreme-® v miselnosti amaterjev, v odno-; “l do amaterskega gledališkega kovanja tako znotraj organizacije
stali samoupravni subjekt v	tako znotraj organlzaclJe
vsaki delovni in proizvodni sku-
pini.
PO STOPINJAH STARIH AKTIVISTOV
Res pa je tudi, da se še nihče nikoli ni naučil plavati na suhem, in tega se zavedajo tudi v sindikatu Soče.
, JJelamo med ljudmi," je zatrjeval Janez Ferjančič, „tam, Iger se začenja delegatski sistem. Pa vendar drži, da bomo
.	— priznavanju ---------------
jPnzoritev, v kulturno animacijskih kulturno-vzgojnih prizadevanjih.
TUDI AMATERJI NAJ SE VKLJUČIJO V KULTURNO AKCIJO ..KOMUNISTA"
j Letos je skupščina pozvala ama-Ne, naj se vključijo v kulturno ptijo ..Komunista", ki v Cankarje-jubilejnem letu poteka pod
toslovom „Clovek, delo in kultura". 'j razpravi naj bi iz širšega druž-^nopolitičnega avditorija osvetlili todi idejno usmerjenost posameznih Jniaterskih gledaliških programov.
vih.'
Gre predvsem za dejavnost delegatov.
O njihovem delu so na nedavnih sestankih sindikalnih skupin in na zborih delavcev tudi največ govorih.
Franc DEUTSCH, poverjenik sindikalne skupine v opremi, je to mnenje takole razložil:
„V skupini se resda sestajamo, a premalo pogosto. Ti sestanki so dostikrat zgolj informativni. Delegati delavskega sveta marsikdaj prinesejo na sestanek le svoje mnenje. Dogaja se, da še sami ne preberejo gradiva, ki ga dobijo, kaj šele, da bi
Primer: nedavno tega so v ortopedski čevljarski delavnici povečali normative. Poprej se z ,. x	:y. VL". delavci niso pogovorih. Kar za
-p aSttoC <*r&xsz.rssz
moupravmh aktih, tudi uvelja- n0vanih zbitih čevljev. Seveda 'Ilemu napredku je možno še
so dregnih v osir. „Proti pra-	kritičnega povedati o spo-
vilom", pravijo prizadeti de- 'tuj- 10st* amatfriev- Cbvetlili naj bi lavci; izvršni odbor sindikata pa prQ'wkak° občlnske zveze kulturno o tq zadevi ne ve mdeaar, «-	j
prav ima v skupim proizvodnje Združenja gledaliških skupin - ali dva svoja delegata. Delavci se je- ^ Jih priznavajo in potrjujejo v praksi zijo ob svojih delovnih mizah in ' še niso naši poti do svojega sindikata.
‘programskih in uprizoritvenih dosežkov zelo točen odraz boljše ali slabše ali nikakršne organiziranosti in povezanosti gledaliških amaterjev na posameznih območjih. Kjer je le-ta trdnejša, zasledimo le še osamljene primere, ko skupina poseže po koncesijskih besedilih; značilneje za taka območja je, da je repertoarni, izbor usklajen z zmožnostmi
skupine in da je tudi sporočilno vrednejši, aktualnejši in da postopoma navaja publiko na sprejemanje zahtevnejših gledaliških del Nasprotno pa je tam, kjer ni organizirane pobude in. mentorskega
delovanja:	tod ‘je mnogo več
naključnih, neutemeljenih, neaktualnih izborov in uprizoritev. Zanimiv je tudi podatek o tem, kako se kvantitativno odraža organiziranost ali neorganiziranost gledaliških amaterjev: na letošnji zaključni prireditvi VI. srečanja lutkovnih
skupin je iz organiziranih območij sodelovalo šest skupin, z neorganiziranih le dve; na zaključni prireditvi „Naša beseda 76“ z organiziranih območij deset skupin, z neorganiziranih le dve; na zaključni pri-
reditvi XIX. srečanja gledaliških skupin je z organiziranih območij sodelovalo sedem skupin, z neorganiziranih le tri.
OBETAVNI DOGOVORI S POKLICNIMI GLEDALIŠČNIKI NA MRTVI TOČKI
Letošnji poziv amaterjev velja tudi za sodelovanje pri ustanavljanju temeljnih gledaliških skupnosti znotraj kulturnih skupnosti, v katerih naj bi se razvijala povezana samoupravna akcija poklicnih in nepokhenih gledaliških kolektivov. Žal sprva obetavni dogovori med ZGSS in skupnostjo slovenskih dramskih gledališč (lani v Štatenbergu in Novi Gorici) doslej niso dali kaj prida rezultatov. Praktično je ostalo pri tem, da se amaterji in poklicni gledališčniki spoznavajo le na Borštnikovem srečanju, na podelitvah Severjevih nagrad, da le ponekod sodelujejo pri načrtovanju gostovanj in da ostajajo še vse preredki poklicni gledališki delavci, ki s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri delu ali izobraževanju amaterjev.
Ce je v zadnjem letu le prišlo do tega, da deluje kak področni odbor ZGSS več, pa ostajajo ti odbori bolj ah manj brez močnejših strokovnih skupin, katerih člani bi delovah kot mentorji in animatorji. Dejstvo namreč je, da je rast amaterskih gledaliških skupin neposredno povezana s strokovno pomočjo, ki jo dobivajo, da je v sorazmerju z režiserskim vodstvom, ki pa ni enkratno
opravilo, temveč vsestransko gledališko animiranje igralcev.
ZAKAJ NE
TUDI ORGANIZACIJA
»GLEDALIŠKE MLADINE"?
Dobrih režiserjev še vedno primanjkuje. Poleg seminarjev in tečajev, ki jih zanje organizira ZGSS, že tečejo dogovori z akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in z mariborsko pedagoško akademijo, da bi izobraževah kadre, ki bi po diplomi delovah na ljubiteljskem področju in se še posebej posvetih tudi gledališki vzgoji in ustvarjalnosti mladine v šolah. Vsakoletna srečanja gledaliških skupin in krožkov pionirjev in mladine „Naša beseda" izpričujejo veliko željo mladih	po gledališkem
udejstvovanju, zato so v ZGSS tudi začeh razmišljati o ustanovitvi posebne orgartizacije »gledališke mladine".
In ker so kadri zelo pomembni za nadaljnjo rast amaterske gledališke ustvarjalnosti, povejmo ob koncu, da bo letos ZGSS v juliju spet organiziralo štiri seminarje. Ker so ugo-tovih, da so doslej izboru udeležencev seminarjev in spremljanju njihove kasnejše aktivnosti posvetili, premalo pozornosti, so sklenih, da bodo na letošnje seminarje vabih nekatere amaterje poimensko, pri drugih pa bodo s skrbnejšim izborom skušah zagotoviti enotnejšo raven poznavanja gledališča, kar je pogoj za dobro delo seminarja.
SONJA GAŠPERŠIČ
To so ostanki starega.
Vili Žaubi pa pripoveduje: „Vsak dan nas je več in vedno več bo tovarištva, poštenosti in pravice v naših odnosih. Pot do tega pa tena še kako trdo delo.
JANEZ VOLJČ
NAŠI PRIJATELJI
FANI PAHOR, IMF - TOZD KLIMA, LJUBLJANA
Posluh tudi za majhne težave
Fani Pahotjeva je prijetna sogovor-lica. Sleherna njena misel privre na lan ob pravem trenutku, tedaj', ko je rdno prepričana, da se ni zmotila v .vojem spoznanju. Tako je bilo tudi v tašem pogovoru, saj nas je opozarjala ra marsikaj, kar bi kazalo postopoma ivrstiti v časnik.
Dve leti je tega, kar je Fani zapu-;tila vrste pedagoških delavcev in se :aposlila v gospodarstvu. V Industrij-ko-montažnem podjetju Ljubljana, emeljna organizacija združenega dela Gima, je postala samostojni referent :a vzgojo in izobraževanje kadrov, dimo tega je še tajnica osnovne orga-rizacije sindikata in hkrati tudi po-/erjenica DE. Takole nam je pripove-lovala o svojem sindikalnem delu:
„V sindikatu delam že 15 let. Torej
že lep čas — morda pa tudi ne. Zakaj? Preprosto zato, ker se mi zdi, da z novo sindikalno organiziranostjo, ki smo jo sprejeli na 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju, začenjamo vse znova . .. Vsaj zdi se, da je tako ... Če tako mislim, sem hkrati tudi prepričana, da mi dolgoletne izkušnje danes še kako koristijo pri delu v naši osnovni organizaciji. Prepričana sem, da je najpomembnejše to, da se sindikat lahko uveljavlja samo z akcijo. V tem je tudi smisel našega dela."
Z veliko prizadevnosljo in z odločnimi zahtevami za sprotno in učinkovito reševanje vseh samoupravnih in poslovnih problemov v svoji delovni organizaciji je Fani doslej že večkrat dokazala, da sodi v bežigrajski Klimi med najbolj prizadevne sindikalne
aktiviste.
»Kaj bi vam pripovedovala ... Zdi se mi, da ne sodim med tiste,ki samo hvalijo in ne poznajo kritičnih pripomb. Toda naj bo kakorkoli, priznati moram, da sem prijetno presenečena nad novo vsebinsko zasnovo Delavske enotnosti. Težko bi jo primerjala s tisto pred leti. Zato bi moral časnik priti do slehernega delavca."
Tako kot drugi naši poverjeniki tudi Fani misli, da bi veljalo v novi vsebinski zasnovi DE upoštevati vsako dobro idejo ali predlog bralcev in poverjenikov.
»Morda ne bi bilo odveč, če bi več pisali o težavah kolektivov, ki jih imajo s kadri. Naj vam povem primer. Naša delovna organizacija, posveča izobraževanju kadrov, predvsem učen-
cev v gospodarstvu, precejšnjo pozornost. Toda prav zdaj, ko smo dobili dovolj delavcev, smo se znašli pred dejstvom, da lahko po resoluciji o kadrovski politiki vsako leto zaposlimo le omejeno število novih delavcev - monterjev klimatskih naprav. Če jih zaposlimo več, kot dovoljuje resolucija, nam prete sankcije. Znano pa je, da so potrebe po teh kadrih vsako leto večje, kje pa bodo našli zaposlitev, je vprašanje, ki ne tare samo naše podjetje, ampak tudi druge delovne organizacije."
Tem problemom so v osnovni organizaciji sindikata v Klimi in v občinskem odboru sindikata gradbenih delavcev Ljubljana-Bežigrad posvetili doslej vso pozornost in vse kaže, da bodo v svojih prizadevanjih tudi uspeli.
