Novo mesto, 30. septembra 1955 CENA 10 DIH Stev. 39 Leto 6 LastmUri In Izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kočevje in .Sovo mesto. - izhaja vsak petek. — Urejuje uredniifci odbui. — Odgovorni urednik Tone Gošoik. - Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« » Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo meato Cesta komandanta Staneta 25. — Pošai predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu &16-H-T-2*. — Letna naročnina zna*A *S0 din. polletna 240 din '•»trtlttna 120 din in ie plačljiva vnaprej. — Za Inozemstvo 900 din oz. t ameriško dolarje. »070 ::r.:?o Od 2. do 8. oktobra bo TEDEN OTROKA »... Povsod, kjer potujem, vidim vesele in živahne obraze otrok, dečkov in deklic, polnih upanja na pragu življenja. Za naš rod so velik zaklad. Kakšno prihodnost jim bomo dali? Ali so obsojeni, da bodo propadli v vojni in njenih strahotah, ali pa jim lahko zagotovimo življenju miru in sreče, ustvarjalne dejavnosti, nadaljnjega napredka človeštva in velikih podvigov? Iskreno sem prepričan, da bodo državniki velikih držav, na katerih je danes toliko odgovornosti, pravilno odgovorili na to vprašanje..,« Besede g. Nehruja, velikega državnika prijateljske Indije, ki jih je izrekel letos v naši Zuesni ljudski skupščini, so naduse podobne številnim izjavam naših najodgovornejših predstavnikov, ki vedno znova opozarjajo na dolžnosti socialistične skupnosti do otrok in mladine, ki prihaja na naša mesta. Iz leta v leto posvečamo skrbi in delu za mladino več pomena, v raznih oblikah pa vse bolj narašča tudi materialna pomoč za izvrševanje vseh tistih nalog, ki jih hočemo uresničiti, da bi imel mladi rod srečno življenje. Kaj naj k tem plemenitim ciljem prispeva letošnji Teden otroka? Predvsem moramo takoj v začetku podčrtati, da je vse, kar delamo za otroke in mladino, naša stalna naloga, ki. pa si jo ob vsakoletnem Tednu otroka znova osvežimo, pregledamo dosedanje delo in postavimo nove delovne načrte. Prav gotovo so Društva prijateljev mladine, sveti pri odborih ljudske oblasti, šolski odbori. Rdeči križi. LMS, Zveza borcev, razna ženska društva in ostali organi, ki skrbe za mladino, tudi vn Dolenjskem v zadnjih letih precej naredili. Uspehi so T^dni; delo organizacij, ki skrbe za razvedrilo in vzgojo otrok, se je poglobilo in razširilo. Niso pa Se v vseh občinah zaživela društva prijateljev mladine, viti ni bilo dovolj storjenega za zaščito družine, za vzoojo staršpv in otrok, za vključitev mladine v telcsnovzgojnn in ostala društva ter podnhvn. Zato bodo letos sestavili v r s a k i občini podroben načrt dela. kaj ie treba V Posameznih krajih še narediti, da bomo zaščitili koristi otroka in družine. Na pobudo odborov Socialistične zveze M bodo rbrali predstavniki vseh NIKOLI NE VEMO, ali in kje nas čaka nesreča. Poravnana naročnina Dolenjskega lista vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! organizacij in organov, ki jim je zaupana skrb za mladino, da v okviru razpoložljivih možnosti uresničijo te naloge. Pri tem nam bodo dosedanje izkušnje in uspehi najde-lavnejših društev ter organizacij dober zgled, kako se je treba lotiti številnih vprašanj s področja vzgoje, zabave, telesne vzgoje in ostalih področij, ki zadevajo mladino. Z ozirom na čedalje večji pomen družbenega upravljanja moramo letos Še posebej poudariti, kako potrebno in važno je sodelovanje v upravljanju naših socialnih, zdravstvenih in prosvetnih ustanov. Prav to sodelovanje je treba zdaj, ko so zaživele nove občine, še poglobiti, Načrtno je treba usposabljati državljane za delo v raznih svetih, odborih, komisijah in podobno. Svetom pri občinskih ljudskih odborih, ki imajo kakršnokoli delo v zvezi z mladino, je treba pomagati z nasveti in z izvrševanjem različnih nalog na teh področjih. Poskrbeti moramo, da bodo odbori reševali vprašanja šolskih potreb, prostorov za pouk, za mlečne kuhinje, igrišča, telovadiŠča in podobno. Ustanoviti je treba, kjer jih še ni, svete za zaščito družine. Pri vnašanju novega duha v šole morajo sodelovati tako vsi starši kot organizacije in pomagati pri šolski reformi. Skrb za šolske delavnice, za pravilno usmerjanje telesne vzgoje mladine, za. razna predavanja, staršem, za zaposlitev mladoletnikov, za internate, za zabavo in razvedrilo mladine, za razne mladinske organizacije — tabor-ništvo, športna in ostala društva, klube in podobno, :~i mladinske odre in še in še — vse to so določen*>. nplopG, ki jih je treba spremljati in uresničevati. Stev:lnih nalog, ki nas čakajo, seveda ne bo mogoče rešiti brez denarnih sredstev. Lani so podjetja novomeškega okraja -pokazala zelo slab odnos da Sklada za zaščito otrok, saj je bil naš okraj med zadnjimi v Sloveniji, kar zadeva znesek prispevkov. Čeprav so bile dovoljene za prisvevke v ta sklad posebne ugodnosti, je večina, vodstev podjetij mačehovsko gledala na to zbiranje denarja. Upajmo, da bo letos drugače. Kaj bodo naredili v T»inh otroka v posamezni občini, je odvisno od razmer v posameznih krajih. V Novem mestu bodo n. pr. v Zdravstvenem do?nu odprli d'spanzer za žene. kjer bo posebna posvetovalnica za matere. Pri vseh občinskih ljudskih odborih naj bi ustanovili sklade za varstvo matere in otroka, medtem ko imata zdaj tak sklad le Pred ustanovitvijo okrajnih in občinskih denarnih zavodov V zvezi s prenosom upravnih radev na nižje organe ljudske oblasti in družbenega upravljanja na temelju nove teritorialne razdelitve, se pripravlja ludi reorganizacija Narodne bankp. V predvideni decentralizaciji NB bo glavno to, da bo ukinjenih večina od dosedanjih 428 podružnic. V vsej državi bo od tega števila ostalo le 30 do 40 podružnic in sicer samo v gospodarsko razvitih centrih. Na sedežih okrajev, v nekaterih primerih pa tudi na občinah, kar je odvisno od razvitega gospodarstva in ostalih pogojev, bodo osnovane okrajne odnosno občinske komunalne banke. Okrajne banke bodo imele pravico osnovati svojo podružnico pa teritoriju okraja, če to narekujejo gospodarske koristi. Osnovanje okrajnih in občinskih komunalnih bank naj omogoči novim ljudskim odborom uspešnejše izvajanje vseh tistih nalog, ki »o jim naložene z Zakonom o pravicah in dolžnostih novih okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Nove okrajne ln občinske banke bodo povezane z Narodno banko. Od njo bodo dobivale kredite, njej pa bodo dostavljale poročila za sestavo bilance ln pregleda nad gospodarskim poslovanjem. Bodoče okrajne ln občinske morebiti tudi komunalne banke bodo odobravale kredite gospodarskim organizacijam na svojem območju. Narodna banka bo direktno kreditirala samo posameznim največjim podjetjem — katerim bo določeno s predpisi. To bodo predvsem taka podjetja, ki po svoji javnosti nrosipnaio okvir okraia. in OBLO Novo mesto. V oddaljenih krajih bodo s pomočjo svetov pri OLO uredili v tem tednu mlečne kuhinje, otroke osnovnih Šol na Tre-belnem, Jelšovcu in Smarjeti pa bodo pregledali zdravniki. V mnogih krajih bodo zdravstvena predavanja in roditeljski sestanki po vaseh. V Črnomlju, Metliki, Toplicah in še kje želijo matere, da bi ustanovili otroške vrtce, medtem ko sta v Novem mestu za 800 predšolskih otrok nujno potrebna še dva vrtca na Grmu in v Bršljinu. Drugod spet bo treba zagotoviti za delo mladinskih organizacij vsaj najosnovnejše prostore. Najbolj pereče je to vprašanje v Novem mestu, kjer že več let obljubljajo mladini nekaj sobic v zdaj obnovljeni stari gimnaziji, prav v zadnjem času pa se širijo govorice, da tudi letos iz teh obljub ne bo nič. Taborniška organizacija, Dru-"štvo prijateljev mladine, lutkovno gledališče in ostale mladinske organizacije bi tako spet ostale brez prostorov. Ni dovolj le obljubljati, temveč obljube tudi uresničiti, čeprav so povsod hude težave s prostori. Če hočemo mladino odvrniti od škodljivega vpliva ceste, ji moramo zagotoviti vsaj najskromnejše pogoje za organizirano delo, vzgojo in pri tem pomagati vodstvom organizacij in druitev, v katerih dela mnogo prizadevnih tovarišev in tovarišic brezplačno, zgolj iz ljubezni do mladine in v skrbi za njeno — in našo/ — bodočnost. Če bi se pri vseh teh nalogah ustavljali v prvi vrsti le pri denarnih vprašanjih, potem bo malo narejenega, saj vemo, da smo s sredstvi marsikje zelo skromni. Potrebne pa so stalne v zp o db u -d e organizacij in društev, da bodo občinski ljudski odbori poznali vse te stvari in ponekod prej, drugje spet morda kasneje le poskrbeli, da se uresničijo naloge, hi jih terja od nas skrb za mladino. Marsikaj pa se dd narediti tudi brez večjih denarnih sredstev. Pri delu za bodočnost predšolske in šolske mladine, prav tako pa tudi v skrbi za ostale mladoletnike, ki že stopajo v življenje, nam ne sme biti pretežak noben napor. Združimo torej vse sile in sredstva, da bodo naloge, ki nam jih odpira letošnji Teden otroka, zares naša stalna skrb. Karkoli bomo storili za otroke in mladino, bo narejeno tudi za našo socialistično skupnost, saj bomo mlademu rodu, ki prihaja, izročili usodo domovine! Naši otroci so naša bodoč- Njim, ki jim brezskrbno teko mlada leta, je namenjeno vse naše delo in vsa ljubezen. Poglobimo zato v Tednu otroka prizadevanja za vsestransko rast mladine, da bo nekoč prevzela veliko dediščino socialistične domovine, zdrava na duhu in telesu Kaj boste opravili na krajevnem uradu Prve dni po pričetkn pošlo-w rodno za take nszanimance v vanja novih občin je bilo nekaj zmede. Ljudje niso vedeli, kam bi se obrnili za to ali ono stvar. Mnogi, ki jih prej ustanavljanje novih večjlih teritorialnih upravnih enot ni posebno zanimalo, so šele sedaj, ko H potrebovali eno ali drugo stvar, nost. Pokažimo z dejanji^ sprevideli, da so zabavo. Ljudski odbori morajo | da se tega zares zavedamo. spremembe. Zlasti res nastale je bilo ne- Povečan brat in novi proi Telekomunikacij v Semiču O nastanku, razvoju in gospodarskem pomenu obrata Teleko-1 ie to patnajstkraf ■ povečanje munGkaci'j na Vrtači pri Semiču kolektiva v perh ietih, kar je smo že poročali. Zap;sa;li smo, da najboljši dokaz nagle rasti obrabi nekaj taikih podjetij na raznih' ta. krajih Bele krajine v veliki mer; rešilo gospodarsko zaostali ost tega predela, hkratri pa vprašanje zaposlitve odvisne delovne sile. Obraa Telekomunilkacij na Vrtači se naglo razvija. S kreditom iz sklada za pomoč Kočevski, Primorski in Dolenjski so letos znatno poveča'li proizvodnjo ta dalj zaposlitev novim delavcem in delavkam. Medtem ko je štel kolektiv lani okoli 50 članov, je imel letos v začetku septembra ?e 90 ljudi. Računajo, da bodo do konca leta zaposlili na novo iSe 30 ljudii. Če vemo, da so pričeli proizvodnjo leta 1950 s sed- Povečan izvoz naših vin Na nedavni mednarodni razstavi vin v Ljubljani so bile sklenjene znatne kupčije za naša vina. Največja kupčija je bila sklenjena s kupci iz Belgije — za 300 vagonov vina. Manjše količine bomo na podlagi sklenjenih pogodb na razstavi izvozili tudi v druge države. Ta razstava je dala tudi lepo priznanje kvaliteti naših vin. Od 7 podeljenih zlatih medalj 10 jih dobila naša vina štiri — in vse štiri slovenska vina. Od 164 srebrnih medalj so jih dobila jugoslovanska vina 99, od tega slovenska 68. Bronastih medalj je bilo podeljenih 181, od tega v Jugoslaviji 158. 