Ne nazadnje tudi po zaslugi naše sogovornice, ki nas je na koncu pogovora opozorila, da bi moral sindikalni časnik prisluhniti ne samo velikim, ampak tudi majhnim delovnim in življenjskim težavam delavcev. »Saj je navsezadnje v tem tudi njegovo poslanstvo," je ob koncu dejala Fani Pahorjeva.
I. VIRNIK
poverjeniki DS
15.	MARJAN BEDENK
16.	JERNEJ LENIČ
17.	ŽELJKO VIDJAK
18.	FERDO DEMŠAR
19.	AVGUST DOBRINA
20.	LADO ERBEŽNIK
21.	OLGA POLJANŠEK
22.	CVETA ŠTOR
23.	FANI PAHOR
de7w£ dJlo^ovo=
t a skupščini smo slišali, da marsikje , šne opore in razumevanja organi-^cija gledaliških amaterjev še aateč ni deležna Cdraz tega je tudi ^Sanizacijska utrditev področnih .dborov ZGSS: že več let dobro ujejo področni odbori Maribor, u®lje in Brežice, v Novem mestu Jbstaja odbor le formalno, v Ljub-lani je področni odbor razpadel, .Prav je dobro deloval, Zasavje je
*	vedno brez njega, brezupni so "apori za ustanovitev takega odbora ^ Gorenjskem, medtem ko je pod-!°eni odbor za Primorsko že uspel
•	tos prvič organizirati vse področne
Prireditve.
Organizacijska povezanost
NI SAMA SEBI NAMEN
Zanimivo je, da je pregled aktiv-°sti, množičnosti, razširjenosti,
Prvi zelo resen korak k sporočilnostno tehtnejšemu gledališču je za skupino KUD Zaija iz Trnovelj pomenila letošnja uprizoritev Behanovega »Talca"
od tu in tam
GOSTOVANJE NA MADŽARSKEM
Člani _ sindikalnega pevskega 2b°ra »Štefan Kovač" iz Mur-^6 Sobote so bili sredi junija 113 štiridnevnem obisku pri ^°jih madžarskih prijateljih, ^anih pevskega zbora tovarne jačnih ladij in žerjavov Ganz v “Udimpešti.
Tokrat že tretje gostovanje v [Madžarskem glavnem mestu je lePa nagrada članom soboškega Pavskega zbora za njihove Strajne pevske vaje in številne [jastope doma. Pevci so hvaležni družbenopolitičnim in kulturami organizacijam, ki so jim to gostovanje finančno omogočile.
Zbor je imel 11. junija koncert v dvorani kulturnega centra podjetja Ganz. Pel je narodne, partizanske in umetne pesmi, tri pesmi pa je zapel v madžarskem jeziku, kar je bilo za poslušalce posebno doživetje. Koncertu so prisostvovali med poslušalci tudi nekateri Slovenci, ki stalno ali začasno žive v tem mestu.
Koncertu je sledilo družabno srečanje, naslednjega dne pa so si soboški pevci ogledali znamenitosti Budimpešte in njene okolice, dan kasneje pa so obiskali še vinorodni kraj Eger. Četrtega dne so se od gostoljubnih gostiteljev poslovili z oboje-
stransko željo, da te prijateljske vezi postanejo trajne.
Soboški pevci imajo zelo lepe spomine na doživetja ob tem gostovanju.
F.Š.
GOSTOVANJE V CELJU IN LAŠKEM Igralska skupina kulturno-umetniškega društva Zarja iz Trnovelj, ki je bila pohvaljena na letošnjem XIX. srečanju gledaliških skupin Slovenije na Vrhniki za svojo uprizoritev Behanovega »Talca", bo s to predstavo gostovala v Laškem na prireditvi »Pivo in cvetje". Minuli petek pa je s to predstavo gostovala v Celjskem ljudskem gledališču.
SODELOVANJE ISKRE - PLIVE
Društvo likovnikov združenega podjetja ISKRA je spet pripravilo novo razstavo. Tokrat so v organizaciji delovnega kolektiva ISKRA INVEST SERVIS pripravili razstavo likovnikov iz podjetja PLIVA Zagreb. Razstavo bodo imeli odprto vse do 30. junija.
Ob otvoritvi razstave so udeleženci taborov in likovno društvo ZP ISKRA v zahvalo za uspešno delo pri organizaciji kiparskih taborov podarili Ivanu Kreftu doprsni kip, ki ga je izdelal tovariš Kač, kip Matije Gubca pa je Kač podaril svoji delovni organizaciji.
______________________26. junija 1976 stran 11
STE NEMARA PREZRLI
BREZPLAČNI
UČBENIKI
Prav je, če si znova prikličemo v spomin enega od sklepov, ki smo jih novembra 1974. leta sprejeli na 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju. Takrat smo v kongresne dokumente med drugim zapisali:
„Na področju preobrazbe vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah si bomo sindikati skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki prizadevali, da bodo najpozneje v treh letih vsem otrokom v osnovnih šolah zagotovljeni brezplačni učbeniki."
Ob tem bi vas želeli spomniti tudi na dejstvo, daje vse sprejete sklepe sindikalno članstvo že v predkongresnih razpravah ocenilo kot dobre in konkretne. V številnih osnovnih sindikalnih organizacijah, zlasti pa na celjskem kongresu, so člani sindikata še posebej opozarjali, naj sklepi ne bi ostali zgolj na papirju! Skratka, opozarjali so, da jih moramo uresničiti v vsakodnevni praksi. In med njimi s posebno zavzetostjo in odločnostjo sklep, da bomo vsem šoloobveznim otrokom do 1977. leta zagotovih brezplačne učbenike.
Pred dnevi je o tem kongresnem sklepu vnovič razpravljalo predsedstvo RS ZSS. Podprlo je ukrepe in pobude Žavoda za šolstvo SR Slovenije za sklenitev družbenega dogovora, s katerim bi slednjič zagotovili stalnost učbenikov, enotnost zahtev glede učnih pripomočkov in smotrnejšo organizacijo pri oskrbi učencev z učbeniki in z učnimi pripomočki. Šolsko leto 1977/78 pa naj bi po sklepu predsedstva RS ZSS veljalo kot zadnji rok!
Slovensko sindikalno članstvo se je za akcijo »brezplačni učbeniki najpozneje v treh letih" potemtakem že na celjskem kongresu odločilo z navdušenjem. In čas je že, da se vprašamo, kako jo zdaj uresničujemo.
Pred dnevi nam je Miro Lapajne, ravnatelj osnovne šole v Mojstrani, pripovedoval, da dobivajo učenci njihove šole zdaj že peto leto učbenike ob minimalni odškodnini. »Starši plačujejo le četrtino vrednosti knjig. Učenci puščajo ob koncu vsakega šolskega leta knjige svojim ,.naslednikom" kar na klopeh v učilnicah. Tako vsak lahko dobi knjigo, ki jo potrebuje. Izločamo le močno obrabljene ali raztrgane učbenike. Ob solidarnosti staršev in ob finančni podpori jeseniškega sindikalnega sveta in izobraževalne skupnosti, od katere dobi ob začetku šolskega leta vsak naš učenec en brezplačni učbenik, smo si do danes ustvarih potreben knjižni fond, tako da nimamo več težav. Zato mislim, da bi lahko našemu zgledu sledile tudi druge šole.
Ravnatelj Miro Lapajne je imel prav, saj je že skrajni čas, da bi primeru šole v Mojstrani sledile tudi druge. Zlasti še, ker kongresni sklepi veljajo za vse, zadnji rok — šolsko leto 197/78 —pa ni več tako daleč!	IVO VIRNIK
NESORAZMERJA
IZOBRAŽEVANJA
Razmerje med poklicnim izobraževanjem in kadrovskimi potrebami je v Sloveniji vse prej ko skladno. To nesoraz-merie predstavna družbenoekonomski in demografski problem.
In v čem je predvsem to neskladje? Glede na potrebe po kadrih imamo v Sloveniji premalo tehničnih šol, preveč pa je šol, ki usposabljajo za administrativne, upravne in podobne poklice. Znano je, da se manj kot polovica mladih odloča za proizvodne poklice. In ko tehtamo, denimo, strukturo zaposlenih, ki študirajo ob delu na višjih in visokih šolah, je to neskladje še bolj očitno: 66% se jih izobražuje na družboslovnih fakultetah, 9 % na pedagoških akademijah in le 24 % na tehniških fakultetah. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se ljudje, ki so že zaposleni v proizvodnih poklicih, preusmerjajo v družboslovne in nadaljujejo izobraževanje na družboslovnih šolah. Podoba potreb po kadrih pa je popolnoma dmgačna; največje so potrebe po kadrih s tehniško, pedagoško in medicinsko izobrazbo. Kot skromna ponazoritev nam služi približna ocena, da samo na Dolenjskem potrebujejo kakih 500 strojnih tehnikov in 300 inženiijev.
Rešitev iz te zagate je možna na dveh ravneh. V delu z mladimi je treba posvetiti veliko pozornosti poklicnemu usmerjanju. Čeprav že zdaj v osnovnih šolah zbirajo podatke o nagnjenostih in sposobnostih učencev, pa so le-ti redko upoštevani. Velik premik pri odpravljanju neskladja bo pomenila tudi preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Največjo možnost pri odpravljanju neusklajenosti med poklicnim izobraževanjem in kadrovskimi potrebami pa nudi že zdaj izobraževanje ob delu. Odpiranje dislociranih oddelkov posameznih, predvsem tehniških šol, je nujno potrebno, saj je znano, da se zaposleni najlaže izobražujejo v domačem kraju. Na podlagi analiz o potrebi kadrov v posameznih občinah naj bi odpirah te oddelke. Ugotavljali smo že, da je preveč slušateljev v strojepisnih tečajih, v administrativnih in ekonomskih šolah. Priznati pa je treba, da so se doslej ljudje izobraževali ob delu bolj ali manj le na lastno pobudo in da so delovne organizacije premalo usmerjale delavce v izobraževanje po družbenih potrebah oziroma potrebah lastne delovne organizacije.
O neusklajenosti med poklicnim izobraževanjem in kadrovskimi potrebami so govorili tudi na seminarju direktorjev in strokovnih delavcev delavskih univerz prejšnji teden v Radovljici. Saj so prav delavske univerze tiste, ki lahko največ store za izobraževanje ob delu. Predvsem so lahko zelo uspešne pri usposabljanju za ozke poklicne profile. Potrebe po takih delavcih so bile lani ocenjene na blizu 22.000 delavcev, možno pa jih je bilo zagotoviti samo 7000. Tu pa se srečujemo že z novim problemom, saj je neskladje na področju zaposlovanja delavcev s poklici ozkega profila kvantitativno, neskladje v zaposlovanju strokovno usposobljenih delavcev pa se kaže predvsem kot kakovostni problem.
Reševanje problema je naloga celotne družbe, najbolj poklicane pa so za to delovne organizacije, izobraževalne skupnosti, šole, delavske univerze, ki bi morale kar najtesneje sodelovati z zavodom za zaposlovanje.
\_____________________________________y
sindikati po Jugoslaviji
26. junija 1976
stran
NI ISTO, ČE ZMANJKA BETONSKEGA ŽELEZA ALI ČE NA TRGU NI ZADOSTNE IZBIRE ŽIVIL
PRESKRBA IN ODLAŠANJE
Glasilo ZSJ RAD je v zadnji številki zapisalo:
Skrb za boljšo preskrbo mest in drugih naselij in krajev je dobila zasluženo mesto šele pred desetimi meseci na znanem posvetovanju, ki gaje organiziral izvršni komite CK ZKJ. Do takrat je v glavnem prevladovalo prepričanje, da je treba spodbujati samo proizvodnjo, saj bodo proizvodi sami našli najkrajšo pot do porabnikov po inerciji ekonomskih zako ov ponudbe in povpraševanja.
Prepričali pa smo se, da lahko dobijo ta gibanja povsem nasprotno smer. Medtem ko so na primer na poljih zahodne Bosne minulo jesen ostale tone neizkopanega krompirja, so cene tega pridelka posekale vse rekorde, ker ga ni bilo dovolj. V okolici Gornjega Milanovca so tone in tone jabolk ostale na drevesih, ker ni bilo organiziranega odkupa, čeprav je njihova cena v Beogradu, le 120 kilometrov stran, dosegala več kot 10 dinarjev za kilogram.
Ko govorimo o preskrbljenosti, po navadi mislimo na kmetijsko-živilske izdelke, saj na primer ni isto, če na trgu ni recimo teden dni betonskega železa, kot pa če ni olja, sladkorja ali moke.
Ta vprašanja so obravnavali tudi člani komisije za življenjske in delovne razmere predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije na zadnji seji. Poudarili so, daje za dva kilograma povrtnin mogoče že dobiti kilogram mesa, kar je brez primere v zadnjem desetletju.
Kar zadeva kupno moč prebivalstva, so člani predsedstva ugotavljali, da je ta v glavnem blokirana z že dvignjenimi potrošniškimi posojili, saj je v obdobju od januarja do aprila odpadlo približno 21 odstotkov zaslužka na odplačilo posojil. Če k temu dodamo nedavno sprejete olajšave za nakup različnih drugih vrst blaga na posojilo, je jasno, da bo delavčev osebni dohodek še bolj obremenjen z mesečnimi obroki. Poleg tega, da so hranilne vloge večje, so tudi dvigi večji, kot so bili prej. Zaslužki so se povečali poprečno za 17 odstotkov, razlike po področjih pa so zelo velike: V Makedoniji so se povečali za 12 odstotkov, v Vojvodini 19, na Kosovu 8,5, v Cmi gori 14, v ožji Srbiji 15,3, na Hrvaškem 17,9, v Bosni in Hercegovini 18,4 in v Sloveniji za 22 odstotkov.
Življenjski stroški se umirjajo, realni zaslužek se je povečal za nepoln odstotek, vendar je to zelo dvomljiv rezultat, glede na to, da se je storilnost zmanjšala za 2,6 odstotka.
Ni dvoma, da so vsi ti elementi med seboj povezani, celo pogojeni s čimhitrejšo stabilizacijo našega tržišča. Boj za stabilizacijo v tem trenutku pa obenem tudi pomeni omejitev porabe — tako individualne kot skupne — v realne okvire, kot je nedavno tega poudaril Stane Dolanc.
„Boj za večjo storilnost, varčevanje, za čimhitrejše sprejetje načrtov, ki bo realno urejal in združil nekatere gospodarske odnose ter našo gospodarsko strategijo in razvoj materialnih sil, pomeni boj za sprejetje skupnih dogovorov o tem, kako bomo posamične interese republik, pokrajin, občin zadovoljevali v določenih časovnih obdobjih in v skladu z materialnimi možnostmi..
Preskrbljenost se mora očitno izboljševati hkrati z naraščanjem proizvodnje, vendar znatno hitreje, saj gre za slabo organizacijo glede na sedanje družbene in gospodarske razmere. Največji problem je trgovinski prostor in nepoučenost trgovcev o tem, česa občanom primanjkuje in kaj želijo. Res pa je, da smo na te probleme opozarjali že pred petimi, desetimi pa tudi petnajstimi leti. V nekaterih krajih se razmere sploh niso izboljšale, medtem ko bi lahko bile izkušnje nekaterih mest, kot sta Osijek in Novi Sad, drugim za zgled. V Osijeku na primer zelo dobro delujejo sveti in zbori porabnikov. Sveti so znatno številnejši in določajo politiko preskrbe, medtem ko so zbori znatno bolj operativni, saj jih volijo za manjša območja in z manj člani. Kljub temu pa tudi v Osijeku ne trdijo, da so dosegli končni cilj in si še naprej vztrajno prizadevajo izboljšati preskrbo prebivalstva.
STANIMIR BOŽANIC
PREDSEDSTVO ZVEZE SINDIKATOV BiH 0 DELEGATSKIH RAZMERJIH
V iskanju novih poti
Dveletna dejavnost približno 120.000 delegatov in 9.000 delegacij v Bosni in Hercegovini kaže, da se uspešno potrjuje bistvo delegatskega sistema in da dosegamo vse pomembnejše rezultate v njegovem uresničevanju. Spreminjajo se stare navade, iščemo nove poti neposred-
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
nega vpliva delavcev na odločanje o pravicah in vsebini našega nadaljnjega samoupravnega družbenoekonomskega sistema.
V razpravi o teh izkušnjah je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine obravnavalo tudi mesto in vlogo organizacij sindikatov, in sicer kako so se organizirale in kako delujejo glede na delegatski sistem v združenem delu. Predsedstvo je razpravljalo o uresničevanju delegatskega načela odločanja v organih samoupravljanja, o vsebini in delovnih metodah delegacije, o odnosih na relaciji delegacija - de-
legat in o medsebojnih odnosih delegacij kot tudi o odnosih med delegacijami in organi samoupravljanja. Obravnavalo je tudi izkušnje iz dosedanjega usposabljanja delegatov, informiranje v delegatskem sistemu, delovanje delegacij v skupščinah samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti ter dejavnost sindikatov pri uresničevanju in razvoju delegatskega sistema.
Na seji so opozorili tudi na nekatere težnje, ki še zmeraj povzročajo težave, probleme ter odpore hitrejšemu in doslednejšemu delovanju delegatskega sistema. Pozitivno je, da o mnogih vprašanjih delavci odločajo z osebnim izrekanjem. Pri tem pa ni vselej zagotovljeno bistvo samoupravnega odločanja, ker delavci niso vselej obveščeni o vprašanjih, o katerih odločajo; pred zbori delavcev pogosto ni politične razprave ali pa le-ta poteka samo v forumih zveze komunistov ali sindikatih. Zato se včasih primeri, a so na zboru sprejeti sklepi, ki jih izsilijo posamezniki, zvečine tisti, ki se zavzemajo za osebne ali za koristi skupine delavcev.
Pri delu delegacij so se pokazali še-nekateri drugi problemi - nerazvito sodelovanje in povezanost z zbori delavcev in z delavskimi s eti, nezadostna angažiranost družbenopolitičnih organizacij v usmerjanju njihovega dela, nepopolna obveščenost posameznih članov delegacij pa tudi drugi.
Povzetek razprave na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine bi bil na kratko naslednji: V razpravi o praksi in o problemih delovanja in izpopolnjevanja delegatskega sistema v združenem delu je treba rešitve iskati v nadaljnji razpravi, v kateri morajo biti vsestransko obravnavane rešitve, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu. Vše dosedanje izkušnje pričajo o potrebi po nadaljnji obdelavi ustavnih dokumentov o delegatskem sistemu. To terja, da rešitve, ki so zdaj ponujene v osnutku zakona o združenem delu, razširimo ter obdelamo položaj, vsebino, metode dela in mesto delegatskega odločanja v našem družbenopolitičnem sistemu.
ESAD NJEMCEVlC
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE
MERILA ZA DELO!
V razpravi o osnutku zakona o združenem delu |e v ospredju pozornosti svobodna menjava dela med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom
Zvezni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je razpravljal o svobodni menjavi dela teh dejavnosti in gospodarstva pa tudi o določilih v osnutku zakona o združenem delu, ki zadevajo to menjavo. Tema seje so bila tudi nekatera vprašanja o delu samoupravnih interesnih skupnosti
Svobodna menjava dela je upravičeno pri delavcih teh dejavnosti vzbudila največ zanimanja tudi ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Razprava je pokazala, da danes v praksi kljub temu, da imamo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, še naprej v glavnem deluje stari proračunski sistem financiranja teh dejavnosti. Še več,, mnoge samoupravne interesne skupnosti so bile formirane na podlagi prejšnje mreže družbenih dejavnosti, tako da so ohranile stare odnose. Namesto da bi se ukvarjale s politiko razvoja dejavnosti, samo razporejajo sredstva. Delegatski sistem ni razvit Ni slišati besede gospodarstva o tem, katere in kakšne storitve potrebuje, ne iščemo enotnih instrumentov za metjenje dela teh dejavnosti in, kar je še najbolj pomembno, še daleč smo od svobodne menjave dela. Očitno je treba v sistem samoupravne interesne skupnosti vgraditi tudi načelo solidarnosti, da bi se izognili sedanji praksi, ko se
„bogatejše“ skupnosti zapirajo v svoje meje.
V razpravi je sodeloval tudi Mu-stafa Pljakič, sekretar sveta ZSJ, in poudaril, da je bistvo odnosov med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom v izenačenju položaja delavcev teh dejavnosti z delavci v materialni proizvodnji. Družbenih dejavnosti ne moremo razumeti zgolj kot porabo, ampak kot del, ki enakopravno z materialno proizvodnjo sodeluje v ustvarjanju skupne družbene proizvodnje. Prav zato ni področje, ki ga mora urejati država, ampak se mora financirati v sorazmerju s svojim deležem v novo ustvarjeni vrednosti. Pri ustvarjanju novih dohodkovnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela ima sindikat veliko nalogo; razčistiti mora odnose v pridobivanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, kar pomeni, da mora najti prava merila za delo vsakogar.