86 od teh je ostalo v Sloveniji. mirmi delavkami in upravnikom,1 Vrtači ima zasluge tudi upravnik tovariš Lovko, ki ga voda od u-Jtahovttfve. Sprva nuni ni naše! na merodajnih mestih dovolj razumevanja za podjetje, sedaj pa je drugače. Dosedanji OLO Črnomelj kot tudi občinski ljudski odbor Semič sta spoznala gospodarski pomen tega obrata in mu nudita pomoč, da se je lahko tako razvil. Takim podjetjem je treba tudi v bodoče posvečati več pozornosti. Z navedenim kreditom so nakupili potrebne stroje in aparate za prejšnji oddelek, zgradili pa so tudi nov moderen tovarniški objekt, ki bo prav tako opremljen z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki. V novem oddelku bodo proizvajali tudi povsem nove izdelke, take, kakšnih v Jugoslaviji še ne proizvajamo To so predvsem električni kondenzatorji, potrebni v transforma-u>Hv'h postajah, katere smo do-sedaij uvažali. V načrtu je se nadaljnja razširitev obrata. Zgradili nameravajo še en tak objekt kot je ta, ki so ga dogradili letos-Vsi prostori v prejšnjem lesenem orovi^oriju in v novi z'dani stavbi so sverli in higienično urejen? z umivalnicami in garderobami! za delavstvo. Ofarat .zaposluje pretežno ženske, pri oroizvodnij: novih predmetov pa bo zapoa statuta šentjernejske in žu-/emborške občine predvidevata oo 8 svetov. Komisija je pred-agala za *entjernejsko občino *e svet za varstvo matere in itmka in 3vet za tapfatttt. Komisija za potrjevanje sta- tutov občin pri OLO Novo mesto je pri presoji, koliko svetov naj ima ta ali ona občina, upoštevala velikost občine in njene probleme. Tako je na primer v manjši občini lahko en svet za socialno politiko in delovno razmerje, v večji in tam, kjer je več industrije in obrti, pa morata biti dva sveta. Prav tako naj bodo posebni sveti za turizem v občinah, kjer so pogoji za razvoj turizma, v občinah, kjer je stanovanjsko vprašanje zelo pereče, pa posebni sveti za stanovanjske zadeve. Osnutki občinskih statutov s pripombami komisije okrajnega ljudskega odbora so bili poslani republiški komisiji, kj bo dala svoje mnenje. S pripombami republiške komisije bodo vrnjeni občinam, da jih popravijo, nakar bodi> prišli na sejo okrajnega ljudskega odbora, ki jih bo dokončno potrdil. Po predlogu okrajne komisije /.a potrjevanje statutov bi bilo torej pri vseh okrajnih enajstih občinah v okraju skupno 113 svetov državljanov. Komisija je dala tudi predlog, da sveti ne bi imeli manj kot pet članov skupno s predsedniki, lahko pa imajo več. kakor kaže potreba >a posamezni sektor dela. Ce /zamemo povprečje 7 članov za m svet, bi torej t-»-jmanj 791 Iržavljanov >-odelo^ £l*drVf provizije, sklepanje škodljivih pogodb, njegova privatna ln službena potovanja po državi in v Avstrijo, nakup dveh starih privatnih delavnic — mizarske in mehanične — za 2,222.0000 din. pa razna darila in prekrški vseh vrst. BastaT je doslej odločno zanikal krivdo pni očitanih kaznivih dejanjih. Navaja, da ni prejemal nobene provizije, da ni •reoval v škodo »*mWB'*sJi. da ie kupoval in prodajal avtomobile po nalogu »višjih forumov«, izgovarja se na težavne razmere ob prevzemu podjetja, na OLO Kočevje, če treba tudi na sklepe delavskega sveta in upravnega, odbora in pod. Priznati je treba, da je Bastar v svojem zagovoru precej spreten, če lahko taiko pravimo zvitemu izmikanju in neprestanemu izgovarjanju na razne okoliščine in razmere v podjetju oz. na »gospodarsko situacijo, faktorje, r?-z-lične cene« in pod. Številna prekupčevanja z avtomobili ali njihovimi motorji in deli so za Bajtarja »normalna stvar«, čeprav je bila skupnost pri takih ba-rantljah precejkrat oškodovana tudi za milijonske zneske. Večina obtožencev procesa je zlorabila uradne položaje bodisi v škodo skupnosti ali tudi na račun podjetja. Javni tožilec je prvotno obtožbo razširil se na Alojza Kovača zaradi ogrožanja javnega prometa, na Bastarja, Arka, Zajca in Hočevarja pa zaradi manipulacij okoli izplačila 1,200.000 din za 13. plačo, ki so jo knjižili na račun materialnih izdatkov namesto na fond plač, denar pa dvignili po ovinkih v Zagrebu in Karlovcu. Pravtako so trije vodilni obtoženci podjetja dobili plačan (baje neizkoriščen) letni dopust, kar se je zgodilo v obliki lažnega obračuna terenskih doklad za 11 šoferjev. Med ostalimi obtoženci se svoje krivde najbolj zaveda Albert Kolar, ki je v glavnem priznal kazniva dejanja. Alojz Kovač, avtomehanik, je trdovratno tajil večino očitanih dejanj, medtem ko so ostali obtoženci več ali manj priznali, da so bila očitana dejanja storjena, vendar se izgovarjati o nekateri, da pri tem niso mislili nič hudega oz. se jim to ne zdi kaznivo. Menimo, da je dosedanji potek razprave potrdil eno izmed bistvenih ugotovitev tega procesa, da Je namreč gospodarski kriminal pri »AVTU« v svojih pestrih oblikah in s svojo razsežno bohotnostjo nekaterim obtožencem tako zasenčil splošno znane nazore o poštenju, da se jim zdi zares čudno, čemu sede na zatožni klopi. Vsak izgovor Bastanja — pa tudi nekaterih drugih obtožencev — to samo potrjuje. »Saj ie šlo le iz žepa v žep!« je dejal Bastar, ko je priznal, da so n. pr. prodali tovarni »Jub« pri Domžalah motor z menjalnikom iz tripartitne pomoči, ki jih je stal približno 780.000 din, za 4,800.000 din! Ce so nato pri »Avtu« za ta denar kupili nov avtobus, to ne izpremeni dejstva, da lahko z mirno vestjo imenujemo tako dejanje legalizirano goljufijo skupnosti. Iz takih kupčij izvirajo v končnih posledicah višje cene, dražji proizvodi v tovarnah itd. Industriji granita v Opl-otnioi so prodali staro šasijo z nekaj deli za poldrug milijon dinarjev, stala pa j,ih je le 520.000 din itd. »Zakaj so pa dali toliko!« meni cinično Bastar. In prav v tej trgovski brezobzirnosti, ki je na moč podobna morali kapitalističnega gospodarstva, je treba iskati bistvo vprašanja krivde nekaterih glavnih - ».'ožencev tega procesa in njihovih dejanj. Lahko je trditi Bastarju in nekaterim pričam — tudi predsed- uspeval niku delavskega sveta »Avta«, ki j« bil zaslišan danes —, da je »podjetje čedalje bolj uspevalo«. Pri takih kupčijah je lahko uspevati, posebno še, če te »uspehe« plačujemo v takd ali drugačni obliki mi v* i, kupci in potrošniki. Človeku se gabi poglabljanje v posamezna kazniva dejanja, izvijanje glavnih obtožencev* in medlo pričanje nekaterih prič, ki kar ne morejo skriti ozke povezanosti in kupčijske zainteresiranosti z glavnimi obtoženci. Nekaj pa nam je proces doslej j a? no potrdil: tam, kjer se je razrastel gospodarski kriminal v sistem dela in pojmovanja vodilnih uslužbencev,, ni poštenja in morale. »Bastarjev proces« to v celoti potrjuje. Upajmo, da bo potrdila to tudi kazen obtožencev, predvsem pa moralna sodba poštenih ljudi, ki upravičeno obsojajo gospodarske kriminalce tako kot vse ostale posameznike, ki kršijo naše zakone. Karel Gorjup usmrčen Letos apomJadi amo obširneje poročali o gnusnem detjanuju Karla Gotijupa, ki je na Borovcu pri Kočevski Reki aprila 1953 iz ko-r*'.ytoljubja ubil delavca Jožeta Mlakarja. Gorjup je bil obsojen na smrt; smrtno kazen so nad nj'm izvršili pretekli teden. Samomor v senu 50-letni Jože Sen'ičar na Glin-ku štev. 8 pri Mirni je trpel na posledicah internacije. Bil je večkrat živčno razkrojen, kar ga je verjetno pognalo tudi v prezgodnjo smrt. 20. septembra so ga našli obešenega v seniku; v seno si je izkopal luknjo, vrv pa pritrdil na strešni nosilec. Izvoz karbida v Sovjetsko zvezo Na osnovi trgovinskega sporazuma med našo državo in SZ smo med drugim pred kratkim izvozili tudi 1000 ton karbida. Uvozniki so s kvaliteto karbida želo zadovoljni. tedna do tedna Živinorejska / Dolenjskih razstava Toplicah 18. septembra je bila v Dolenjskih Toplicah že druga živinorejska razstava. Tudi letos je sodelovalo veliko živinorejcev. Komisija pri KZ je že predhodno odbrala živino za Nove tovarne umetnih gnojil Poraba rudninskih gnojil se je pri nas v preteklem letu povečala za trikrat. Pora*bljenih je bilo 400.000 ton fosfornih in dušičnih gnojil, prihodnje leto pa jih bomo predvidoma porabili 600.000 ton. Nagel porast porabe umetnih gnojil narekuje gradnjo tovarn, kajti velik del gnojil moramo uvažati. V zveznih gospodarskih ustanovah proučujejo načrte zs zgraditev več tovarn, ki bi proizvajale letno 750.000 ton umetnih gnojil. Ena teh naj bi stala v PanČevu, za pogon pa bi uporabljali zemeljski plin. razstavo, kljub temu pa je bilo pripeljano nad 90 glav. Ocenjevalno komisijo so sestavljali predsednik OZZ Viktor Zupančič, ing. Linzner, veterinar Gun-de ter kmetovalci Jože Pelko, Avgust Poglajen in Avgust Gril. Živina je bila zelo lepa in se je bilo težko odločiti, katera žival je najlepša ln najboljša. — Prvo nagrado je prejela krava Jelenka — last Zamide iz Pod-turna — ocena II-A, drugo krava Sivka — lastnik Alojz Pire iz Podtuma — ocena II-A. Tretjo nagrado je prejela krava lastnika Jožeta Medica iz Občic, ki je tudi imela oceno II-A. Pri tellcah pa je prejela prvo nagrado telica Sica, last Kmetijskega gospodarstva Poljane — ocena II-A, drv 30 telica kmeta 2:-:mlde iz Podtuma — ocena II-A, in tretjo telica Siva, last Karla Henigmana iz Dolenjskih Toplic — ocena II. Bika sta bila samo dva in ni nobeden prejel nagrade. Neučakani dolenjski vlak in njegov od&remnik Tudi letos Je kmetijska zadruga razdelila med živinorejce nagrade in nagrado za dogon v obliki umetnih gnojil. Od lanske razstave je letošnja pokazala velik napredek, saj je bila pripeljana res lepa živina, ki je zaslužila vso pozornost. — Vidimo, da se naša živinoreja močno dviga. Ing. Linzner je izjavil: »Od lani je živina v topliški dolini zelo napredovala. Vendar moram ponovno potrditi, da naši VEČ SADJA — VEC ZDRAVJA! Dne II. septembra letos je pri' sopihal jutranji vlak iz smeri Sežana — Postajna v Ljubljano. S tem viskom se je vozila večja skupsna miličnikov iz Dolenjske, ki so se vračali s službenega potovanja. Ko so prupeli v Ljubljano, so z veseljem ugotovili, da bodo imeli takoisnfo zvezo z dolenjskim vlakom, navzlic kratki zamudi sežanskega vlaka. Toda smola. Med tem ko je nas vlak ustavljal, je odpremnik vlaka (baje neki Menard) ie dal odvodni signU za dolenjski vlak, tako da ga ie ujelo le majhno število miličnikov, več kot polovica skupine pa je ostala na cedilu po krivdi prometnega uradnika ter čakala na naslednji dolenjski vlak, ki vozi ide ob Prizadeti to mnenja, da tako dejanje ni v čast prometnim uradnikom ljubljanske železniške postaje. Tudi civilisti, ki bi morali odpotovali s tem vlaJtom, so ie zgražali, saj je vla\k odpeljal celo minuto prej, kot bi mdral, kar so priznali tudi nekateri železniški uslužbenci postaje Ljubljana. Službujoči deimm miličnik PLM }e obljubil, da bo zadevo prijavil zaradi očitnega prometnega prekrška. Prizadeti so imeli vttbs, da se je službujoči odpremnik vlaka zbal močnega dežja, zato je dal predčasni signal za odhod vlaka in mu ni bila mar usoda mnogih potnikov, ki so ostali rta cedilu. Po krivdi tega odpremni-ka je imela zaoHala skupini mi- Obrtniški velesejem v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v soboto 24. septembra odprli prvi obrtniški velesejem. Na njem razstavlja 380 razstavi j alcev vseh obrtnih strok iz vse države. Razstavni prostor meri nad 6000 m*. Velesejem bo odprt do 9. oktobra. Obiščite ga, če le utegnete! ,♦♦♦♦♦♦»»»♦*♦♦««»«♦»*♦»♦*»»»♦»« Pijanci porajajo nesposobne potomce, božjastnike in Idiote ter vzgajajo često zločince. To potomstvo je v breme celi družbi. ličnhkov ie sitnosti zaradi voznih kart, ki 'fih je odnesel s seboj vodja skupme, ki je bil ujel neučakani dolenjski vlak. Niiji vodnik Dragičevič Jovo mLliČnk Guček Rudi na PLM Dolenjske Toplico živinorejci vse premalo skrbijo za prehrano živine. Vidimo tudi, da živinorejci ne pazijo na parklje, zato je treba za živino urediti tekališča ln jo več voditi izven hlevov. Le tako bo živina dobro napredovala. Poudariti pa moram, da je tu nekaj glav živine, ki bi lahko šla tako na okrajno živinorejsko razstavo, kakor na republiško. Skoda, da se to ni zgodilo.