Prav iz te ugotovitve so izhajali člani zveznega odbora, ko so se v
sklepih izrekali za nadaljnjo dejavnost sindikata v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Naloga vseh osnovnih organizacij sindikata je, da so v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih zavzemajo za konkretno izdelavo, nato pa za uresničitev sistema svobodne menjave dela in da prakso spremenijo v skladu z določili v osnutku zakona. Med razpravo je treba tudi razjasniti, katere skupne potrebe in koristi moramo zadovoljevati v svobodni menjavi dela in katere na podlagi neposredne menjave dela. Čeprav obstaja v praksi, pa ta dvojni sistem financiranja družbenih dejavnosti ni sprejemljiv glede na potrebo po poenotenju možnosti gospodarjenja tudi v družbenih dejavnostih.
Pogovori o nekaterih problemih pri delu in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti socialnega in otroškega varstva so pokazali, da delujejo dokaj neracionalno in da ni povezanosti in usklajenosti pri delu. Zato je nujno pospešiti razvoj temeljnih skupnosti, saj se prek njih uveljavlja vpliv združenega dela na politiko socialnega in otroškega varstva.
Z. B. V.
IZ SINDIKALNEGA TISKA
V mednarodnem delaV' skem gibanju in v demokratizaciji odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami so ua' stajale velike sprememb®’ tako da si enega samega centra sploh več ne moremo niti zamisliti. Še manj pa s* je mogoče zamisliti uvedb0 nekakšnega stalinističnega monolitizma.
To je med drugim rečeno v uvodnem članku najnovejše številke časopisa D°l" gozok. Naslov članka je: „Naša zunanja politika v očeh delavcev14.
„Popustila je zanka na nogavici;11 v članku s tem naslovom nas seznanja pi8®*-z zaskrbljujočimi podatki 0 poslovanju 23 tovarn nogavic v Jugoslaviji. Nogavi®® gredo težko v denar, domača proizvodnja daleč pr®" sega potrebe, izvoza pa tako rekoč ni. Ni nobena skrivnost, da so se naše tovarn® nogavic razvijale brez vsakršnega načrta. Proizvodnja j® naraščala sila skokovito-Lani smo proizvedli 180 milijonov parov nogavic, v naši državi pride poprečno na prebivalca 7 parov nogavic na leto, v razvitih državah pa od 17 do 20 parov.
Ni nobenega pomembnejšega množičnega športnega gibanja, delavskih športnih iger, aktivnega oddiha na koncu tedna, da pri tem g1' banju ne bi odigral pomembne vloge Partizan — Zveza za telesno kulturo. V članku „Vse več trim stez11 nas Dol-gozok seznanja z raznovrstnim delom Partizana.
Časnik Dolgozok objavlja tudi članek o organiziram gradnji stanovanj v Baglašu. to je v četrti Zrenjanina. P°; leg tega časopis prinaša tudi več reportaž, koristnih na-svetov in več razpoloženj skih člankov.
PRIŠEL JE NOVINEC
Piše Azra Kristančič, diplomirana psihologinja
Prišel je nov tovariš, ki bo odslej združeval svoje delo z našim. Nihče ga ne pozna in on ne pozna nikogar. Ste že kdaj pomislili, kako se vedemo, kadar smo z njim? Kako smo ga sprejeli? Kako mu je, ko se je znašel med novimi ljudmi in v novem okolju?
Vprašanja niso odveč, če vemo, da je lahko nekaj prvih dni v novem delovnem okolju najbolj osamljen čas v življenju. Kot vem, nekaj delovnih organizacij skrbi tudi za uvajanje novincev. Svoje delo opravi sindikat, ponekod pa tudi strokovni delavci, ki posvečajo novincem potrebno pozornost, jih hrabrijo in pomagajo, da se spoznajo z drugimi in da naposled le prebijejtf tisto hladno sivino, če že ne gre za pravcati led.
Priznali bomo, če smo vsaj malo iskreni, da se starejši tovariši redko kdaj potrudijo, da bi šli naproti novincu in mu izrekli dobrodošlico. Starejši člani kolektiva imajo svoje
skupine, svojo „družbo“, krog prijateljev - ali kakorkoli jih že imenujejo - h katerim pripadajo. Zanimivo je, da je to nekoliko drugače v kolektivih, kjer je trenutno morala bolj slaba. Tam starejši opravijo prve korake, vendar po pravilu vedno in povsod tako, da novincu čimbolj zagrenijo življenje.
„Veterani“ si izmišljajo neumne naloge, s pomočjo katerih naj bi se novinec „vpeljal“. Rekla sem že, da po navadi obstajajo nekakšne skupine, vendar novinec ne more niti do njihovega praga, kaj šele, da bi ga sprejeli! Mnogi starejši vidijo v novincu potencialnega tekmeca, ki bi mu utegnil odvzeti delo. Delavec s tehnično izobrazbo bo bržčas doživel hladen sprejem pri tistih, ki so samo priučeni.
Ponekod si pomagajo tudi tako, da zadolžijo nekaj popularnih delavcev za vlogo pokrovitelja, za vlogo nekakšnega starejšega brata ali se-
stre. Uspehi so različni, vsekakor pa je to bolje kot nič. Pomembno je, da ves kolektiv pokaže novincu, da ga potrebuje, da pričakuje njegov prispevek in da ga tudi sprejme medse kot enakopravnega člana. To se po navadi tudi zgodi, vendar nekje prej, drugje pozneje, ob večji ali manjši meri grenčice.
Seveda pa lahko k temu veliko prispeva tudi novinec. Z malo posluha je lahko pot prvih dni v novem okolju precej manj strma, sam pa lahko kljub temu ohrani samospoštovanje. Na primer, tovariš novinec, bodi prijazen, vendar ne agresivno prijazen. Vsak dan spoznaj nekaj tovarišev in pazi, da ne zaležeš v kakšne klike. Prosi za nasvet starejše tovariše (po stažu) in ne delaj se, da si boljši kot oni. (Zaenkrat molči, tudi če si res boljši!) Zlasti pa pričakuj, da bo medsebojno spoznavanje počasno in da te ne bodo takoj sprejeli medse.
Počitniško delo
VPRAŠANJE:
Glede na bližnji čas šolskih počitnic se vse več študentov in dijakov želi zaposliti v organizacijah združenega dela za mesec ali dva. Prosim, da v zvezi s počitniškim delom dijakov in študentov odgovorite na vprašanje, ki zadeva postopek za sprejem praktikantov na delo. Zanima me, ali je potrebno opraviti celoten postopek, kot velja za sprejem delavcev na delo, ki pridobijo lastnost delavcev v združenem delu? Ali morajo organizacije prijaviti prosta delovna mesta po vnaprej predvidenem postopku izvesti izbiro, napotiti jih na zdravniški pregled, preskrbeti zanje delovne knjižice, prijaviti jih v zavarovanje, izdati odločbo o sprejemu, o osebnem dohodku itd., čeprav so že zdravstveno zavarovani in čeprav bodo opravljali delo le mesec ali dva?
S. F-, Ljubljana
ODGOVOR:
Določila zakona o medsebojnih razmetjih delavcev v združenem delu, ki urejajo način pridobitve lastnosti delavca v združenem delu ter postopek za sprejem delavcev, kot ga organizacije predvidijo v svojih samoupravnih sporazumih o ureditvi prijaviti prosta delovna mesta, po vnaprej predvidenem postopku izvesti izbiro, napotiti ..počitniško11 delo. Študenti in dijaki z nastopom »počitniškega11 dela v organizaciji ne pridobijo lastnosti delavca v združenem delu in ne združujejo svojega dela niti za določen čas. Postopek za njihov sprejem organizacije sicer lahko uredijo v svojih samoupravnih sporazumih, lahko tudi postavijo določene pogoje (starost, določena smer strokovne šole, kraj bivanja ipd.), vendar v nobenem primeru tak postopek ni identičen postopku za sprejem
kupon
S
PRAVNIK SVETUJE
osebe, ki dobi lastnost delavca v združenem delu.
»Počitniško11 delo je v svojem bistvu delo po pogodbi, saj študent ali dijak, ki stopi na to delo, prevzame določene obveznosti, k' zadevajo delovne naloge, organizacija pa se obveže za opravljeno delo izplačati določeno nagrado-Kar zadeva nagrade dijakom^ in študentom, naj povemo, da višino okvirno določa sindikalna lista za leto 1976; po tem dokumentu gl® študentom in dijakom za počit' niško prakso nagrada v višini od 720 din do 60 %poprečnega neto osebnega dohodka v Sloveniji v minulem letu. V tem razponu organizacije določajo konkretno višino nagrad študentom in dijakom. Osebam na počitniški praksi gre po sindikalni listi tudi regres za prehrano med delom, in sicer v enaki višini kot delavcem, največ pa 250 din mesečno.
^PRAVE na svetovno sindikalno konferenco v razvoju
Prizadevanja za čimvečjo udeležbo
j^ldikatom, ki še omahujejo, je treba dati čas, da bi sprejeli Pobudo za sklic konference, ki bi morala konkretno prispevati ^[bševanju žgočih mednarodnih gospodarskih problemov
^ tem, kako napredujejo ktw'aVe za svet°vno sindikalno sn .renco 0 razvoju in katere te °v^re za čimprejšnje sklicanje pomembnega zbora, so elit i ^nev‘ predstavniki 47 sin-^Inih organizacij iz 41 držav
razpravljali v Ženevi v palači mednarodne organizacije dela. Konferenci so predsedovali člani delovne skupine, v kateri so predstavniki sindikatov Alžirije, Francije, Čila (enotna centrala delavcev — v emigraciji) in
. Predsednik republike Jo-SlP Broz Tito je imel v Beo-8radu uradne pogovore s Predsednikom Toga Gna-smgbejem Ejademo. Držav-njka sta razpravljala o krepitvi odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Togom ter o aktualnih mednarodnih vPrašanjih. Pri tem sta po-^uno pozornost namenila Pripravam na peto konferen-00 neuvrščenih v Colombu.
Žvezni sekretar za zu-nanje zadeve Miloš Minič je Uradno obiskal Finsko in {Janško. V Helsinkih je imel ^črpne pogovore s finskim ^inanjim ministrom Sorso. ” središču pozornosti razgovorov je bil razvoj političnih razmer v Evropi. Zunanja ministra sta pri tem poudarila potrebo po izvajanju sklepne listine konference o evropski varnosti in o sodelovanju na vseh področjih mednarodnega življenja. V
ezl s tem sta poudarila po-msn jugoslovansko-italijan-sk® pogodbe in prizadevanj za napredek poljsko-zahod-n°nemških odnosov. Spregovorila pa sta tudi o pripravah na beograjski sestanek leta 1977, na katerem bodo pregledali uresničevanje helsinške listine.
Iz Helsinkov je Minič odpotoval v Koebenhaven na Pogovore z danskim zuna-nJlm ministrom Anderse-n°m. ..Odnosi med Jugosla-yrjo in Dansko so zares dobri m prijateljski. V preteklosti li n.*so obremenjevali problemi in tudi danes jih ne,“ le. v intervjuju danski agen-eiji izjavil Minič in poudaril, ua je bil obisk predsednika
republike na Danskem leta 1974 logična potrditev dosedanjih prijateljskih odnosov med državama in hkrati močna spodbuda za nadaljnje konkretno sodelovanje.
Glasove italijanskih volivcev, ki so v nedeljo izbrali nov parlament, sta si razdelili največji stranki: krščan-skodemokratska in komunistična. V poslanski zbornici imajo krščanski demokrati 263 sedežev, komunisti 228, socialisti 57, neofašisti 35, socialdemokrati 15, druge stranke pa 32. Tudi v senatu je razmerje sil podobno: krščanski demokrati 135 sedežev, komunisti 117, socialisti 29, neofašisti 15, socialdemokrati 6 in druge stranke 13 sedežev.
Krščanski demokrati so v parlamentu (v obeh domovih) izgubili tri mesta, najbolj pa so napredovali komunisti, ki imajo zdaj 72 poslanskih in senatorskih sedežev več kakor v prejšnjem parlamentu. Osrednje vprašanje po volitvah je, kako sestaviti novo vlado, saj krščanski demokrati zavračajo vsakršno sodelovanje s komunisti.
Libanonska kriza je še naprej v središču pozornosti svetovne javnosti. Prve arabske mirovne sile so že začele prihajati v Libanon, a vendar je malo znamenj, da je blizu sprava med sprtimi libanonskimi stranmi. Upanje vliva le napovedani najnovejši sporazum v sedmih točkah o uveljavitvi premirja in prizadevanjih za uravnoteženje sil na libanonskem prizorišču.
VLADO BARABAŠ
jugoslovanskih sindikatov. Udeležence sestanka so seznanili z dosedanjimi pripravami in s podporo, ki jo je tej pobudi doslej dalo več kot 90 sindikalnih organizacij. Tako je bilo med drugim rečeno, da je bila „sku-pina ustanovljena junija lani v Ženevi11 na sestanku 20 sindikalnih organizacij iz 18 držav Azije, Afrike, Evrope in Latinske Amerike. Sledili so trije sestanki skupine - lani v Alžiru ter letos v Beogradu in Parizu. Vsi ti sestanki so imeli namen zbrati sindikalne organizacije, ki se zanimajo za sklic takšne konference in ki zastopajo različne regije in težnje tako v razvitih državah kot tudi v deželah v razvoju.
Na podlagi številnih stikov s sindikati različnih usmeritev iz vseh delov sveta je delovna skupina ocenila, da vlada med sindikati Afrike, Azije in Latinske Amerike veliko zanimanje za sodelovanje na svetovni konferenci, ki bi morala prispevati k reševanju žgočih mednarodnih gospodarskih problemov.
Da pa bi to dosegli, mora postati konferenca resnično svetovno srečanje, je na sestanku poudaril sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Miodrag Vlahovič. Ker pa to v tem trenutku očitno ni možno, moramo biti potrpežljivi in nadaljevati prizadevanja za sklic takšne konference.
To pomeni, da moramo sindikatom, ki še omahujejo, dati čas, da bodo to pobudo sprejeli, je še dejal Vlahovič.
Povemo naj, da so nekateri delegati iz afriških držav predlagali ustanovitev pripravljalnega odbora te konference. Poudarih so, da je napočil čas, da se odločimo med potrpežljivostjo in aktivnim prizadevanjem, da pridobimo omahljivce.
Na koncu so po mnogih posvetih in izmenjavi mnenj udeleženci posveta sklenili, da ne bodo sestavili pripravljalnega odbora, in da bodo obnovili mandat delovni skupini. To naj bi omogočilo čim širši sklic konference; k temu naj bi še zlasti pripomogle nacionalne organizacije industrijsko razvitih držav. v. VUGDELlC
kdo je kdo
GNASINGBE EJADEMA
predsednik Toga
„Prijateljski odnosi med Togom in Jugoslavijo se niso razvili šele nedavno. Takoj zatem, ko je Togo postal neodvisna in suverena država, nam je predsednik Tito izkazal izjemno čast s svojim obiskom, ki je veliko prispeval, da je naša mlada država postala znana v svetu,“ je pred odhodom na uradni obisk v našo državo izjavil voditelj zahodnoafriške države Togo Gnasingbe Ejadema.
Togo je majhna država. Razprostira se na površini 56.000 kvadratnih kilometrov in ima 2,5 milijona prebivalcev. Več kot polovica ljudi je pismenih, kar je za razmere v tem delu Afrike zavidljiv podatek; vendar si oblasti pod vodstvom predsednika Ejademe prizadevajo za nadaljnji napredek. Veliko pozornost so usmerili tudi v razvoj gospodarstva, saj sedanji narodni dohodek na prebivalca komaj presega 200 dolarjev na leto, prizadevajo pa si tudi utrditi svoj mednarodni položaj.
Predsednik Ejadema pripisuje velik pomen pogostim posvetovanjem in stikom med voditelji neuvrščenih držav. S tega stališča je ocenil tudi svoj obisk v Jugoslaviji, sicer pa je že večkrat posebej poudaril, da zelo ceni mnenje predsednika Tita, ki v Togu uživa velik ugled kot eden izmed ustanoviteljev neuvrščenega gibanja. Titov obisk v Togu leta 1961 je po besedah Ejademe omogočil navezavo trdnih dvostranskih odnosov, ki se do danes niso zrahljali.
Kar zadeva pereče mednarodne probleme, voditelj Toga postavlja v ospredje gospodarske, ki pa so po njegovem mnenju povezani tudi s političnimi, kajti „nujni pogoj za vzpostavitev trajnega in trdnega miru je nova gospodarska ureditev, za katero se neuvrščeni zavzemajo z vsemi močmi, ki pa jo industrializirane države spodkopavajo na različne na-čine“. Hkrati Ejadema poudarja, da ,je za države v razvoju zdaj bistvenega pomena, da si priborijo pravico samostojno razpolagati s svojimi naravnimi bogastvi.*1	y R
V Kranju se je končal desetdnevni seminar za sindikalne funkcionarje iz dežel vzhodne Afrike. Pripravili so ga svet ZSJ, republiški svet ZSS, občinski svet ZSS Kranj in raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS, udeležili pa so se ga predstavniki sindikalnih gibanj Tanganjike, Zambije, Ugande, Etiopije, Kenije, Ga-nije, Nigerije in južnoafriškega kongresa sindikatov SACTU. Gosti iz afriških dežel so se seznanili z jugoslovansko samoupravno socialistično ureditvijo, obiskali pa so tudi več delov-
nih organizacij na Gorenjskem. Med razgovori v kolektivih so se zanimali predvsem za samoupravno organiziranost naših kolektivov in za naloge ter vlogo sindikalne organizacije pri urejevanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih ter za sodelovanje pri razreševanju njihovih socialnih problemov. Naš posnetek je iz tovarne Elan v Begunjah, kjer so si gostje ogledali proizvodnjo telovadnega orodja in smuči.
Foto: F. Kolman
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
SINDIKATI IN ODPRAVLJANJE VZROKOV
ODSOTNOSTI Z DELA
riso dov^r°tnOSt Z de*a narašča, dosedanji ukrepi delovnih organizacij pa odpfavr ° učinkoviti, nastaja vprašanje, kakšna naj bo vloga sindikatov pri Junju pojavov pretirane odsotnosti z dela.
Prave'deflne or8anizac'je naj predvsem pripravijo razgovore s tehniki pri-»ptaSkn"*3’ razvoja, z organizatorji delovnih mest in delovnih procesov o lastno ak	morajo tudi same dobro poznati, če naj potem osnujejo
Postopki- ^a-*Ca vPra5ania so: kolikšen je obseg posameznih delovnih j na poteki , ikšen le °bseg zahtev in nastajajočih možnosti vpliva delavca n°st, da ■ jT’ kaj ie 'n kakšna je celota potrebnega dela; kje obstaja mož-Učinek- k^rv ina “u105*0!110 ln neodvisno organizira delo in doseže dnevni dela- aji j , ° ^asa trala neposreden delovni pouk za opravljanje celotnega kvaliteto 6 avec Pozna nevarnosti in ovire za varnost pri delu, za dobro I Menjave °l)rarijenega dela; kakšne oblike sodelovanja in medsebojne za-Pred njin^i m°Zne 'n koristne bodisi pri delu bodisi za sprostitev med delom,
P4 naj sindikati d^o pobudo, da bi organizirali tri ali štiri me-ikj je ® a za enako storitev, tako da jih delavci preizkušajo in izberejo tisto, delavca najbolj ustrezna. Delavci naj pri tem navedejo svojo oceno iz
doživetega in predlaganega načina dela.
Pomembno je tudi, da se sindikati čim bolj zavzamejo za konkretizacijo motiviranosti pri delu! Zavedajmo se, da predstavljajo draga tehnična sredstva (delovne priprave in naprave, objekti in konstrukcije) velike vrednosti, ki pa kljub svoji tehnični dovršenosti izgubljajo na produktivnosti, če z njimi delajo premalo motivirani delavci.
Spremljati, meriti in preudarno dopolnjevati praznine motiviranosti pri delu pomeni prav toliko kot uveljavljati realizacijo dohodka po poti izkoriščanja polne zmogljivosti tehničnih sredstev za delo.
Od sporazumov in dogovorov do uspehov po uveljavljenih spremembah je posebna pot. Če sindikalne organizacije vztrajajo z zahtevo po konkretizaciji motiviranosti od stopnje do stopnje, bodo pomagale sprožiti sile in ustvariti razmere, v katerih bomo številne vzroke odsotnosti z dela kaj kmalu odpravili.
Drugih posegov ni! Proučujmo in razvijajmo polno razvejanost motiviranosti delavcev za delo, tako da bo „osebni faktor** enako cenjen kot je cenjen tehnični faktor, takrat šele bo uveljavljena ..telesna in moralna celovitost človeka pri delu**, kot to določa zakon o varstvu pri delu.
sprašujete ^>dgovarjamo
Prosim za odgovor na naslednje vprašanje:
V katerih primerih gre delavcem regres za prehrano med delom glede na čas prisotnosti na delu?