« Tehnično vodstvo je tudi letos zelo dobro izpeljal tov. Vo-dičar, ki mu je pomagal tehnični odbor. Ozvočenje je oskrbela uprava kina. Ta razstava je nedvomno ponovno izpričala sposobnosti in voljo naših kmetovalcev-živino-rejcev. Se večji uspeh pa bo, če bodo živinorejci upoštevali na-j svete strokovnjakov. -in Z gospodarske razstave v Straži podjetja GORJANCI, Novo mesto, obnovljeni kamioni avto-lz delavnice v Vavtl vasi V splošni debati na X. zasedanju OZN je v ponedeljek dopoldne govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Koča Popović. Ustavimo se pri nekaterih mislih, ki jih jc nanizal naš državni tajnik za zunanje zadeve v svojem govoru in ki zadevajo tako splošni svetovni položaj kakor jugoslovansko stakšće na sedanji stopnji mednarodnega razvoja. Koča Popovlč je poudaril, da se je težnja po boljšem vzdušju v mednarodnih odnosih očitno okrepila in to trditev podprl z navedbo vrste dogodkov iz bližnje preteklosti, kakor so bili ureditev avstrijskega vprašanja, bandunška konferenca azijsko-afriških dežel, ženevska konferenca štirih velikih in mednarodna konferenca o uporabi atomske energije v mirnodobne namene. Vodja jugoslovanske delegacije je zatem poudaril, da je »pri vsem tem najvažnejše, da je prišlo do splošnega popuščanja nezaupanja v mednarodnih odnosih in do večje pripravljenosti, da se problemov lotimo odkrito in v pomirljivem duhu.« Važna je tudi misel Koče Popovica, da smo na pragu novega stanja v mednarodnih odnosih in da moramo zagotoviti, da se bodo dogodki še nadalje razvijali v pravi smeri. V glavnem so bili ustvarjeni pogoji, ki omogočajo plodno obravnavanje perečih svetovnih vprašanj. Pri tem je treba poudariti nov način obravnavanja mednarodnih problemov. Zanj je značilno politično reševanje vprašanj, medtem ko so v dobi »hladne« vojne vsa vprašanja presojali in reševali z vojaških ali ideoloških vidikov. To se pravi, da so na sleherni predlog gledali z vidika tega, ali bo okrepil vpliv in položaj tega ali onega bloka. Razumljivo je, da se je ravno jugoslovanski predstavnik na zasedanju OZN zavzel za nadaljnje obravnavanje problemov s političnimi, miroljubnimi sredstvi, s pogajanji in v okviru sodelovanja. Cilj lega bi bil odstraniti vzroke.., korenine napetosti. Koča Popovi« pa je tudi poudaril, da ni moč v kratkem času odstraniti nasprotnih stališč, ki so izraz napetosti v minulosti. Za to so potrebni dolgotrajni in potrpežljivi napori. Ko je govoril o jugoslovanskem pojmovanju realistične politike, je poudaril, da mora ta politika upoštevati tako raznolikost, kakor tudi čedalje večjo enotnost, medsebojno povezanost in odvisnost sodobnega sveta. Razlike med posameznimi deželami so ena izmed bistvenih značilnosti sodobne stvarnosti, treba jih je upoštevati in jih vskladiti s splošno težnjo po čedalje večji enotnosti sveta. To se pravi, da morajo države z različno družbeno ureditvijo in l različnimi nazori živeti druga zraven druge, sodelovati in tekmovati med seboj. Jugoslavija, je med drugim dejal Koča Popović, si še nadalje prizadeva, da bi prispevala k zmanjšanju napetosti, k zboljšanju mednarodnega vzdnšja, in ne samo to, trudi se, da ne bi ostalo samo pri izboljšanju vzdušja v mednarodnih odnosih, marveč da bi ustvarili trdnejše in trajnejše stvari, kakor so trden mir na svetu, ki bi prinesel zmanjšanje bremen, ki jih terja oboroževanje ter razmah gospo« darsko manj razvitih dežel. Jasno je, da lahko Združeni narodi odigTajo pri tem velikansko vlogo. V tem smislu tudi poteka vsa dejavnost naše delegacije na tem zasedanju. Tokrat je bil potreben kratek izvleček iz izvajanja tov. Popovica, da bi nam postali jasnejši cilji naše zunanje politike in pota mednarodnega razvoja, prihodnji teden pa se bomo lotili nekaterih konkretnih vprašanj, ki so se nabrala v zadnjem času, a jih še nismo utegnili obravnavati v teh naših oregleđfh mednarodnih dogodkov od tedna do tedna. V TiM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: CVET jesenske rese 90 din LIST vo1čje češnje (beladona) 150 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din RASTLINO hrJbske Tese 260 d;n, jeternika 130 din, kopitnika 70 din KORENINE sladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmeri-ke 1C0 'd'11, baldrijana 260 din, trobentice 120 din, volčje češnje (beladona) 120 din, črnobine (črna bil) 250 din PLODOVI šipka 40 din, lu-šcine šipka brez semena 250 din, PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO telefon 108 —za jesenske izlete vam nudimo naš 30-sedežnl avtobus — organiziramo razne izlete In ostale prevoze z lastnim modernim avtobusom —posredujemo najhitreje In najceneje potne liste in vlzc vseh držav —železniške vozovnice kupite pri nas v predprodajl —poslužujte se naših uslug pred vsakim potovanjem jerebike 80 din, PUNČKOVNE 600 din GOMOLJE — ČEBULICE jesenska pod leska 100 din. Gomolji jesenskega podleska mora:jo Siri rtzfetzaoi v ploščice v debelini 2 milimetra. Posušeni morajo imeti sveti osi vkasto barvo, temno sušenih in nepravilno rezanih ne odkupujemo. Rastlino smetiike ne nabirajte več! *♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦«■•»♦♦♦»»»«»♦»»«■< KMETOVALCI POZOR! Umetna gnojila za jesensko gnojenje si lahko nabavite v vsaki količini po ugodnih regresiranih cenah pri Kmetijski zadrugi v Novem mestu V veliki izbiri si lahko nabavite tudi razne kmetijske stroje, elektromotorje in drugi kmetijsko- reprodukcijski material. Dr. Božo Oblak: 2 Zdravstvo na Dolenjskem V novomeškem okraju prevladujejo pri mrtvorojenih deklice, v kočevskem je izenačeno za oba spol«, v obeh ostalih okrajih prevladujejo dečki. Število se giblje med 1 in 2% rojstev, kar odgovarja evropskemu povprečju. Mrtvorojeni se rode iz več vzrokov. Deloma so krive bolezni matere, nepravilnosti v razvoju plodu, pa tudi nepravilna materina prehrana in nepravilno delo nosečnice pred samim porodom ali v nosečnosti. Seveda gre pa v nekaterih primerih tudi za druge vzroke, ki so zelo blizu kriminalu. Pri porodih Je bilo IzvrSenih v procentih naslednje število strokovnih pomoči: Novo mesto 97,33, Kočevje 99,07, Krško 95.03, Črnomelj 99,01. Iz tega lahko opazimo, da so matere spoznale, da je bolje roditi v porodnišnicah, kjer imajo pri roki zdravnika in drugo usposobljeno strokovnlo pomoči: Novo mesto žena rodi doma, pa še tiste v večini primerov kličejo babico. V krškem okraju rodi precej žena Se doma, ker so prevozne prilike slabe In oddaljenost od porodnišnic prevelika. Vendar so v večini primerov v pomoč babice, ki se jih žene poslužujejo. Večina žena lz ostalih treh Okrajev P« rodi v porodnišni- cah v Novem mestu In v LJubljani. Ker je predvidena porodnišnica tudi v krškem okraju, se bo slanje kmalu tudi tam izboljšalo. Ta ugodnost je za žene velikega pomena, ker jo prvič malo stane, ker država krije stroške okrog poroda, drugič ji odpade doma vsa priprava, ki je večkrat zelo primitivna in ne dovolj higienič-ni, pa tudi ves nered odpade, ki Je š porodom doma v zvezi, prav tako pa so domači nemoteni v svojem vsakdanjem delu. Tu leži tudi vzrok padanja smrtnosti otrok pri samem porodu in v prvih dneh po porodu, ker Imajo dojenčki oziroma novorojenčki vso oskrbo v porodnišnici takoj po porodu, kjer jim zdravstveni nadzor očuva zdravje ali pa odstrani nevarnosti za livljenje, ki bi jih doma v večini primerov ne mogli odstraniti. 8MRTNOST Splošna smrtnost na 1000 prebivalcev v novomeškem okraju je 9,5, v kočevskem 7,5, v krškem 9,1, ln v črnomaljskem 9,9. Evropsko povprečje leži med 8 in 14, za FLRJ pa veljajo številke med 10 in 17. V naših štirih okrajih j« smrtnost torej v o$awtyu empike#a povprečja r.tlo nizka, v primerjavi z Jugoslavijo pa celo pod povprečjem. Ker je smrtnost v povprečju v Sloveniji 9,34. je pri nas, če za vse okraje skupno seštejemo, celo pod tem povprečjem, kar kaže, da pri nas ljudje ne umirajo tako zgodaj in da jih ne umira toliko, kakor drugod. V črnomaljskem okraju Je umrlo lani več moških, medtem ko so v ostalih okrajih na prvem mestu ženske. Umrljivost dojenčkov do 1 leta starosti izgleda v procentih rojstev naslednja: Novo mesto 4,15, Kočevje 4,34, Krško fl,78, Črnomelj 7,64. Razen v Kočevju, povsod prevladuje umrljivost dečkov. Jugoslovansko povprečje je med 8 ln 15%, medtem ko je razlika med okraji ln mesti v Jugoslaviji med 4 n 24%. Pri nas Je ta umrljivost nekje pri spodnji meji. Vzroki za umrljivost dojenčkov v zgodnji dobi leže predvsem v zaostalosti oziroma slabih materialnih pogojih oddaljenih krajev, kamor kultura še nI do alte mere prodrla kot v bogatejših dolinah In prometnih krajih, prav tako pa vpliva tudi nepoznavanje osnovnih načel hijene ln splošna nepouče-nost mater in deklet. Le-te imajo vPČinoma voljo, da bi svojega otrvfc* fev JWJJ*9ty« oskrbele, pa ne vedo, kaj vse je potrebno, da bo uspeval in se v redu razvijal. Zanimivo je, da velja pravilo, da največ otrok umre v prvem mesecu starosti, skoraj polovico vseh tistih, kl umro v prvem letu, včasih celo več kot polovico. Tudi za ta pojav velja isto kakor zgoraj, pa še več, saj Je prav v tej najnežnejši dobi potreben otrok vse materine nege, ki pa je včasih ne dobi, ker mati ne ve, kaj in kako bi storila, da bi bilo prav. Ce opazujemo umrljivost dojenčkov med