B. S.-MARIBOR
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Regres za prehrano med delom lahko koristijo tisti delavci, ki imajo po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pravico do odmora med delovnim časom. To so delavci, ki so na delu prisotni poln delovni čas, delavci s skrajšanim delovnim časom (po zakonu na primer rentgenologi, rudarji itd.) ter delavci, ki delajo deljen delovni čas.
Namen organizirane družbene prehrane je namreč v tem, da delavec med delovnim časom zaužije malico. Le-te pa ne more zaužiti drugače kot v zakonsko določenem odmoru. Tako določilo je bilo sprejeto z letošnjo sindikalno listo in je zaradi usmeijevanja organizirane prehrane tudi nekoliko drugačno kot prej. V sindikalni listi za leto 1974 in 1975 je bilo namreč rečeno, da gre regres za prehrano vsem, ki delajo v organizaciji združenega dela. Pri tem pa moramo še omeniti, da so kot oblika regresa za prehrano prevladovali tako imenovani vrednostni boni, ki niso zagotavljali organizirane vsakodnevne prehrane med delom.
JUBILEJNE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V KRANJU
Bogato in pestro
Že desetič zapored prirejajo letos kranjski sindikati letne športne igre. Pravzaprav skrbi za njihovo organizacijo ves čas komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Pred začetkom iger smo se pogovarjali z Darkom Šegulo, ki vodi športno komisijo pri občinskem sindikalnem svetu.
„Začetki naših prizadevanj na po'dročju množične športne rekreacije zaposlenih v kranjskih delovnih organizacijah segajo v leto 1966, torej dobrih deset let nazaj. Prvi uspehi so bili seveda skromni, toda iz leta v leto je med delavci v naših podjetjih naraščalo zanimanje za letne športne igre. Že prvi začetki so bili več kot spodbudni. Tako danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo pred desetimi leti postavili prve temelje za razvoj množičnega športnega in rekreativnega udejstvovanja delavcev, ki se je nato z leti samo stopnjevalo ...“, nam je povedal, sekretar komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju.
Na lanskih igrah je sodelovalo več kot 1700 športnikov iz domala vseh delovnih organizacij kranjske občine. Letos spet pričakujejo prireditelji rekordno udeležbo. Ker s tekmovanji v okviru iger zaradi objektivnih težav nekoliko kasnijo, organizatorji za zdaj še ne vedo točnega števila sodelujočih, vendar so prepričani, da bo nastopajočih najmanj toliko kot lani.
VELIKO TEKMOVANJ
Že pred začetkom letnih športnih iger so prizadevni delavci komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pripravili vrsto zanimivih tekmovanj. Najprej je spomladi odigral simultanko na 40 deskah velemojster Bruno Parma, sledilo je sindikalno šahovsko prvenstvo Kranja, na katerem je nastopilo 20 štiričlanskih ekip, potem je prišel na vrsto še šahovski brzoturnir z udeležbo 42 tekmovalcev pa pomoč pri organizaciji množenega planinskega pohoda na Ka-lišče ob obletnici ustanovitve Kokrškega odreda... Skratka, marljivi športni delavci v vodstvu kranjskih sindikatov so v dobrih dveh mesecih opravili obilno delo. Zdaj so na vrsti letne športne igre.
' ,,Najprej smo organizirali prvi del sindikalnega prvenstva Kranja v plavanju“, nadaljuje Darko Šegula. „Zlasti zadovoljni smo bili z udeležbo žensk, saj se je prvenstva udeležilo 35 tekmovalk, to pa je pre-
cej več kot lani. Sicer pa je na plavalnem tekmovanju nastopilo v štirih starostnih skupinah skupno 108 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 delovnih organizacij. Posebno pohvalo zaslužijo plavalci iz osnovne organizacije sindikata GP Projekt, ki so poskrbeli za najbolj množično udeležbo.“
Toda to je le del aktivnosti komisije. Kranjski sindikati so se namreč vključili tudi v akcijo za organizacijo plavalne šole. Ugotavljajo namreč, da je bilo njihovo sodelovanje pri tem več' kot potrebno zlasti zato, ker želijo med zaposlenimi v delovnih organizacijah poživiti zanimanje za plavanje.
KEGUANJE NA PRVEM MESTU
Onenili smo, da pričakujejo prireditelji na letošnjih igrah rekordno udeležbo. „V kegljanju, denimo, je še pred leti nastopilo
PO IGRIŠČIH IN VADBIŠČIH
le nekaj ekip, letos pa se bo iger udeležilo kar 52 moških in 35 ženskih_ moštev", pripoveduje Darko Šegula. „Sicer pa smo že začeli s tekmovanji v balinanju, na katerih nastopa 18 ekip. Za šahovsko tekmovanje je prijavljenih 27 moških in 5 ženskih ekip, v odbojki se bo za najvišje naslove borilo 12 moških in 8 ženskih vrst. Večjo udeležbo kot lani pa pričakujemo tudi na tekmovanjih v drugih panogah.
11	:''il	»
Mirrss
PUHISTVn
Če nam bo uspelo, bomo še letos organizirah tudi atletski mnogoboj, za katerega kažejo v delovnih organizacijah precejšnje zanimanje. In kot vsako leto bomo tudi tokrat organizirali občinsko košarkarsko, vaterpolo in namiznoteniško ligo."
Skratka, letošnje poletje in jesen se v Kranju spet obeta bogata športna in rekreativna aktivnost.
IVO VIRNIK
Doklej različnih misli?
Še ni dolgo tega, ko smo trdno verjeli, da bomo svoj redni letni dopust najbolje izkoristili, če bomo lenarili, poležavali na soncu, skratka, prav nič počeli in se predajali brezdelju. Tako vseh štirinajst dni, morda celo več. Prepričani smo bili, da nam bo počitek prinesel novih moči, da bomo svoj dopust najbolj koristno preživeli, če bomo lenarili, če bomo izključno počivali.
Z leti smo pričeli misliti nekoliko drugače. Ob spremenjenem načinu življenja telesnih naporov pri svojem vsakdanjem delu skorajda ne poznamo več. V službo prihajamo z avtomobilom, včasih pa smo na delovno mesto in potem spet domov hodili peš. V službi sedimo in v glavnem mehanično ali le „z glavo" opravljamo svoje delovne dolžnosti Pri vsem tem pa hudo zanemarjamo svoj organizem, svoje srce in ožilje... svoje najpomembnejše organe.
Seveda se nam vse to hudo maščuje, saj naš organizem ni ustvarjen le za sedanje, za razmišljanje in za pasiven počitek. Vse to je za naše zdravje, za naše dobro počutje veliko premalo. In ker se tega tudi vse premalo zavedamo, ker vse premalo skrbimo za svoj organizem, je tudi bolezni značilnih za sodoben način življenja, iz leta v leto več.
Zdravniki vedo povedati, da je naš srčno-ožilni sistem vse bolj pogost vzrok bolezni in tudi smrtnih primerov. Včasih, še v začetku tega stoletja, ljudje infarkta praktično sploh niso spoznali Dines povzroča ta nadloga hude težave vse večjemu odstotku ljudi, celo
mladim že. In ne le to: pri svojih najmlajših le opažamo škodljive posledice sodobnega načina življenja: vse več je napak okostja, predvsem hrbtenice. To bi nas moralo skrbeti, sal gre navsezadnje za ljudi, na katerih gradimo svojo prihodnost.
Na srečo vse skupaj le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Tudi za naštete bolezni je zdravilo. Vb tem vsekakor velja poudariti, da vse več strokovnjakov zagovarja oziroma pri poroča tako za kurativo, še bolj pa za preventivo aktivno razvedrilo - to je športno rekreacijo. Vse več je ljudi, ki zelo prepričljivo dokazujejo, da svojih rednih letnih počitnic ne smemo preživljati v brezdelju, če nam je kaj do svojega zdravja, do svojih delovnih sposobnosti Dokazov, ki govore v prid tej trditvi, je vse več. Tudi pri nas doma..
Vse skupaj pravzaprav poudarjamo le zato, ker je pri nas še vedno veliko ljudi, ki pravijo, da so počitnice namenjene izključno lenarjenju, da za zdravje in delovne sposobnosti ni potrebno skrbeti z aktivnostjo, da je zdravje le stvar zdravnikov, udobnega življenja in zadostnega počitka. In nenazadnje pišemo o tem tudi zato, ker se mnogi ljudje skrivajo za svojim zgrešenim mišljenjem in ne izpolnjujejo svojih dolžnosti Zato tudi večina naših počitniških domov ne nudi delavcem drugega kot ležišče in hrano. Zato je med drugim tudi tako malo športnih objektov, da problema kadrov tokrat sploh ne omenjamo...
A. ULAGA
V športnem parku Kodeljevo so se te dni zvrstila številna športna srečanja delovnih kolektivov. Park je eden najlepših v Sloveniji, zato je tudi tako zelo dobro obiskan. Naš posnetek je z iger PTT delavcev Slovenije ... (Foto: A. U.)
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V KOPRU
Še nekaj dni in naši šolarji si bodo privoščili zaslužene počitnice. Mnogim med njimi bodo šole oziroma starši omogočili oddih ob morju in plavalne tečaje, mnogi pa bodo spet ostali doma, saj so možnosti posameznih otrok še vedno zelo zelo različne.
ZARES MNOŽIČN
3
Blizu 3500 nastopajočih, letos prvič tudi žensk*
Na obalnem območju so te dni svečano zaključili spomladanske delavske športne igre, ki jih je tudi letos organizirala komisija za šport in rekreacijo kraško-obalnega sveta ZSS Koper.
Značilnost letošnjih sindikalnih športnih iger je velika množičnost, saj se je posameznih tekmovanj udeležilo po več kot 70 osnovnih organizacij sindikata z blizu 3.500 nastopajočimi. Predstavniki delovnih organizacij so tekmovali v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, košarki, kegljanju, streljanju, rokometu, plavanju, balinanju, rokometu in vlečenju vrvi.
V skupni uvrstitvi so premočno zmagali športniki Tomosa, saj so osvojili 606 točk, pred predstavniki Mehanoteh-nike (468) in Luke Koper (362). Slede: 4. Stavbenik Ko-
per (348), 5. Interevropa (272]> itd.
Rezultati:
Mali nogomet 1. Carinarnic^ 2. Lama Dekani, 3. Slikopla«1 Koper itd.