vsem letom, nam bo padlo v oči. da največ teh otrok umre pozimi, v novomeškem ■ okraju pa spomladi In v zgodnji jeseni. Ta pojav nam pokaže rezultat dela posvetovalnic za dojenčke in predavanj na tečajih Rdečega križa, kjer so matere izvedele veliko o poletnih nevarnostih za dojenčke ln se Jim »male ogniti, prav tako pa tudi pove, da je delo zdravnice za otroke rodilo dobre sadove, saj se matere obračajo nanjo skoraj v vsakem slučaju, ko njihov otrok zboli, Prepričan sem, da bi tudi umrljivost pozimi padla, če bi se stanovanjske razmere izboljšale. Kar zadeva «plo5no umrljivost vsega prebivalstva. Je po boleznih težko postaviti neko določeno število. Mrliška oglednn služba Je, razen v nekaterih krajih, le vedno v rokah laikov, ki postavljalo dlagnn/p ki ne pomenijo neke gotovosti Zato je še vedno preveč navedenih vzrokov kot starv*tn« podobno. Vendar se kažejo v obrisih neke bolezni, med katerimi so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, slede rakova obolenja in nalezljive bolezni, predvsem jetika. Ostale bolezni povzročajo umrljivost v manjšem obsegu. Umrljivost zaradi nezgod je Jasna samo za okraja Novo mesto, kjer je 6,51%, in Črnomelj, kjer je 6,68% splošne umrljivosti. Drugje ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov, verjetno pa so podobni tema dvema. Največ nesreč Je bilo Izven dela, pri delu komaj desetina vseh nesreč. Prvi vzrok nesreč Je v alkoholnih pijačah, potem šele sledi nepazljivost, ostali vzroki pa so le posamični In nimajo velikega pomena v splošnem. OBOLEVANJA Nalezljive bolezni se pojavljajo al) posamič, večinoma pa raje v epidemijah, kar pomeni, da zajemajo večje število prebivalstva. Borba proti njim Je 8e vedno težavna, posebno če prebivalstvo ne sodeluje. Naša protiepidemska služba je danes sposobna zajeziti vsako epidemijo, vendar je to premalo, tre-ha Jo je preprečiti, kar pa Je včasih težko. Kllronosci, ki prenašajo kužne klice, niso vedno disciplinirani, včasih pa jih niti ne poznamo. Razmere, v ka-'erih živimo, Se dale5 niso Ide-alne, da bi lahko preprečevali "bnlenla, čeprav poskušnmo storiti vse, da bi to dosegli. Trebušne nalezljive bolezni, kamor prištevamo Uius, paratifua ln grižo, eo se pojavljale največ v krškem okraju, kjer je bilo 30 slučajev griže in 19 slučajev tifusat paratifus pa je dosegel v novomeškem okraju število 21, v kočevskem pa 16. Otroške nalezljive bolezni so dosegle velika števila v krškem okraju, kjer je bilo 190 primerov ošpic in 112 oslovskega kašlja, kar sta bili že dve pravi epidemiji. V novomeškem okraju je bilo oslovskega kašlja 76 slučajev, povsod drugod so števiia manj pomembna. Skrlatinka Je dosegla povsod slovilo 31 do 33 obolelih, razen v črnomaljskem okraju, davka pa je razsajala največ v krškem okraju, kjer Je zbolelo 11 otrok ln odraslih. Nalezljivo vnetje možganskih mren (meningitis) Je napadlo največ ljudi v črnomaljskem okraju, kjer Je zbolelo 6 prebivalcev. Otroška paraliza je Imela posamične primere v vsakem okraju, medlem ko Je nalezljivo vnetje jeter skoraj povsod Imelo ljudi. Sen je imelo največ ljudi v krškem okraju, kjer Je zbolelo 22 prebivalcev, najmanj pa v črnomaljskem okraju, kjer so zboleli 3, drugje Je število med obema tema skrajnima. V novomeškem okraju se Je pojavil »n sam primer zelo nevarne nalezljive hole/.nl mnl-leus. ki Jo slovensko Imenujemo ■mtkavott Ta bolezen, k| Je pravzaprav bolezen konj, pa se prertnfla na človeka, Je v večini primerov smrtna, posebno še če izoruhne naenkrat aH k.'.; I pravimo akutno. Oseba, ki jo je imela, je tudi umrla. Da »a I ta nevarna bolezen ni razširila, le zasluga na eni strani preventivne medicinske službe, predvsem pa zasluga veterinarske dužbe, ki je takoj poskrbela /.a cepljenje konj po okrajih in .'.a takojšnjo odstranitev že obolelih živali. Žalostno je, da še vedno nekateri prebivalci odklanjajo protiepidem.ske ukrepe »aH celo skrivajo bolnike z nalezljivimi boleznimi, da, celo odklanjajo ■clravniško pomoč, čeprav Je tO zdravljenje zastonj in nosi stroške država! Marsikdo pa tudi potem ko zboli, noče zdravljenja lz nepoučenostl, ker je njegovo obolenje morda lahko ln je mnenja, da bo bolezen že prebolel kar tako, mimogrede. Zaradi tega nastajajo epidemije lz malomarnosti, ki stanejo morda nekatere ljudi življenje. Včasih imajo znake nekaterih nalezljivih bolezni laiki kar za prehlad ali slabo počutje, ki Je malo hujše kot ponavadi In no polagajo važnosti na to. V naših krnjih je še vedno dovolj nevarnih črevesnih nalezljivih bolezni, ki vsako leto vzplam-"Jo v večjo ali manjšo epidemijo In je tako gledanje na •^tvar *e toliko bolj neprimerno in nevarno, fe rzvzamemo, da ie po obstoječih znkon;h tudi kaznivo. Isto velja za otroške bolezni, saj še vedno najdemo matere, kt svole otroke vodijo ■m o trojko Igrišče aH drugam, l<|er ao zdravi otroci, čeprav IR1I njihov malček morda >»lovskl kašelj ln mati to dobre ve, Enako velja tudi za d*ug» nalezljive bolezni. * ' Stav. 39 »DOEENJSKI LIST« ^ Stran 3 IZ NASM KRAJEV I Otočcu so proslavili krajevni prazni! 23. septembra so v Otočcu ob Krki tretjič praznovali krajevni praznik. Ves svečani del praznovanja je biii posvečen spominu padlih borcev in žrtvam fašistič-no-domobran*ke^a nasilja. Spomenik padlim borcem pred občinsko hišo so za letošnji praznih olepšali in uredili tudi prostor okoli spomenika. Dopoldne ob desetih so se zbrali pred spomenikom predstavniki domačih organizacij in društev, šolska mladina z učkoljstvom, svojci padlih borcev in drugi. Prišli so tudi gostje, med njimi ljudski poslanec te volilne enote tovariš t"rane Krese-Čoban, podpredsednik občinskega ljudskega odlbora Novo mesto tovariš Boris Andri-.janič, predsednik sveta za kulturo in prosveto profesor Janko Jarc, sekretar Okrajnega odbora ŽJB Moro Avgust itd. Udeležence je pozdravil šolskis upravitelj tovariš Lapajne, ki je orisal pomen praznika. V knenu občinskega ijudskega odbora je čestital k prazniku podpredsednik Boris Andrtjanič, ki je hkrati govoril tudi o naši gospodarski graditvi. Po svečanosti pred spomenikom so šli udeleženci pred šolo, kjer so odkrili spominsko ploščo nekdanjemu učitelju na tej sodi Martinu Jakopcu, katerega so na zverinski način po mučenju ubili domobranci 18. decembra 1943. Šolski upravitelj tovariš Lapajne je pred iploščo orisal lik pokojnega Jakopca. Rojen je bil v Kopru. Kot sin revnih sta.ršev je ob lastnem vzdrževanju končal šolo in leta 1913 iposta1! napreden ucitel'J. 2e drugo leto je moral na fronto, kjer je bil dvakrat ranjen. Po prvi svetovni vojni jc dobii službo na Koroškem. Leta 1936 je bil premeščen v Maribor kjer se je takoj vključil v napredne organizacije in v njih aktivno delal. S ponarejenimi listinami je prišel Jeta 1941 v Otočec, kjer je bil kmalu nato nastavljen za učitelja. Takoj se ie vključil v OF in sodeloval z NO gibanjem. To ni ostalo prikrito domačim izdajalcem, ki so mu bili vedno za petami. 18. decembra 1943 so ga aretirali na stanovanju, odpeljali in po daljšem mučenju ubili. Izbili so mu tudi zlato zobovje, pobrali uro in druge predmete. Svojci so ga našli mrtvega v gozdu šele po dveh mc-secih. Pri odkrioju plošče so sodelovali s kulturnim sporedom šolski otroci. Pionirski pevski zbor je pod vodstvom učiteljice Ivanke Šega ubrano zapel več narodnih in partizanskih pesmi, otroci pa so izvedli tudi nekaj drugih točk. Ob koncu sporeda so odšli udeleženci proslave, med katere jc ta čas prišel tudi predsednik OLO Franc Pirkovič, na pokopališče, kjer so se na grobu narodnega heroja Vinka Padcršiča -Batrcje poklonili spominu vseh padlih borcev. Šolski upravitelj je z roko pokazal: »Tu je pokopan narodni heroj Batreja, dve aktivistki in ostali partizani, ki so jih ubili fašisti po izdajstvu pri Beceletovi jami. Tam v kotu je grob trinajstih partizanov, ki so jih pobili Nemci, spet tam ob zidu je grob dvanajstih talcev . . . « Da, veliko žrtev je padlo za veliko stvar, ki se imenuje svoboda. Tega bi se morali zavedati tudi vsi tisti posamezniki v Otočcu in okolici, katerim se škoda zdi ene ali dveh ur za to, da bi s svojo udeležbo počastiii spomin na te žrtve! P. Romanič Pred tretjim dolenjski atletskim prvenstvom S Sinjega vrha nam pišejo Te dni sta se poslovila od našega kraja in odšla vsak na svoje novo službeno mesto šol- Sprašujemo se, zakaj ni v vsem našem kraju od Vinice do Starega trga nobenega lovca Pozdrav 1» Predgrađa ob Kolpi ski upravitelj Jože Zabukovšek in učiteljica Martina Cajnar. Med prebivalstvom sta bila zelo priljubljena in spoštovana, kar dokazuje tudi lepa udeležba na poslovilnem večeru, ki ga je priredila mladina tovarišu Za-bukovšku. Želimo, da bi pri nas imeli vedno tako požrtvovalne prosvetne, delavce. več. Kdo je kriv, da je razpu-ščena lovska družina na Sinjem vrhu? Divje svinje nemoteno uničujejo koruzo, krompir in druge pridelke. Kmetje morajo z ognjem varovati svoje njivice. Kje so sedaj tisti lovci, ki včasih tako košato nosijo lovske klobuke, kadar streljajo s kozarci pri Skolniku? Neurje nad Dol. Toplicami Pretekli teden so temni oblaki prekrili nebo nad Dolenjskimi Toplicami in niso obetali nič j dobrega. Kmalu sc začele padati debele kaplje dežja, vmes pa se je vsula debela toča, ki je kma- 1 lu pobelila zemljo. K sreči toča ni dolgo padala, vendar je napravila občutno škodo na poljskih pridelkih, zlasti na ajdi, ki jo bodo morali ponekod kar poze ti. Dobro je le to, da toča ni zavzela velikega obsega ln ni dosegla bližnjih vinogradov. * Dolenjski čebelarji niso z ajdovo pašo nič kaj zadovoljni, ker čebele na ajdi niso dobile dovolj hrane za zimo. Čebelje družine bo treba krmrti s sladkorjem, zato se čebelarjM že zanimajo za pravočasno dobavo sladkorja. Gr. Suho; pri Metliki Po kratki bolezni je 17. septembra umrl mizarski mojster Franc Košir, star 71 let. Rojen je bil na Brodu pri Novem mestu, od koder se je priženil na Dolnji Suhor. Bil je dober človek in je rad vsakomur ,po-magal. Zanimivo je, da mu je pred dVema letoma umrla žena, kateri je sam napravil krsto, dokler je bila še živa. Ko je pred kratkim spet delal krsto, ga je sosed vprašal, komu bo pa ta. Odgovoril je, da bo ta za njega. Dva meseca na to je res umrl in zdaj so ga pokopali v njej. Pogreba se je udeležilo lepo število vaščanov in rr'ego-vih znancev ,iz rojstnega kraja. Prvega in drugega oktobra se bodo v Novem mestu ponovno zbrali najboljši atleti Dolenjske na tretje dolenjsko prvenstvo. Po rezultatih, ki so Jih dosegli dolenjski atleti lani, bomo nemara Tatova 24 koles pred sodniki Lahko je razumeti jezo in razočaranje človeka, ki so mu ukradli kolo. Mesece in mesece je varčeval, da je prihranil 30 Organi tajništva za notranje /.adeve v Novem mestu so pred kratkim zaprli Avgusta Sepica in Ignaca Urajnarja, kmečka si- ali 35 tisočakov in si nato omi- | nova iz Iludej pri Trebnjem. slil prepotrebno prevozno sredstvo. Ko mu ga nekega dne ukrade tat, bi tak človek dal vse, da lopova čimprej ujamejo in postavijo pred sodnike. Mnogim oškodovancem, ki so bili v preteklih letih v naših dolenjskih krajih ob kolo, se bo ta želja uresničila. *»♦»♦♦•»♦♦*♦#.