Odbojka: 1. Tomos, 2. Meha
notehnika, 3. Delamaris itd.
Namizni tenis: 1. Tomos M' Nanos Koper, 3. Delamaris itd.
Košarka: 1. Mehanotehnika* 2. Tomos II, 3. Delamaris itd'
Kegljanje: 1. Mehanotehnika* 2. Tomos II, 3. Stavbenik II hd'
Streljanje: 1. Mehanoteh^' ka, 2. Tomos L, 3. Delarna^ itd.
Vlečenje vrvi: 1. Luka K-0) per, 2. Tomos, 3. SGP Stavb6'* nik Koper itd.	j
Rokomet: 1. Športno dri štvo Invalid Koper, 2. Intejj evropa, 3. Delamaris Izola
Šah: 1. Tomos II, 2. Tom0’ 1,3. Stavbenik Koper itd.	I
MILOŠ SVANJM
TAM
MARIBOR
Množično trim kolesarjenje
Že tretjič zapored je komisija za športno rekreacijo OS ZSS Maribor organizirala množično TRIM akcijo v kolesarjenju. Akcija je v celoti uspela, še več — po množičnosti je presegla vsa pričakovanja. Na 26 km dolgi progi s sedmimi startnimi mesti in cilji je sodelovalo več kot 6000 udeležencev vseh starostnih kategorij! Prav posebno se je povečalo število družin z več kot tremi udeleženci. Na progi smo videli kolesarje od najmlajših do najstarejših. Najmlajši udeleženec TRIM kolesarjenja je imel 3, najstarejši pa 89 let.
Želja vseh je bila, da akcija ne bi bila enkratna, temveč vsaj dvakrat na leto. Organizatorji bodo zato ponovili akcijo v mesecu oktobru. Prav tako bo komisija za športno rekreacijo organizirala še številne druge TRIM akcije, za katere vlada v Mariboru zelo veliko zanimanje.
J. RAIŠP
MUTA
Vse več igralcev
Telesnovzgojno društvo Partizan Muta je bilo organizator letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva občine Radlje v namiznem tenisu.
Zaključnega tekmovanja se je udeležilo 20 najboljših igralcev namiznega tenisa in malodane
vseh delovnih organizacij, a žal le ena ženska ekipa.
Najboljša je bila ekipa podjetja Stroj Radlje, med posamezniki pa je zbral največ točk Igor Sredenšek iz Radelj. V ženski konkurenci je zmagala Vera Karničnik pred Pihlerjevo.
kw
RADOVLJICA Plamen, Žito, Elan
V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 19. junija na igriščih v Radovljici, Lescah in Vrbnjah prvo sindikalno občinsko prvenstvo v malem nogometu. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in telesnokulturne skupnosti Radovljica je tekmovanje orga-
nizirala komisija za mali nogomet pri zvezi telesnokulturnih organizacij. Na tekmovanju so nastopile ekipe 16 OOS.
V	predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v štiri skupine. Zmagovalci skupin pa so bili: Žito-Triglav Lesce, Plamen Kropa, Elan Begunje in Gozdno gospodarstvo Bled.
V	finalnem delu je najboljšo igro pokazala ekipa OOS Plamen Kopa ter zasluženo osvojila prvo mesto. Rezultati finala: za 1. mesto PLAMEN : ŽITO 3:0, za 3. mesto ELAN : GG 2:0.
Končni vrstni red:	L
PLAMEN KROPA, 2. ŽITO-TRIGLAV LESCE, 3. ELAN BEGUNJE, 4. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, 5. ISKRA OTOČE itd.
Prijetno tekmovalno vzdušje je s svojim nešportnim vede-
njem pokvarila ekipa OOS Veriga Lesce, ki je s svojim neresnim odnosom do tekmovanja oškodovala boljšo ekipo in pokvarila tudi svojo uvrstitev. Zato bo o nastopu te ekipe na naslednjem prvenstvu izrekla zadnjo besedo komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
VLADO MATJAŠIČ
SMEDEREVO
Titov pokal športnikom
V Smederevu so bile 16. športne igre, ki se jih je udeležilo blizu 700 športnikov iz dvanajstih delovnih organizacij. Slovenijo je na športnih igrah zastopala ekipa športnikov mariborske tovarne avtomobilov in motorjev, ki sodeluje na teh igrah že od vsega začetka.
Kot lani v Zrenjaninu so tuCj! :tos, športniki TAM osvojul rvo mesto v ekipni konkuren61 i si s tem priborili prehodni J1' )v pokal. V osmih športnih Pa' ogah, in sicer v malem nog0, letu, odbojki, streljanju, na' liznem tenisu, kegljanju, aue' ki, športnem ribolovu in šahi** i dosegli „Tamovci“ lepe r6' nltate. Najbolje so se odrezali dbojkaiji in igralci namizne^ misa, ki so prepričljivo znia' ali, medtem ko so strelke, keg ači in šahisti osvojili drug lesta. Nekoliko slabše uvrstitv d dosegli športni ribiči, strele** tleti in nogometaši, vendar & ljub temu pripomogli k zmag elotne ekipe.
Prireditelj naslednjih šport ih iger proizvajalcev tirnih il Jugoslavije, ki bodo pribo je leto, bo mariborski TAM.
Z. GOMZI
STAVKOVNO GIBANJE GRADBINCEV POLETI 1936 IV.)
VEČINA JE RAJE TRPELA.KOT DA BI KLONILA
opomini Rudija Ganzitija)
Pred volitvami je bil naš aktiv a nogah noč in dan. Zaradi nas , °rnunistov so imeli režimovci skrbi pri organiziranju v°jega predvolivnega zboro-^nJa v „Unionu“. bh tem zbo-pvanju je govoril njihov nosilec g v® jugofašist Cvetkovič. rzcas so se bali, da jim bomo 0 zborovanje razbili tako, kot sc* že razbili zborovanje faši-ičnega voditelja Ljotiča. Na to Orovanje si lahko prišel le z ^ topnico. S tem so poskrbeli, a ne bi prišel v dvorano kakšen
)
Jndi Ganziti (1905) gr eravee iz Ljubljane, ne nretisednik zveze sradbenih delavcev v Sloveniji
ti]Hi°k* Cdn 80St- Poskrbeli pa so van-’ Policija pred zboro-0 J6?1 aretirala vse aktiviste, . ™Jpne komunizma, med nji-kat rnno8e iz našega sindi-ra. V zaporu smo začeli takoj ®nronstrirati in demonstracije niso polegle ves dopoldan, t if0 ^ne so nas izpustili. Pri en volitvah smo imeli še več K°nfliktov s policijo.
Podobno je bilo z zbiranjem Podpisov za ustanovitev Dru-va prijateljev Sovjetske zveze, tiv našega sindikata je ob tej Prnožnosti organiziral tako °eno agitacijo, da so začeli ki *e Podpise celo delavci, „ dotlej niso bili aktivni. O tem
Priča
1 nno uspeh akcije. Približno . • o0 članov našega sindikata
sov bral° V6Č kot 20-00° podpi'
Gradbeni delavci smo vedno k df .ti sodelovali pri vseh ta-atnih demonstracijah, tako na P nner pri demonstracijah proti
Sjučuvi ?ivkoviču’ pri:
cifi UV1 73trije m okupaciji češkoslovaške. Prav tako smo nionstrirali v protidraginjskih nionstracijah leta 1940 ter v lustracijah proti paktu Julije z Nemčijo.
tako kot smo bili dosledni turf VSek Poljub, tako smo bili Ce 1 v.^°ju za varstvo pri delu.
se je kak delavec smrtno po-‘esrečii, smo začas pogreba de-
monstrativno ustavili v Ljubljani delo na gradbiščih ter množično odšli za pogrebom. To se je zgodilo ob vsakem smrtnem primeru. Seveda je bil tov. Luka Leskošek na čelu našega aktiva in množice. Ob takšnih priložnostih je bila vsa policija na nogah. Demonstracij pa ni mogla preprečiti, kvečjemu je z globami kaznovala govornike.
Poleg tega smo imeli več zim ostre konflikte z upravo Borze dela oziroma z bansko upravo. Skratka, vsako priložnost smo politično izkoristili. Borza dela je namreč pogosto odklanjala gradbenim delavcem izplačilo podpor za brezposelne. Zato smo organizirah demonstracije v Borzi dela in pred bansko upravo ter magistratom. V takšnih akcijah smo seveda pritegnili vse brezposelne. Skoraj redno je takrat pisal o naših akcijah „Slovenski narod" in s tem ustvarjal za nas ugodno javno mnenje. Glavno zaslugo pri tem je imel novinar France Slokan, ki je vselej vtihotapil naše članke v list oziroma uporabil gradivo, ki gaje dobival od nas.
Pri prvih demonstracijah nezaposlenih pred sedežem banske uprave je podban, kije sprejel delegacijo, očitno namenoma zavlačeval razpravo o zahtevah demonstrantov. Verjetno je hotel, da bi po umiku demonstrantov, na katere je policija zelo pritiskala, delegacijo kot vodstvo demonstracij zaprli. Tako bi bilo zanj hitro rešeno to nevšečno vprašanje. Demonstracije pa niso prenehale. Slednjič je moral kloniti in obljubiti javna dela ter izplačila podpor.
Takih demonstracij je bilo več. Ob nekem podobnem primeru je bil podban manj odločen. Takrat sem bil tudi jaz izvoljen v delegacijo. Ta dan so demonstranti demonstrirali na Borzi dela in na magistratu, ne pa pred bansko upravo. Podban je tudi tokrat zavlačeval in vztrajno zagotavljal, da ne more pomagati; bili smo že prepričani, da brez demonstracij pred bansko upravo ne bomo uspeli. Nenadoma pa smo zaslišali s ceste neko vpitje. Podban se je zresnil in nepričakovano javno obljubil delo in izplačilo podpor.
Pozneje smo ugotovili, da so se na cesti sprli pijani vozniki, ki so prevažali premog. Že ta dogodek kaže, kako so šle naše demonstracije pred bansko upravo oblastnikom na živce. Podban je očitno mislil, da so prišli demonstrantje. Drugi člani delegacije so šli poročat demonstrantom o uspehu, sam pa sem odšel v uredništvo „Sloven-skega naroda". V že napisani članek, ki je obravnaval razmere in zahteve gradbenih de-
lavcev, sem vstavil samo to, da je podban obljubil rešitev tega vprašanja.
Morali smo hiteti. Podban bi se lahko premislil, na ta način pa smo ga postavili pred dejstvo. France Slokan je opravil svoje in članek je bil objavljen naslednjega dne, v soboto, ko je list bralo največ ljudi. Akcija je uspela. Že prve dni naslednjega tedna je Borza dela izplačevala gradbenim delavcem podporo.
Nezaposleni gradbinci so demonstrirali tudi pred uredništvom klerikalnega lista ,,Domoljub". Bila je huda januarska zima. Nezaposlenih je bilo veliko, dela nikjer, sredstev za preživljanje tudi ne. Niti sneg ni hotel zapasti, da bi ljudje vsaj nekaj dni imeli zaslužek pri čiščenju cest. V tem najbolj kritičnem obdobju je priobčil ,JDomoljub“ članek, v katerem je pisec modroval o nezaposlenosti. Med drugim je ugotavljal, da vsak pošten državljan lahko dobi delo, da so brez dela samo lenuhi in postopači, ki se jim ne ljubi delati. Očitno je pisec skušal usmeriti javno mnenje proti brezposelnim delavcem. Mogoče so tudi klerikalne oblastnike skominali pogromi proti nezaposlenim, kakršne so nekaj let poprej uprizarjali pripadniki JNS.
Seveda je bilo potrebno pripraviti javno mnenje. Ko smo prebrah ta članek, smo sklenili, da „Domoljubu“ pošteno posvetimo. Tovariš SkShjanc je prevzel vodstvo akcije. Dan ali dva pozneje se je že zbralo nekaj sto nezaposlenih pred uredništvom ,.Domoljuba". Demonstranti so izvolili delegacijo, v kateri je bil tudi tovariš Skof-Ijanc. Delegacija je odšla v uredništvo in zahtevala zaposlitev za vse poštene delavce. Ker dela seveda ni bilo, je urednik ves prestrašen takoj pristal, da list prekliče vsebino članka, in sicer v celoti in tako, kot bodo preklic sestavili predstavniki delegacije. List je v prvi naslednji številki objavil zahtevani popravek.
Noben režimski sindikat ni užival zaupanja pri delavcih, zato je bilo njihovo članstvo majhno. Njihov način pridobivanja članov je bil v glavnem v tem, da so nezaposlene lovili na podpore. V teh hudih časih je marsikateri gradbeni delavec preživljal trde preizkušnje. Nezaposlen, brez sredstev za preživljanje in pogosto brez kurjave se je znašel pred izbiro, ali pusti družino lačno in brez kurjave, morda celo z boleznijo ,,v hiši" ali pa proda svoje prepričanje in se vpiše v režimski sindikat. Redki delavci so se odločili za slednje, večina je raje trpela pomanjkanje, kot pa da bi klonila.
(Nadaljevanje prihodnjič)
-	Kje boš preživel dopust?
-	V Honoluluju.
-	Se ti meša? Si zadel na loteriji?
-	Ne, našemu bifeju pravimo Honolulu ...
KARIKATURA: I. ANTIČ
NAGRADNA
KRIŽANKA
| Rešitev pošljite do 1.7.1976 na naslov: ČZP Delav-I ska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, |	150 in 100 din.
UJ	imetnik, STAfiCUA' mmc	ŽHETNiskA Vit ONI STaoT	lUSIAffitoc	$ft£d)srN/o M PRIVA&l^E	Maamdu	N(U.O-A3 OMEfcSA	PonAVL^Iui SLAGOL	feihoihuA	ToMoSoV AVtd	TfcSNICA	iZA&TAc, KAtojal PRI pusUJ	ODLIČNI ŠPANsiy TEbJtSA-d
KUVJlI.SLoV. LESUOthjp. INTPAtAfflj Vo!>]grj&												
op&£AeijA											I	
EtKtfO toMA-Nsto fc/STAUM						cHciiW V07ME						
£iA5č>eN| 0&5EGA-? ToNioV					NA PLAČILO 'MMEt				tomAAEK, NAGLAS			
ITALI7AKJ.			&cy.s\iiA- »ATEO |N ZbOiM/ojJA, (PeiEft)	&OMIMUT OfeR/UT ZA tvamte				ZLASTI Po-NoEi	KRAT 5LI2.U MARlEof^	TAMTAE		
ZAHODE										OS (LAR NEb&AL STR17ALEC		
fRJI lAKtRJ 28ACŽNIK					STAŽE751 AMUatC («ank)							
SiovMisltc JABO					fumsome teOTaSA ( IP£AlT)	OLIVERA TITDCBil)					ISAAC, HEa/TonI	NMjIAAK. za-iit.
SIOMSUA ZAlDIftA							L0\/SIM oux>li£ tlimsla-4					
Anaust- lAVlEuAaj ZNMJ03«									KB5ENINA £iMSl40			
111	y>:;XyXvyWy.v	PII	IVAN fal/ATEL)			'tJEAL Pokojnik					ŽVEPU) VE9& 2A UM IMAMO, SM4U7AD	
||ppi			ZMA V se.i>i7i,l* ut. ve UOJNE				NEH.iTOlDT PESNIK. (KUsEMoaii					
							(OToCtArlA					
			W.STA PC-EPROS U)U.N)ViE. V ICol.l					mAKSt IN!)I7I				
rsAue.. ?orcčey. A£E>£9A	▼	▼		LESNO tNDMSTAi;. ft>T>7eDE	HUSCSLOU- l-jUDSUA AA.NMSA h/o v				CAiJIO l&JNECC)			
t&RAL&C- UA £osm										iUMPA-) NIKALAO 'VO MINATTI		
DoioHe,- VMOE T/VfclF												
OMiAcetO Snop					SeešERNo- Tešem				ŽuuPAN Pop FftANdDZI			
r
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
DIREKTOR, OTEKLINA, NEKROPOLA, JS, IRIAN, NOVŠAK, ZA, NIT, TOGO, ETA, CES, OKUN, TISKARNA, AT, TVER, PED, ARO, LAN FLEMING, ENERGIJA, OTKA, TEN, NI, NAKLO, ŠV, BON, JUAN, KOMAR, SES, IM, OLIGARH, TOKO, DANA, KOMISAR, AN ET, DINARA.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Beba Dolinar, 41420 Trbovlje, Ulica 1. junija 7
2.	nagrada, 150 din: Marija Pogačnik, 64420 Radovljica, Cankarjeva 17
3.	nagrada, 100 din: Vida Kim, 68310 Šentjernej, Dobra vica 15
Nagade bomo poslali po pošti.

V napad!
Popoldan poslušajo teritorialci predavanja; o partizanskem vojskovanju, orožju, taktiki, organiziranosti in družbenopolitičnem delovanju.
Po vsaki vaji je obvezno čiščenje orožja, ker pač mora biti sleherni trenutek brezhibno in nared.
V taboru ljubljanskih teritorialcev je živahno od ranega jutra pa tja v noč. Vrste šotorov pa štabni in skladiščni ter sanitetni šotori in vojaška kuhinja dajejo podobo taborišča dobro opremljene partizanske enote.
Po teden oziroma štirinajst dni prihajajo člani ljubljanskih teritorialnih enot v ta tabor, da bi obnovili znanje in se seznanili s tistim, kar je novega v taktiki in oborožitvi.
,>Zelo prizadevni so in požrtvovalni, skoraj brez izjeme. Naporne vaje, tudi po deset ur dnevno. Ns poznamo ne sobote ne nedelje, so nam povedali v štabu. „V$i se zavedajo dejstva, da ob morebitnem napadu sovražnika teritorialne enote osta-
nejo na zasedenem ozemlju in da morajo biti teritorialci za tako delovanje zelo dobro iz-vežbani in pripravljeni."
Po ves dan v bližini taborišča odmevajo streli pušk, brzostrelk in mitraljezov. Slišijo se eksplozije bomb, granat in min. Kamorkoli greš, lahko „padeš“ v zasedo. Teritorialci se plazijo skozi gozd, kopljejo jarke, postavljajo mine ali pa z eksplozivom „uničujejo“ različne objekte.
Vsak dan imajo tudi predavanja o taktiki partizanskega vojskovanja, vojaški organiziranosti in družbenopolitičnih nalogah teritorialcev v vojni.
Tudi družabno življenje imajo. Tisti dan, ko smo jih obiskali, so kljub napornim vajam, ki so trajale ves dan, zvečer pripravili taborni ogenj . Kot gostje so jim ob ognju zapeli člani pevskega zbora bližnjega naselja, spregovorila pa sta tudi častna gosta tabora, narodna heroja Daki in Janez Učakar. Obujala sta spomine na vojna leta in na partizansko vojskovanje. Spomine, ki sojih vsi napeto in z zanimanjem poslušali, bili pa so tudi del tistega, ki jim bo pri njihovem delu na vajah in še bolj v morebitni vojni, nadvse koristilo.
Tudi na hrano iz kotla in na menažko namesto krožnika se morajo teritorialci privaditi že prvi dan.
V op d danskem času, ko vojska počiva, imqo po četah partijske sestanke. Gradiva za obravnavo je vedno dovolj.
Med prostovoljci teritorialnih enot so tudi dekleta — res da jih je bolj malo. Večinoma znajo rokovati s puško in z bombo prav tako spretno kot s pisalnim strojem.
Foto: A. AgO*1
VELENJE
Uspeli
vaji
terito-
rialcev
Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje letos pospešeno vzgaja in uri enote teritorialne obrambe. V zach njem času je pripravil vaji enot teritorialne obrambe obeh največjih_ delov-nih organizacij iz Šaleške , doline - Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje ter nekaterih krajevnih skupnosti.
Glavna naloga enote teritorialne obrambe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je bila zavarovanje objektov tega kombinata. Sicer pa je bil namen urjenja preizkus kurirske mreže ! kombinata, sposobnosti enote in njenih pripadnikov ter preizkus usklajenega dela med občinskim štabom teritorialne obrambe in odbori za splošni ljudski odpor.
Tudi delavci Tovarne gospodinjske oprem6 »Gorenj e“ Velenje — pripadniki enote teritorialne obrambe - so med dvodnevno vajo pokazali prizadevnost tako pri zavarovanju delovne organizacije kot pri izvrševanju obrambnih nalog.
Vaji enot teritorialne obrambe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske oprem6 „Gorenje“ Velenje skupaj z enotami nekaterih krajevnih skupnosti sta pokazali, da šaleški teritorialci dobro obvladajo svoje naloge. Znova seje pokazalo, da ni pomemben element koncepta splošne ljudske obrambe samo strokovno vojaška vzgoja in pripravljenost, pač pa tudi samoiniciativnost, iznajdljivost, zavestna disciplin3 ter zaupanje do ljudi in sodelovanje z njimi.
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri . Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.