*»+» ******************tt»***i SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „ P B O X 1 NOVO MESTO, Tavčarjeva 12 sprejme takoj: 66 2 gradbena Inženirja, 2 gradbena tehnika, 4 finančne knigovodje, 4 materialne knjigovodje, 1 kovinostrugarja in 1 cementninarskega mojstra. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Družinska in samska stanovanja na razpolago. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela je dostaviti direkciji do 30. septembra 1955. ****»****^**********+t****************************************t**t1t+tt,t,tiitf,il Ukradeni dežni plašč, kj ga je ukradel Sepic letos v novome-jkem zdravstvenem domu, je po zaslugi požrtvovalnih miličnikov in preiskovalcev pokazal pot v hišo nesramnega zlikovca, kjer so našli celo delavnico delov in ostanke raznih moških in ženskih koles. Kmalu so bila dejanja obeh tatu na dlani: v zadnjih dveh oz, treh letih sta ukradla 24 koles! Doma sta jih razdirala, zamenjavala razne dele, jih spet sestavljala in prodajala naprej. Veliko še dobrih delov koles sta enostavno zme-iala v vaško lužo v Hudejah. Pri prodaji koles sta seveda lepo zaslužila, čeprav imata doma dovolj kruha. Včeraj je bila proti Sepicu in Urajnarju pred okrajnim sodiščem razprava. Upamo, da je bila kazen, ki sta jo dobila za svojo naravnost zločinsko dejavnost in o kateri bomo več poročali prihodnji teden, dovolj velika in svarilna! Novomeščanke so na najboljši poti, da osvoje 2. mesto v hrvaško - slovenski odbojkarski ligi (Foto Mlakar) priče lepim borbam. Znano Je, da je DOlenjska tudi na tem področju vidno napredovala in manifestacija teh uspehov bo ravno to prvenstvo. Up2jmo, da bodo novomeški atleti letos nastopili strnjeno in bodo močan nasprotnik odlični ekipi Kočevja, ki ima nekaj odličnih posameznikov. Od Črnomlja ne moremo veliko upati, ker so boljši atleti člani ljubljanskih društev, zato bodo lahko nastopili samo izven konkurence. Kljub temu upamo, da se bedo v Novem mestu zbrali res najboljši atleti Dolenjske in pokazali svojo kvaliteto. Novcmeščane opozarjamo na to največjo atletsko prireditev in želimo, da bi se je v čim večjem številu ud|ležili. Se nekaj prognoz in primerjav z lanskimi rezultati. 100 m (lanska zmagovalec Bižal, Kočevje, 11.9). Letošnji kandidati za to mesto najhitrejšega šprin-terja so: Torkar (Koč.) 11.4, Skuf- ca (N. m.) 11.5, Bižal (Koč.) 11.8. 200 m (Bižal, Kočevje, 26.0). Letošnji absolutni kandidat za to mesto je Torkar (Koč.) 23.4, za ostala mesta pa se bodo borili Bižal, Smola (oba Kočevje) in Skufca (N. m.). 400 m: (Smola, Kočevje, 57.9) i Ce bo na tej progi nastopil Tor-| kar, je tudi kandidat za prvo me-I sto, za ostala mesta pa se bodo I borili Doki (N. m.) 57.1, Bižal in I ostali. 800 m: (Drobnič, Kočevje, 2:16.1). Kandidati za prvo mesto so; Si-monič (Črnomelj) izven 2:07.3, Vesel (Koč.) 2:07.8 in Doki (N. m.) 2:09.1. 1500 mi (Doki, Novo mesto, 4:41.0). Lanskoletni prvak ne bo branil naslova na tej progi. Kandidati za zmagovalca so Simonič (Crn.), Derganc (Semič), Vesel (Koč.), Petek (Koč.) itd. 3000 m: (Glonar, N. m., 10:34.0). Prof. Glonar ne bo branil naslova, zato se bodo zanj potegovali Derganc (Semič) izven, Doki (N. m.), Petek (Koč.), Mlakar (N. m.), Sušter (N. m.). Krogla: (Dolenc, N. m„ 11.38 m). Kandidat št. l je mladinski državni reprezentant Clhal (Koč.), ki ne bo imel resne konkurence. Za ostala mesta- bo borba med Dolencem, Pučkom in Simičem (vsi N. m.). Kopje: (Gornik, Kočevje, 43.95 metra.) Kolikor bosta nastopila naša reprezentanta Plut ln Kaste-Iic izven konkurence, bo ta točka najbolj zanimiva. Za prvo mesto je več kandidatov. Disk: (Dolenc, N, m„ 37.19 m.) Dolenc bo verjetno očuval svoj naslov, resnejši nasprotnik mu Je samo Cihal iz Kočevja. Višina: (Smalc, Novo mesto, 1.68 m.) To bo precej zanimiva točka, saj je precej kandidatov za prvo mesto. Razen Šmalca so še Potrč (N. m.) 1.70, K one i 1J a (Kočevje) 1.70 in Zunič (Cm.) 1.71. Daljina: (Torkar, Kočevje, 5.77.) Torkar bo z lahkoto očuval naslov, saj je s svojim rezultatom med najboljšimi v Sloveniji. Za <->r,r;!a mesta bo huda borba in jo težko predvidevati uspehe posameznikov. Troskok: (Koncilja, Koč., 11.60 metra.) Tu bo precej borbe međ Konciljo, Cih£lom, Moljkom in Potrčem. Skok s palico: (Adamič, Kočevje, 2.90 m.) Adamič bo z lahkoto osvojil pivo mesto, saj je pred kratkim preskočil 3.30 m. Za drugo mesto je kandidat Bavdek (N. rn.) 2.70 m. 4Xloo in 4X400 m: Tu bodo Ko-čevci brez večjih težav lahko osvojili prva mesta, saj tako kažejo rezultati. To bi bila kratka analiza najboljših rezultatov in pa možnost posameznikov za najboljša mesta. To so računi samo na papirju. Ni pa izključeno, da bodo presenečenja. Ženske moči so precej Izenačene, pa kljub temu damo nekaj prednosti kočevskim, ki so imele nekaj več nastopov kot druge atletinle. S. I). Prizor z odbojkarske tekme CRVENA ZVEZDA — PARTIZAN (N. m.): Dolenc in Popovič na mreži, {Foto Mlakar) Ne pozabite: vsak naročnik »Dolenjskega lista« je ZAVAROVANI SPORT IN IE LESNA VZG03A Tri prva in dve drugi mesti v Mariboru DOL- KINO KRKA — Novo mesto 30. septembra do 3. oktobra do 3. film »Možje«, 4. do 6. braziljaki film »Sinha ameriški oktobra Moča t. DOM JLA — Novo mesto 30. septembra do ■ 2. oktobra: ameriški film »Banditi Korzike«, 4. do r. oktobra: ameriški barvni »Skaramus.«. Dolenjske TopHcei l. do 2. oktobra: brazilski film »Razbojnik«, s. In li. olet.: Jugoslovanski film »MilHonl na otoku«. — Predstave ob sredah In sobotah ob 20. url, ob nedeljah ob IS. url. Trebnje: 1. ln 2. oktobra: mehiški film »Zapor za žene«. Predstave v nedeljo ob iS.30 url. — 5. In 6. oktobra: Jugoslovanski »Pot miru«, samo za Sole ln gimnazije po razporedu, ki so ga prejele. Mokronog: 1. ln z. oktobra: francoski »Vsa pota peljejo v Rim«. Črnomelj: 30. septembra do 2. oktobra: »Stari grešnik«. JADRAN — Kočevje: 30. septembra do 2. oktobra: Italijanski »Na ostrini meča«, 3. In 0. oktobra: Jugoslovanako-nemškl »Poslednji moat«. MALI OGLASI Zidarje, priučene zidarje ln do: lavce epgejBMlrtO takoj aH kasneje v stalno zaposlitev. Delo je tudi v akordu. Hrana in stanovanju zagotovljena. Delo Je tudi »komi vne leto. (.r:nll)K 1 N.l A, '.i|"Kohiiii ooravllntl tudi o«tnla nlsamUk* dela, dobi takoj službo v mnn). lem novom e#kem podjetju. Plača po dogovoru, nastop takoj nI I l novembra. Ponudbe pod gBptftna in mar«jLv*u poslati TRI RABLJENE PLASCE ZA KOLO poceni prodam. Naslov pri upravi lista. DVE LONČENI SOBNI PECI ugodno naprodaj v Novem mestu. Naslov pri upravi lista. BREZPLAČNO vas zavaruje uprava Dolenjskega liata proti nezgodam ln njihovim posledicam, čim poravnate tekočo naročnino. Poskrbite te dni, ko vas bo obiskal pismonoša, da mu plačate naročnino do konca leta 1955, če tega morda Se niste storili. PRODAM dvosianovanjsko hišo z vrtom v centru Novega mesta. V.seljivo takoj. Naslov pri upravi lista. SZ MATIČKIH URADOV V nedeljo je bilo v Mariboru odbojkarsko prvenstvo partizanskih društev Slovenije. Sodelovala so vsa društva, ki so v pred-tekmovanjih dosegla najboljše uspehe. Dolenjska je poslala kar 5 ekip, ki so dosegle pričakovane uspeh. Novomeški odbojkarji so pitali 4 ekipe in aasedli tri prva in eno drugo mest«, ženska vrsta iz Trebnjega pa je dosegla v svoji skupini drugo mesto. Partizan i (Novo mesto): Pučko, Dolenc, Simič. ing. Bergent, Sonc, Medic, Lapajne, je premagal vse s>voje nasprotnike in zlahka zmagal skorajda brez konkurence v lepi, zadovoljivi Igri. Igral je z Mursko Soboto 2:0 (15:1, 15:4), s Framom 2:o (15:1. 15:6) in s St. Petrom 2:0 (15:2, 15:7), Partizan Novo mesto, ženske: Knaflič, Misloj, Ostanek, Robar, Kegljevič. Fink, Penca so v tekmi z žensko ekipo Frama 2tnagale le s težavo s 3:2 (10:15, 15:10. 3:15. 15:6, 15:13). Partizan II Novo mesto: Romih, dr. Golež, Ing. Sodnik, Ing, Zer-Jal, Smalc, Rodič, Doki je odigral največ tekem in navzlic nevigra-nosti dosegel Z. mesto. Rezultati: z Radečami 2:1 (43:15. 15:6, 15:7), z Jaršami 2:0 (15:9, 17:15), s Creš-njevcem 1:2 (6:15, 15:12, 15:8), s Slov. Konjicami 2:0 (16:14, 15:4). Partizan Novo mesto, mladinci; Golež, Berger, Potrč. Breščak, Fujs, Hočevar, Colarič v svoji skupini so zasedli prvo mesto in premagali s 3:0 eki'pi Tabora (Ljubljana) in Maribora. Partizan Trebnje, ženske: (U, razred) so zasedie drugo mesto; premagale so moštvo iz Ljutomera, izgubile pa z Mariborom. Pohvaliti je treba vse nastopajoče dolenjske ekipe, da so pokazale na prvenstvu lepo in požrtvovalno igro. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Slavko Doki. Tekmovanje sindikalnih podružnic PIONIRJA Z razširitvijo gradbene dejavnosti in s povečanjem Števila de-lovišč so v SGP »PIONIR« ustanovili tudi nove sindikalne podružnice v Metliki in Črnomlju, pri direkciji s stranskimi obrati v Novem mestu in za gradbišča v Novem mestu. Pri tem niso pozabili tudi na športino udejstvo-vanje. 18. septembra so se gradbinci pomerili na športnem dnevu, prirejenem v Črnomlju v čast desete obletnice osvoboditve. Prj podružnici Pionirja v Črnomlju so se zbrali kegljači, ša- Kastelic osvojil srebrno mednarodno medaljo Na stadionu »Borisa Kidriča« v | rodni dvoboj mladinskih držav- Cellu je bil 22. septembra veliki mednarodni miting v lahki atletiki. Poleg domačih državnih ro-prezentantov so sodelovali na tekmovanju, posvečenem spominu predvojnega reprezentanta ln padlega komandanta Cankarjeve brigade Ferda Skoka, tudi številni tuji Člani državnih reprezentanc: Sovjetske zveze, Grčije, Turčije in Romunije. Prvikrat so v Cel.iu na tokaliSču nastopili svetovni evropski prvaki Kue. Sčerbakov, Jermolenkova, Krivo-nosov, IgnjatUev Itd. Prireditev Je odlično uspela, saj so bili postavljeni tudi odlični rezultati. Omeniti pa moramo, da se Je na tem tekmovanju mladinec Ivan Kastelic Iz Črnomlja nepričakovano plasiral na drugo mesto in premaRal klubskega kolega Pluta Z rezultatom 5S.83 metrov. Kastelic je na tekmovanju osvojil srebrno mednarodno medaljo. Na! metalec kopja v letošnjem letu Se nI bil poražen v kategoriji mladincev, osvojil pa Je kar 17 prvih mest. Letos ga čaka še medna- Novo mesto Pretekli teden Je bilo rojenih l"i deklic ln ]j dečkov. — Poročili so se: Ple*ko Pavel, »In krneli Iz Novega meata, ln Klobučar Ana, uslužbenka Iz Boričevega. Vlai-savljevlc Stanko, ofk-lr JLA !z Sarajeva, in Kastrevc Mileno, uslužbenka Iz Novega mesta. Dra-glčovič Jovan, miličnik Iz Dolenl-skih Toplic. In Južna Ana, uslužbenk« iz Skocjana. Umrla sta: Gorenc Milka, hči delavca. 13 let. -z TržiSča. Strai-nar Ignac, kmet- 65 let. Iz Dol. vasi pri Šentjerneju. Kočevje Pretekli trdn Je bilo rojenih pet dečkov In dve deklici. — poročili so sc: Stimec Venceslav, nainošče-nec Iz Izole, In Stimac Jellslava, gospodinjska pomočnic« It Ko-čovja. Iludorov'ič Anton, delavec in Sapeta Marija, Ros>podinja, obn Iz Srednjih Ložln. Omcrza Anton, strojnik iz Gor. Ložln, In Žagar Marija, delavka lz Knhlorjev. Debeljak Aitvton, brusač, ln Keič Slava, oba Iz Kočevja. Malnar Rudolf, Šofer, 1n Gruden Frančl-ftka, natakarica, oba iz Kočevla svetce Mihael, mizar, pomoonlk, ,,'n Matuia Marija, kmečka dvlav-ha, oba iz Kltnje vasi. Kome« st tnl;l;»v. rudar. In Somersarv Marjeta, đeJevflii, oba U Zeijn. Vwel Franc, namrAčenec, In Hro-vat Ti-rezi.la, dHuvka. o'-.' |z ?.;il. kc vani. 1'oordes He»nrlrt»i, delavec ln ncpčlnn Antonija gospo-rll.nla, oba Iz Zajčjega polja. Umrla Je P.en.*',ns Alndzljn, go-apodluj*, «i! let. U JUvoJbda, Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Gorenc Anica lz Vidma pri Krškem — deklico. Novak Justina lz Vavte vasi — deklico. Tanko Draga lz Ribnice — deklico. Bajuk Marija lz Starega loga pri Kočevju — dečka. Movern Terezija iz CrmoS-rij'.c pri Semiču — dečka. Smolič Olgi :z Konta pri Trebnlem — dečka. Regina Angela lz Vel. Cerovca — dečka. Bohte Marija pri KB.kovnlka pr; ftentierneju — deklico. Steik Elizabeta lz Raden-cev pri Predgrađu — deklico. Kač Angela lz Salke vasi pri Kočevju - deklico. KoSIr Berta Iz Brega pri Kočevju — dečka. Ravbar Fant lz Novog« mesia — dečka, Jur-šlč Alojz-ljn lz. Beroče vasi pri Metliki — dečka. Kol peten Anica lz Črnomlja — dečka. Deželan Tončka ;/, Brusnle — dečka. Jane-žič Tončka lz Brusnic — dečka, janežlč Jožefa i/. Brune vasi pri Trebnjem — deklico. Floijončlč Pepca lz Otočca ob Krki — deklico Tome Marija Iz Krlževske vaal pri Metliki — dečka. Kuznia AtnnhJa Iz Bedrca pri Drngatuftu - ili čka. RUavec Stanka Iz Gor. stražo — deklico. Goršo Francka iz PrlKorice — dečka. Plut Marila It Mrmiča — dooka. Nagelj Mihaela Iz R*teža — deklico. — CestHftmo! Poknžite DOLENJSKI UST znancem, prijateljem in so-rofl^ikom! Nnrn'Vt? na nnš list mo/o in fante, ki slu/ijo vojaški rok v JLA! ŠD NOVO MESTO v finalu prvenstva Slovenije? Po zadnjih obvestilih lz Šahovske zveze Slovenije bo v oktobru Izločilno tekmovanje za finale moštvenega prvenstva Slovenije v Sahu, nato pa še finale četvorice najboljših druStev iz Slovenije za naslov mostvenega prvaka republike. Novomeščanl Imajo letos precej Izgledov, da se dokopljejo d0 finala, v katerem so že: LSK Iz Ljubllane, prvak celjskega okrožja (verjetno celjski SK) in prvak mariborskega okrožla (Mfil) Maiibo,- ah SK Branik). Eno mesto le Se prazno ln je rezerv1 r;i-no za zmagovalca Izločilnega dvoboja med prvakom dolenjskega In gorenjskega šahovskega okrožja — med SD Novim mestom in SD Radovljico. Novomeščanl svoje nasprotnike že poznajo, saj so se letos avgusta spoprijeli v Radovljici v prijateljskem dvoboju ln zmagali s 6:4. M. F. Poraz Črnomlja V nedeljo Je bilo odigrano prvo kolo pi-venstva v velikem rokometu LRS. Domačini so dobili v goste odlično Žensko In moško ekipo ljubljanske Svobode. Ženske so zmagale proti domačinkam 7. rezultatom 12:2 (7:1), moSkl so nremagall Crnr/naUčane z 9:f> (">:1). V ekipah Svobode smo vl-odlične i«ra>^. ki so Že več krat oblekli dres slovenske reprezentanca. nih reprezentanc Grčije v Atenah. Jugoslavije in Ivan fcunič, eden izmed najboljših črnomaljskih nogometašev Ali bo dvajseta zmaga? Mladinec Ivan Kastelic lz Črnomlja Je te dni odpotoval z Jugoslovansko državno reprezentanco v Grčijo, v Atene. Mladi metalec kopja še m bil v letošnji sezoni poražen. Pred odhodom je obljubil, da se bo častno boril za zmago. bi-st:, odbojkarji in s.trelcl Iz Cr-oomlja, Metlike in Novega me-ste, Ob sedmih zjutraj je Franc Zidanek pozdravil tekmovalce, poudaril pomen 10. obletnice osvoboditve in želel, da bi se večkrat srečali tudi na športnih tekmovanjih, Čeprav tekmovalci niso poznal: medsebojnih moči, so se vrgli v »bitke« in tekmovali, zlasti v odbojki, zelo zagrizeno. Vrstni red ie bil naslednji: KEGLANJE: 1. Novo mesto, 2. Črnomelj, 3. Metlika. — S AH: 1. Črnomelj, 2. Novo mesto, 3. Metlika. — ODBOJKA: i. Metlika, 2. Crnccnelj, 3. Novo mesto. — STRELJANJE: 1. Novo mesto, 2. Črnomelj, 3 Metlika. Po končanem tekmovanju je nredssdnlk upravnega odbora podjetja, Ivan Kočevar razdelil posameznem najboljšim kegljačcm in strelcem ter ekipsm odbojka-šev in šahistov lepa ln praktična darila, posamezne ekipe pa so dobile tudi diplome. Prireditev je zapustila pri tekmovalcih in g!edalc:h najboljši vtis. Vse priznanje gre slnd. podružnici PIONIR Črnomelj za l uspeSno organizacijo tekmovanja. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri prvem srečanju in da bodo prihodnjič pokazali nekaj razgibanosti tudi člani podružnic stranskih obratov ln direkcije. I- ima. Dva šahovska turnirja ŠD NOVO MESTO Novomeški šahisti že v začetku »šahovske sezone« ne držijo rok fcritetn. Ze zadnjikrat smo poročali, da je v teku drugi poliinal-ni turnir za prvenstvo Novega mesta, ki bo dal naslednjih pet finalistov. Poleg teh dvanajstih borcev za »pike« je pretekli teden stopilo v boj novih 16 šahistov, ki se bodo na turnirju brzopoteznl-kov spoprijeli za IV. kategorijo. Najboljši uspeh imata doslej H a brani kh Peji&č, ki sta bila v šth\h partijah vsakokrat zmagovita in vodita s štirimi točkami. Dve točki ima Jovič, ki je izrazit brzopotezni igralec, zato je moral tudi že dvakrat kapitulirati. Po eno točko jih ima ceia vrsta: Peša, Barantin, Simonič. Cikota in Kocič. VeiUm večje je zanimanje za polfinalni turnir, kjer se je že izločila vodilna skupina, ki se bo potegovala za najvišja mesta. Vodstvo je trenutno prevzel Sara-novič, ki ima štiri točke iz šestih partij. Tesno za petami mu je Bartoij. ki ima tri in pol točke iz štirih partij in zato vse možnosti, da ga kmalu prehiti. Prime ima iz šest!h partdj 3 in pol točke, prof. Dobovšek, ki počasi prihaja v dobro formo, pa (i iz ret,i) partij nabral kar 5 točk. Ing. Sodnik Iona še vedno 103 odstotkov — dve točki iz dveh partij in eno prekinjeno. Skrabl ima iz dveh partij 1 in pol točke, dr. šaveij pa te Šestih partij dve celi. Tudi Vitranc ima 1 in pol točke, po eno točko pa imata še Popovič in Jovovič. M. F. E O K O M E T V soboto je bil v Cnncmlju organiziran turnir v malem rokometu. REZULTATI: Partizan Novo mesto.— JLA Črnomelj 15:5, Partizan Črnomelj I. — JLA Črnomelj 9:6, Partizan Črnomelj II. — Partizan Novo mesto 4:3. ŽENSKE: Partizan Črnomelj U. - Partizan Črnomelj I. 2:1. Vse te tekme so bile nočne. Na tem turnirju zaslužijo vso pohvalo rokcmetašl iz Novega mesta, saj so presenetili gledalce z odlično ln borbeno igro. Za letošnjo sezono so dobro pripravljeni. Atletski miting v Črnomlju 3. atletsko prvenstvo Dolenjske bo 1. in 2. oktobra v Noveitl mestu Na prvensUu bodo nastopili številni odlični atleti iz Kočevja, Črnomlju in Novega mesta. Pričetek v soboto ob 16. uri, v nedeljo pa ob 9. in 16. uri. Ljubitelji atletike, obiščite to zanimivo tekmovanje. V dvodnevnem Ipoftnetn nro^ra-mu je bila vključena tudi lrhka atletika. Poleg domačih so tekmovali tudi mladinci i2 Novega mesta in Semlča. Crnomaljcl so zopet potrdili, da imajo v svoji s-vuin- oUl;;-:ie atlete- Ke^iel.ca. Simo^iča, Jamska, MuJiča itd., ki bodo imeli velHco besedo na tretjem dolenjskem prvenstvu v Novem mestu. Tehnični rezultati: tek na 50 m: Kastelic, Ć;1uome\j H,2, Skufca, Novo mesto 6,3. Tok 1000 m: Derganc, Semič 2,45, Lipar N. m. 3,05. skok v višino: Moljk, Črnomelj lBt pm, Vardijan, Črnomelj 166 cm. Skok v daljino: Muš'č. Črnomelj 5,95 m. Moljk, Črnomelj V Črnomlju: ROKOMETNA PODZVEZA V nedeljo Je bila v Črnomlju skiiii-';c'ina podzveze za Dolenjsko. V upravni odbor podzveze so bili Izvoljeni: prof SkrbInfe Mol1k. Smrekar, Medle. Klemene in nrallč. Sklenili so. da se consko tekmov?nje prlčn* 9. oktobra; vsa tekmovfcnja bo vodila pod-■vezBj 5,65 m. Krogla: Jamsek. Črnomelj: 13.95 m, Mušič, Črnomelj 13,75 m. l>j.;k: Jamšek, Črnomelj 40,27 m, Mušič, Črnomelj 36,75 m. Kopje: Kastelic. Črnomelj 55,26, Mušič, Črnomelj 48.80 m. Troskok; Moljk, Črnomelj il.ER. V balkanski štafeti so domačin; zmagali pred Novim mestom s 150 m naskoka. M-k. Kegljači iz Toplic v Šentjerneju Kegljaško društvo »Toplice« Je v povratnem srečanju 25. septembra v S eni Jerneju premagalo do-nače moštvo »Venček« z rezultatom 253:251 podrtih kegljev. Pri >Topl'cah« Je b!l najboljši kegljač tov. Krušič, pri domačih pa tov. IU.i.nbo. Tako sta se povezala dva pode- teUrka kluba, ki se zelo uspešno razvijata v tem športu. Želimo, da bj ime'1 krožki Se več takih srečanj, saj je bilo to srečanje : es dobro organ z rano, za kar gre vsa pohvala kegljačem iz Šentjerneja, -in Uspel te£o} sodnikov V Črnomlju Je bil sodniški seminar za rokometne sodnike. Vsi kandidati so uspešno položili sod-'•«ki tepli' Bor's Klemene. Brane Tiugelj. Pavle Papež. Vinko Smrekar in Polde Papež Sedaj Ima.fo * Črnomlju šest izprašani h rokometnih sodnikov. Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 39 Ravnaj se na cesti da boš varen! tako, Številne prometne nesreče, ki ■so jih organi notranje uprave registrirali v letu 1954 in prvi polovici letos, kažejo izredno nizko zavest discipliniranosti nekaterih koristnikov cest, kd s svojim ravnanjem na javnih cestah ogrožajo lastno varnost in varnosit splošnega cestnega prometa. Smrtni primeri prometnih nesreč, hude telesne poškodbe in velika materialna škoda, ki raste v težke milijone — vse te posledice bi morale vplivati na slehernega državljana, da bi se bolje zavedal svojih dolžnosti na javnih cestah. Z ozirom na tako stanje varnosti cestnega prometa je Izvršni svet LR Slovenije izdal novo Odredbo o cestnem prometu v LR Sloveniji, ki prinaša vrsto novih določb o dolžnostih in pravicah voznikov motornih vozil, voznikov vprežnih vozil, poljedelskih traktorjev, kolesarjev in pešcev. Zlasti pa je za Dolenjsko pomemebna Odredba o cestah, ki so v LR Sloveniji prvenstveno namenjene prometu z motornimi vozili. Med temi cestama je na prvem mestu cesta I. reda štev. 1 na odseku Bregana—Novo mesto—Ljubljana. Ta Odredba, ki se bo začela v najkrajšem času izvajati, določa, da morajo vozniki vprežnih vozil, poljedelskih traktorjev, koles s pomožnim motorjem do 50 ccm, kolesarji in pešci, uporabljati na javnih cestah, ki so prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili, stransko vzporedno pot ali cesto, kakor bo določeno z mednarodnimi prometnimi znaki. Le v primeru, če ni stranske vzporedne ceste in če prednostna cesta nima posebnega vozišča za vprežna vozila in dvokolesa, smejo vozniki vprežnih vozil, poljedelskih traktorjev, dvokoles in pešci uporabljati skrajni desni rob vozišča prednostne ceste. V zvezi s temi določili so prometni organi tajništva za notranje zadeve proučili možnosti preusmeritve prometa počasnejših vozil iz ceste I. reda na odseku Radohova vas, Novo mesto, Kostanjevica ter določili za vprežna vozila, poljedelske traktorje in dvokolesa, sledeče stranske ceste: Odsek prednostne ceste Kostanjevica—Šentjernej: Promet z vpregami, poljedelskimi traktorji in dvokolesi v smeri Kostanjevica—Šentjernej se preusmeri po cesti III. reda, ki se v Kostanjevici odcepi od ceste I. reda in pelje na Zame-sko, Dobravo, Kronovo, Novo mesto. V smeri Brežice po cesti III. reda, ki se v Kostanjevici odcepi od ceste I. reda in pelje na Sutno, Podbočje, Pirošico, Krško vas. Odsek ceste Šentjernej—Ra-tež: Smer Šentjernej—Novo mesto: Cesta III. reda iz Šentjerneja na Roje, Dobravo, Kronovo, Novo mesto in cesta III. reda ZAHVALA Pri delu me je udarila železna vzmet v čeljust in mi pustila trajne posledice. Kot naročnik Dolenjskega lista sem dobil te dni od Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu odškodnino v znesku 3900 dinarjev, za kar se upravi lista toplo zahvaljujem, naš dolenjski časnik pa vsakomur priporočam. Alojz Mesojedec Biška vas 25. p. Mirna peč iz Šentjerneja preko Orehovice na Mokro polje. Odsek ceste Ratež—Novo mesto: Smer No*o mesto in obratno. Obvozna pot iz Rateža na Gumberg, Otočee, Novo mesto. Vozniki iz okolice Dobrniča morajo koristiti za dovoz v Novo mesto, cesto III. reda Dobr-nič—Mirna peč. sobnosti uprarvljanja vozila. Na prednostni cesti ni dovoljeno nakladati ali razkladati tovornega avtomobila ali vprež-nega vozila. To je dopustno le v izjemnih primerih, kadar je treba nakladati ali razkladati pri poslopju, ki je neposredno ob cesti in nima drugega dostopa. Tovor se mora takoj naložiti, oziroma spraviti s ceste. spraviti živino v namembni kraj. Prečkati se sme samo na preglednem delu ceste. Prečkanje morata zavarovati dve osebi, ki stojita vsaka najmanj 30 metrov od mesta, kjer živina prečka cesto. Oseba, ki ji je zaupano varstvo nad živino, mora skrbeti, da ne zaide živina na cesto. Za pravilno izpolnjevanje te dolžnosti je odgovoren tudi lastnik živine oziroma odgovorni upravitelj, če je živina last splošnega ljudskega premoženja. še pred leti so bile take in slične nesreče na naših cestah redkost. Močno porasel promet in neupoštevanje prometno-varnostnih predpisov pa zakrivi iz dneva v dan več nezgod, ki terjajo številne težko ranjene in smrtne žrtve ter ogromno materialno škodo. Lepe počitnice belokranjskih članov »Počitniške zveze" Počitniška zveza je ena od tistih koristnih mladinskih organizacij, ki je bila doslej naši mladini vse premalo znana. Razširjena je bila skoraj izključno med dijaško in študentsko mladino in deloma med prosvetnimi delavci. Vse premalo — skoraj nič — pa je bilo vanjo vključene kmečke, delavske in namesčenske mladine, ki zanjo sikoraj ni vedela, čeprav je namenjena tudi njej. Cilji te organizacije so lepi: čim ceneje nuditi mladini prijeten in koristen oddih z organizacijo potovanj, taborjenj in mrežo prenočišč, kjer dobijo člani ceneno prenočišče in po nekod tudi poceni hrano. Njeni člani imajo, čfe jih potuje v skupini več kot pet, na železnici in ladjah v poletnih mesecih 75 % popusta, v ostalih mesecih pa 50 %. Počitniška zveza ima tudi velik vzgojni pomen. Navaja mladino k varčevanju (hranilne blagajne) za potovanja in taborjenja, vzgaja jo v skromnosti in tovarištvu, zlasti pa v ljubezni do domovine pod geslom: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil!« Za dosego teh ciljev je Počitniška zveza Jugoslavije organizirala letos številne pohode, taborjenja, potovanja ln prenočišča po vsej državi. Poleg centralnih potovanj so organizirale družine ln posamezne skupine še svoja potovanja in taborjenja. V Beli krajini sta bili letos aktivni dve družini: v Črnomlju in Metliki. Družina v Dragatušu zaradi malomarnosti organizatorjev ni oživela. Opazili pa smo, ko je bilo že prepozno (rok za sprejemanje članov je bil do i. ma- V ADLEŠIČIH IMAJO ZADRUŽNI DOM Toliko ljudi se že zlepa ni zbralo v Adlešičih kot v nedeljo 4. septembra. Prišli so, da prisostvujejo svečani izročitvi novega zadružnega doma svojemu namenu. Obiskal jih je tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Črnomelj Janez 2unič skupno z ljudskim poslancem Milanom Simcem. To je bil za Adlešiče in okoliške vasi velik praznik, kajti skupno z delovno zmago dograditve zadružnega doma so Prebivalci iz vasi, ki so ob glavni cesti, morajo uporabljati za dovoz ali hojo iz naselja v naselje stranske ceste in poti, kjer jih imajo. Voznik osebnega avtomobila in motornega kolesa sme izven strnjenega naselja voziti s hitrostjo, ki ustreza tehničnemu stanju vozila, stanju ceste, prometa in njej in voznikovi spo- Po prednosti cesti je prepovedana hoja v sprevodu in vožnja v koloni. Motorno vozilo, ki vozi počasneje, mora pustiti, da ga prehiti hitrejše vozilo. Ce je potrebno, se mora vozilo, ki vozi počasi, tudi ustaviti. Prečkati prednostno cesto z živino je le izjemoma dovoljeno, kacar ni mogoče drugače V Kopru bodo gradili pristanišče Načrt za gradnjo pristanišča v Kopru je izdelan. Pregledati ga mora še posebna komisija, ki jo sestavljajo člani Izvršnega sveta LRS. Načrt predvideva gradnjo pristanišča severo- Študentje! V soboto, dne 1. oktobra sklicujem na podlagi društvenih pravil izreden sestanek članov Kluba dolenjskih visokošolcev. Za člane odbora in komisij je sestanek strogo obvezen. Sestanek bo ob 18. uri v kavarni na Glavnem trgu v Novem mestu. Predsednik KDV 1 Vinko Blatnik Dobil je odškodnino Alojz Mesojedec iz Biške vasi pri Mirni peči je naročnik Dolenjskega lista; ker redno pla-čujeje naročnino vnaprej, je tudi zavarovan za slučaj nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Tovariš Mesojedec je zaposlen v železniški kurilnici v Novem mestu. 22. junija se je pri delu ponesrečil, zaradi česar je njegova delovna sposobnost zmanjšana. Kot naročniku Dolenjskega lista mu je za 9.75 odstotno invalidnost Državni zavarovalni zavod izplačal odškodnino v znesku 3.900 din. Ker se je že dogodilo, da je naš naročnik prepozno prijavil nezgodo ali pa je sploh ni prijavil, zaradi česar ni dobil pripadajoče odškodnine, prosimo vse naročnike, da vsako nezgodo, ki ima trajne posledice, takoj sporoče upravi Dolenjskega lista. Prav tako naj takoj sporoče svojci naših naročnikov vse primere nezgodne smrti naših naročnikov. vzhodno od mesta v zalivu, ki sa razteza od izliva Rižane v morje. Zgradili bodo tudi železniško postajo za nameravano >„lezniško zvezo Kopra z istrsko železnico, prav tako pa tudi letališče. Pristanišče bo v obliki 1 km dolgega in 200 metrov širokega kanala, ki ga bo treba poglobiti, da bodo lahko pristajale največje ladje. Po izgraditvi pristanišča in železnice računajo, da bo Koper glavna izvozna luka za les iz Slovenije in verjetno tudi iz drugih držav, ki imajo promet usmerjen skozi Slovenijo. V naseljenih krajih se sme prečkati prednostno cesto samo na prehodih, ki so zato določeni. Kjer je ob prednostni cesti šolska zgradba, mora biti pred zgradbo postavljena pregrada, ki ovira neposreden dostop na cesto. Na prednostni cesti ni dovoljena nobena prireditev (kolesarske dirke, motodirke, zborovanje itd.). To velja tudi za mestne ulice in trge, ki spadajo v sklop te ceste. Tajništvo za notranje zadeve lahko izjemoma dovoli prireditev na taki cesti pod pogojem, da se predhodno zagotovi varen in neoviran promet. Za kršitev te Odredbe je določena kazen do 10.000 dinarjev. Določila za preusmeritev prometa vprežnih vozil, poljedelskih traktorjev in kolesarjev se bodo izvajala takoj po postavitvi prometnih znakov. Na tistih predelih prednostne ceste, kjer preusmeritev počasnejših vozil ni mogoča, bodo prometni organi zahtevali od slehernega koristnika javne ceste strogo discipliniranost. Š. ŽUŽEMBER SK E Zmarklov Tone pride v Ljubljano. Ogleduje mesto in na zadnje se znajde na avtobusni postaji. Radoveden motri prerivanje pred avtobusi. Stopi k enemu in ko vidi, da so v njem nagneteni potniki kot sardine v škatljici pravi: »Ja, prmejvir so Ljubljančani neumen! Drenjajo se v avtomobil kot na žegnanju na Ratju, zraven vozi tramvaj pa pra-zen.v Rajko je bil gostilničar. Ker je bil pri »ta belih« zaradi podpiranja partizanov na zelo slabem glasu, je bil vedno v strahu, kdaj ga bodo osvobodili raznih dobrot, ki jih je imel na nalogi za svoj obrat. Zato je sklenil, da bo zalogo skril. Na vrtu je skopal jamo in vanjo zložil kante z mastjo in druge prašičje dobrote. Ob nemškem bombardiranju trga pa je padla ena bomba ravno na mesto, kjer je bila skrita zaloga. Seveda ni od nje ostalo prav nič. Ko je Rajko to videl, se je nasršenil, s'clentl roke na trebuhu, pogledal jezno proti nebu in zasakramentiral: »Prešič' so dal, prešič' so vzel — amen.'« SPET SO ŠLI FANTJE K VOJAKOM, zato jim takoj naročite Dolenjski list, da jih bo vsak teden sproti seznanjal z dogodki v domačih krajih. Hvaležni vam bodo za pozornost! praznovali tudi deseto obletnico osvoboditve. Zadružni dom je bil v Adlešičih res zelo potreben. Čeprav še ni popolnoma dograjen, bo vendar že koristno služil. V njem ima kmetijska zadruga svoje poslovne prostore, trgovski lokal in skladišča, primerne prostore je dobila tudi zdravstvena postaja. Ko bodo dokončana dela še v prvem nadstropju, kar je odvisno edino od kreditov, bo v njem še krajevna pisarna, velika sejna dvorana in prostori za množične organizacije. Zlasti mladina bi rada čimprej dobila primeren prostor za kulturno življenje. Dozidati bo treba tudi dvorano z odrom, ki je v Adlešičih prav tako nujno potrebna. Tov. Niko Mušič iz KZ Adle-šiči, ki si je za gradnjo zadružnega doma veliko prizadeval, je toplo pozdravil pred novim domom vse udeležence proslave, hkrati pa se v imenu vseh prebivalcev zahvalil ljudski oblasti za vso pomoč v de-stih letih po vojni in za pomoč pri postavitvi doma. Zadružni dom so pričeli graditi lani prvega oktobra. Bivša občina Adlešiči je bila med vojno še prav posebno prizadeta. Po desetih letih ni več veliko sledov vojnega razdejanja. Ob pomoči ljudske oblasti so pridni prebivalci obnovili svoje domačije in tudi zgradili boljše kot so jih imeli nekoč. Sedaj imajo svojo pošto, imajo tudi avtobusno zvezo, česar v stari Jugoslaviji niso imeli. Na dosežene povojne uspehe so zato lahko ponosni, tako kot so še posebej ponosni na novi zadružni dom. Prebivalci teh vasi, zlasti pa Zveza borcev, pa tudi niso pozabili vseh žrtev, ki so jih dali za današnji novi red. V zadružni dom so vzidali veliko spominsko ploščo z imeni vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz tega okoliša. ja), da je precei zanimanja tudi arugod, zlasu meri miajsim uei-teijatvom, ti.i je bno vicijuctno v i-ocitn.oKo zvezo ze na učiteljišču. Organizacija i-z v beli Krajnu je naletela pri ljuusitj oblasti na popolno razumevanje in je oooua od OLO Črnomelj 50.0CO Um podpore. S tem aenaijem. s prihraniti m drugimi pn.vpevKi, (donoaiti od lastnih prnednev iid.) so tianl napravili vee izletov in taborjenj. Skupma članov sedmega razreaa gimnazije iz Črnomlja je organizirala H-dnevno potovanje po ja-dianu s taborjenjem na Krnu, druga manjša situpina z gimnazije pa je učitaj uni taborna oo Plitvičkih jezerih. Nekateri posamezniki so se pridružili skupinam drugih družin. Skupina članov metliške družine PZ je prured.ia prijetno sedemdnevno krožno potovanje MeUika-Kariovac-Reita-Crikvenica (Vinodoij-Reka-Poaioj-na - Nova Gonca-Bied-Ljubijana-Metlika. v vsakem kraju so se ustavili po en do tri dni in spoznali glavne gospodarske in kulturne znamenitosti krajev. — Ptri tem so našli vedno časa tudi za kopanje samo zal, da jih je pri tem oviralo slabu vreme. Za začetek je to zadovoljiv uspeh, saj je PZ v Beli krajini šele prvo leto nekoliko aktivnejša. Lahko bi dosegli še mnoge več, če bi začeli s pripravami ze v jeseni in ne šele spomladi. — Zbrana sredstva in število članstva bi bila lahko mnogo večja. To napako bo treba letos popraviti. Letos bo sprejem članstva v Počitniško zvezo od 1. septembra do 20. novembra. V tem času bodo ustanavljali tudi nove družine. Član Počirtniške zveze je lahko vsak mladinec od 14. do 25. leta, pa najsi bo kmet, delavec, dijak, študent, nameščenec, vajenec ifd. Vsi uživajo enake pravice. Članarina znaša mesečno 20 dinarjev. Vabimo mladino, da se v čim večjem številu vključuje v Počitniško zvezo, ki ji zagotavlja cenen, prijeten in .koristen oddih in tudi krajše ali daljše izlete po domovini. Vabimo tudi vse one, zlasti mlajše učitelje na podeželju, ki so že bili član; naše zveze, naj postanejo organizatorji PZ na vasi, za pomoč pa naj se obrnejo na bližnje družine v Črnomlju, Metliki in drugod ali pa na Okrajni odbor Počitniške zveze v No* vem mestu — gimnazija. Ivan Zele. Prijeten nedeljski oddih na Trški gori, ki se prileze po celo-tedenskem delu. Obiščite priljubljeno izletniško točko, kjer zori grozdje In se sladka v jesenskem soncu. Vsaj še 14 dni toplote, pravijo vinogradniki, pa bomo imeli dobro kapljico ... CKRCG1E BODIČASTE NA ŽIVINOREJSKI RAZSTAVI »Muuu, Sivka, koliko mleka pa daš na dan?* »Mi dame dvajset litrov!'« »Kako to praviš: mi damo?« »Ves, čada, pol ga dam jaz, pol št ima, gospodinja pa zmeša ,. .* ĆE NI, NE MOREŠ Tujec pride v osrčje cvičkdrftc pa vpraša nekoga; »Čujte, rad bi pil dober cviček!* »O, jaz tudi, gospod., .# potoži vprašani. PROFESORSKA »Kot slišim, si se poročila s profesorjem. Ali je bti med poroko kaj raztresen?* »Vb, pi še kako! Samo pomisli, takoj po poroki je meni stisnil v roko 100 din, maiičarko pa vroče poljubil.* KANDIDATI — Kaj čakate, pobje? — AH ne veš? Razpisali so -natečaj za novega direktorja! Ta skupina se je približevala ladji z istim ciljem kot mi. Ladja je bila priprt v! iena za vkrca-vanje, most spuščen, tako da smo prišli nanjo takoj za skupino, v kateri je bil poznani italijanski tovariš. Službujoči uradnik na ladji nam je pojasnil, da ima nalogo od republikanske vlade, da prepelje v Španijo vse Španske državljane, k. se /Vie i-rn'ti domov iz Francije, drugih državljanov pa ne sme sprejeti na ladjo. To nam je pojasnil v lemljeni francoščini. Medtem, ko smo skušali pojasniti, da na vsak način hočemo v republikansko Španijo — v Barcelono ali katero koli drugo pristanišče, ki je pod kontrolo republike Španije, je pristopil k nam eden od prostovoljcev, po rodu Poljak in po-»opetal: »Recite, da ste Spanci ln da hočete domov!« Tako smo tudi storili: vztrajali s>mo pri svoji zahtevi, da moramo oditi domov, saj smo vendar Spanci! Ne vem, v koliko smo ga prepričali; nasmehnil se je in nas pustil naprej. Ko smo stopali po ladji, smo sreča val i več znanih obrazov z marsejskih ulic; poznali smo se med si»bo, saj smo skoraj ves mesec skupaj delali načrte, kako bi prišli v Španijo. Sicer si nismo bili kaki ožji znanci, vendar smo si na ladji stiskali roke kot že stari prijatelji, saj nas je družilo isto hotenje: kako priti v Sp-anijo In pomagati španskemu ljud- stvu v boju proti razbesnelemu fašizmu. Pred odhodom ladje iz Mar-seilla se je razširila vest, da bo francoska policija preiskala ladje in vse tuje državljane, razen Spancev, odstranila z nje. Ker je pretila nevarnost, da nas francoska policija izsledi in spodi z ladje, smo s pomočjo organizacije, ki smo jo takoj postavili, izbrali vsem španske priimke in imena ter tako napravili seznam potnikov, ki odpotujejo s špansko republikansko ladjo »Madrid« iz Maršeilla v Barcelono. Pred odhodom, v Jesenskih dneh oktobra 1936. leta v poznih popoldanskih urah pa pride na ladjo pet francoskih tajnih policistov, da pregledajo seznam potnikov, ki odpotujejo iz Mar-seitla. Ker smo se španska imena in priimke dobro naučili na pamet, seveda v malo nerodni španski Izgovarjavi, je šlo pri policijski kontroli dokaj hitro naprej Ime, k! sem ga dobil. Pedro Rodrigpz, sem si tako dolgo vtepal v glavo, da sem bil že kar prepričan, da sem res Pedro Rodrigez in da ml tega imena ne more nihče več nikoli vzeti. Stopali smo po palubi, prlbližajoč se pisarni, kamor je tajna policija klicala '""""ii '3 d-oefm Mnin mi le bMo tesno pri srcu: kaj če me bodo vpraševali v šprnščinl ln ne bom mogel odgovarjati, ker r.-^nlj. »-a1! RM MNd pa pripravljen tudi na to, češ da MIHA POCRVINA w o mini ij Španije sem bil dolgo vrsto let v Franciji, da me naj raje vprašajo v francoščini, da mi francoski Jezik zelo ugaja, da ga prav rad govorim itd. Vstopil sem v pisarno, kjer so sedeli tajni policisti z enim ladijskih častnikov; pred sabo so imeli seznam potnikov, ki so nameravali odpotovati. Ko me je debeli policist v narečju južne Francije vprašal za priimek in ime, se mi je zdelo, da sem odgovoril v trdem lp Ml rti« 111 nagla.su Andaluzijca. Na obrazu policista sem bral, da niti malo ni podvomil v moje ime in priimek ln da nisem Spa-Wf kn ie videl moj. od sonca zagoreli obraz. Prvo vprašanje je bilo, čemu se vračam v Španijo tz dobre širokosrčne Francije, saj v Španiji vendar divja boj, ki se mu bom moral pridružiti na eni ali drugI strani. Vneto je zatrjeval, da je Španija siromašna država, da Je re-publkanska vlada vodila slabo politiko, da bo general Franco skušal to popraviti, samo če ne bodo komunisti posegali vmes, da je boj generala Franca pravičen, ker brani zapadno civilizacijo itd. Policija Je imela nalogo, da poleg represalij, zapiranja in izgona čez mejo skuta tudi moralno vplivati. Pri tem svojem delu niso nikoli zamudili prilike, da ne bi inozem-cu ponudili mesto v njihovi tujski legiji, češ: Če se bom dobro •',ir . si bom r>o 3 leth službe v A Triki (kjer naj bi branil koristi francoskega kapitala) »pridobil pravice« in postal francoski državljan. Policijska kontrola na ladji je bila končana; ladjo so morali zapustiti trije tovariši — dva i in 1 Nemec, »ker niso mogli dokazati da so Spanci«, kakor smo to dokazali ostali, kajti njihova bela koža in lasje so jih preveč izdajali, poleg tega na francosko niso znali niti toliko, da bi odgovarjali na postavljena vprašanja. Vsem, ki smo ostali na ladji, je bilo težko, ko smo z zaskrbljenimi očmi gledali, ko jih Je odvedla policija. Med nami, ki smo ostal! na ladji, Je bila še vedno negotovost, čeprav smo kontrolo s-ečno prestali, kajti prav vsi smo s francosko policijo imeli slabe skušnje. Zadnja noč na španski republikanski ladji v Marseillu. se nam je zdela neznosno dolga, čeprav nas je posadka ladje z vsem komandnim kadrom prav ljubeznivo »prejela, nam dala hrane, ležišča, skratka skrbeli so, da bi se čimbolj udobno počutili. Spati v tej poslednji noči na ladji ni bilo mogoče. Nad mano, v isti kabini, je ležal Nikola, delavec, ki Je prišel v Francijo kakor tisoči drugih, da bi pomagal ženi in otrokom, ki 'ih (e pustil doma v Liki. Slišal sem, kako se obrača, težko diha in premetava po svojem ležišču. »Nikola, zakaj ne spiš?« sem ga vprašal. »Težko pričakujem 5. ure zjutraj, ko bo ladja dvignila sidro, pa na ženo sem se spomnil Jn na oba otroka, ki sem jih pustil v Liki.« Tako in podobno smo mislili vsi, ki smo bili na ladji. Okoli druge ure po polnoči vstanem in neopazno odidem iz kabine; ko se približujem stopnicam, ki vodijo na palubo, srečam dva tovariša, ki me vprašata, koliko Je ura. Ko Jima povem, pravi eden: »V Marseillu so pa res dolge noči,« drug! nadaljuje z vprašanji, kako sem prišel v Marsellle. kakšne narodnost! sem Itd. Takoj sem opazil, da govorita francosko le toliko, kolikor je bilo najnujnejše. Bila »ta dva mlada Finca, ki sta takoj, ko je Fronon napadel špansko republiko, za-jfustila svojo severno domovino in se napotila v Španijo. V kratkih stavkih sta povedala, da sta že tri mesece na potu, da sta bila že v zaporu v vseh zapadno evropskih državah, da so ju po osem ali desetdnevnem zaporu s policijo prepeljali na mejo, odkoder sta se zopet vračala in končno prišla v Marseille. Tudi njiju je mučila skrb, če ne bo policija morda še enkrat pregledala ladje. Mlajši je zatrjeval, da ne bo Šel z ladje, tudi če bo policija zahtevala, kajti bližal se je cilju, zaradi katerega je pred tremi meseoi od'e! Iz Finske. T*tlh ml«l! so • bili vsi potniki na ladji, ki m prišli v Marseille s ciljem, da za vsako ceno pridejo v Španijo 1 ln pomagajo španskemu ljudstvu v boju proti italijanskemu In nemškemu fašizmu in njihovemu agentu generalu Francu. 15 minut pred 5. uro zjutraj zaslišimo sireno na ladji — to je prvi znak, da s* pripravlja j i*.« o^^^d V'eh nas se Je lo-I ti 1 a radost, vsak bi rad čimprej , prišel na palubo, ne zato. da bi se poslovil od Marsellla, pač pa je vsakega skrbelo, ali ne bo morda v zadnjem trenutku prišla policija ln preprečila ladji odhod. Tovariš, ki Je stal na vrhu stopnic, vodečih na palubo, nam Je svetoval, na) raje ostanemo v kabinah ln pridemo -qliihr, »-.'» ]f-. hn 'd(J1( r»H. plula lz luke. NI nam bilo treba veliko prigovarjati, zavedali smo se, da še vedno nl«mo Izven nevarnosti, zato smo se vrnil: v kabine ln skozi male linice opazovali, kaj se godi v pristanišču. Zadnji znak sirene, brnenje motorjev, posadka na svojih mestih; slednjič da kapetan znak za odhod — gremo, »Varno nos«. Ko je Kila Ipdia oddaljena od pristanišča nekaj sto metrov, nismo več vzdržali: planili smo na palubo, si stiskali roke in se objemali od navdušenja. V tistem trenutku smo b!H vsi kot en sam, kot da nas Je rodila Ista mati in kot da smo rastll skupnj; družila nas je samo ena misel: čimprej v Španijo! Nismo spraševali, kam ladja pluje, v katerih pristaniščih se bo ustavila; vedeli smo, da je to ladja španske republike, ki nas bo prepeljala v republikansko Sponijn. Zvedeli Smo da bomo pluli »kozi Lionski zaliv in da Je prva pristanišče, kjer se bo ladja ustavila, Barcelona. Na nalubl sva stala z delavcem Nikolom