Stev./№ 5
maj / maggio 1993
letnik / anno III
PO PIRAMIDI NAVZGOR, DO MINISTRA
Po motorističnem razsajanju v središču Portoroža (v soboto 8. maja) smo se v uredništvu takoj lotili zbiranja podatkov in mnenj o tem dogodku. Začeli smo seveda pri policiji. Poklicali smo Policijsko postajo na Fizinah in prosili za g. komandirja. Pa je g. bil zaradi dopusta odsoten. Njegov namestnik Aničič nam je pojasnil, da je za stike z javnostjo posebej zadolžena in pooblaščena delavka na upravi za notranje zadeve v Kopru. Izjavo za javnost lahko izda le ona ali pa odgovornega na lokalni policijski postaji za takšno izjavo pooblasti. Izvemo, da je na UNZ Koper za javnost zadolžena gospa Mauser, ki pa nam pojasni, da se mora - preden karkoli pove za javni medij (kar "Portorožan" je) -posvetovati z načelnikom (ki pa je bil takrat odsoten). Pokličemo naslednji dan in izvemo, da je načelnik svoj "blagoslov" že dal. Dogovorimo se za uro obiska enega ali dveh članov uredništva naslednjega dne pri njej v Kopru. Pred odhodom kljub temu še enkrat telefoniramo, da bi najavili svoj prihod. Pa je gospa za stike z javnostjo, ne da bi pustila kakršnokoli sporočilo za nas "iz javnosti", službeno odpotovala...
Tako se je naše uredništvo po teh peripetijah raje odločilo, da odgovor poišče pri najodgovornejšemu v državi. Ministru za notranje zadeve smo poslali pismo naslednje vsebine:
Spoštovani gospod minister!
V zadnjem času se je v našem leto-
viškem kraju zvrstilo nekaj dogodkov, ki vzbujajo med našimi krajani občutek, da zaradi različnih nasilniških dejanj na cesti in tudi v javnih lokalih niso več varni. Zadnji tak dogodek se je pripetil minulo soboto, ko so po večurnem nasilniškem merjenju sil morali odpeljati v bolnišnico pet ranjencev. Tudi sicer se vse pogosteje dogaja, da nasilneži te in one vrste vznemirjajo občane. To je privedlo tako daleč, da nekateri raje naredijo velik ovinek okoli nekaterih delov Portoroža, zvečer pa raje ostajajo doma. Ob tem leti nemalo kritičnih pripomb na organe varnosti, češ da niso sposobni oz. da se izogibajo narediti red in zagotoviti normalno varnost.
V imenu uredništva Portorožana, glasila našega kraja, Vas, gospod minister, prosim, da za objavo v našem glasilu sporočite, kaj namerava narediti vaše ministrstvo, da bi v prihodnje spodrezali korenine takim pojavom in ljudem vrnili občutek, da jim v pravno urejeni državi zagotavljajo varnost za to pooblaščeni organi.
Za vašo pripravljenost, da z informiranjem občanov skupaj prispevamo k odstranitvi vzdušja negotovosti in ogroženosti, Vas s spoštovanjem pozdravljam
Gustav Guzej Glavni m odgovorni urednik
Do zaključka redakcije odgovora še nismo prejeli.
COLLECTIO PERSONALIS
-2
orthocosmetica Prva
fito-bio-morska in ekološka kozmetična kolekcija za personalizirano, multiaktivno nego kože.
Portorož, Liminjanska 104, Tel. 70-948

SECOM d.o.o
PE KOPER
Pristaniška 2 (tržnica, vhod pod uro)
66000 Koper
Tel./Fax: 066 22-523
SlšCOM
computers
Kot pooblaščeni zastopniki za podjetja IBM, EPSON, EIZO, NOVELL, QUANTUM, ROLAND, KEYTRONIC, GENOA, CYRIX vam lahko po najugodnejših cenah ponudimo:
-	računalnike različnih konfiguracij	- NOVELL mrežne instalacije
-	IBM računalniške sisteme	- potrošni materijal EPSON, IBM
-	Tiskalnie EPSON, FUJITSU, NEC	- in še veliko drugega
-	monitorje SONY, EIZO, NEC
Ml ZASTOPAMO SAMO NAJBOUSE!

NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRA Bratenje s soncem in morjem
V pismih, ki so jih pred leti pošiljale različne potovalne agencije iz Nemčije, Anglije, Švedske in še od drugod svojim poslovnim prijateljem v Portorožu, je bil pogosto pripis: "Lepe pozdrave Toniju." Na družinskih srečanjih s prijatelji na različnih koncih Evrope, ko so pregledovali filmske posnetke s svojih dopustniSkih dni ob naši obali, se je na neredkem posnetku zazrl v obujevalce spominov od sonca in morskih vetrov razžarjen obraz njihovega portoroškega znanca. Toni? - Ante Crnica iz Portoroža.
Če bi bil naš Ante ostal v rodnem Zatonu pri Šibeniku, bi bil danes človek skromne, nič kaj radodarne dalmatinske zemlje. Pred šestdesetimi leti pa je postala Slovenija njegova prava domovina. Od doma je poznal skrivnost žlahtne dalmatinske trte. Na Rakeku je delal pri trgovcu, ki je po Dalmaciji nakupoval grozdje in vino in ga prodajal doma in v tujino.
V prelomnih časih v letu 1941. ga je pot privedla na Primorsko. V nekaj letih jo je kot partizan prehodil po dolgem in počez: od Senožeč do gorenjskih vršacev in furlanske nižine.
Po vojni nekaj časa med tistimi dva-tisoč jugoslovanskimi vojaki, ki so kot odred pod komando angleškega generala Hardynga skrbeli za številne stvari na svobodnem tržaškem teritoriju. Pot ga je privedla tudi v Portorož, da je zdaj že 45 let Portorožan od pete do glave.
Od Kanina do Debelega rtiča
Nekaj let je italijansko-jugoslovanska komisija z mejnimi kamni označevala mejo med Italijo in Jugoslavijo. Major Ante Crnica je kot njen član prehodil peš skoraj vso mejo od Kanina do Debelega rtiča. "Včasih smo se skoraj za metre pogajali, kam naj bi postavili mejne kamne. Vmes je bilo seveda tudi veliko zabavnih, neprijetnih pa tudi razburljivih dogodkov. Še posebej mi je ostalo v spominu, ko smo vgrajevali mejne kamne v skalovju nad Kobaridom. Italijanska delegacija je vztrajala, da bi meja tekla na vrhu prepadne vzpetine. Velike težave smo imeli, ko smo težak mejni kamen nameščali na konico skalovja. Vojaku smo privezali na hrbet kamen in oba skupaj kot na škripcu povlekli v višino."
Ko je slekel vojaško suknjo je v podjetju "Ribič" okušal privlačnost in tegobe nastajanja slovenskega ribištva. "Takrat so lovili s težkimi bombažnimi mrežami - plivaricami. Pravcato revolucijo so pomenile prve več kot za polovico lažje mreže in najlona. Z njimi je bilo v mnogočem olajšano delo ribičev", se spominja.
Nenavadna ribiška sreča
"V morju je bilo toliko rib, da je bila vedno z njimi polno obložena miza", pravi. "Pod portoroškim pomolom ni bila nobena redkost uloviti brancine, orade in druge vrste belih rib." Dober ribič mora poznati tisočero stvari. Imeti pa mora tudi nekaj ribiške sreče. In Ante jo je imel. Ulovil je največjo ribo, ki so jo kdajkoli potegnili iz morja v piranskem zalivu.
Januarja pred šestindvajsetimi leti sta s sinom križarila po zalivu. Nedaleč od nekdanje ladjedelnice sta opazila morskemu psu podobno plavut. Pod njo veliko črno gmoto. Skušala sta s puško za podvodni ribolov. Riba se je potopila in spet pokazala. Napadla sta znova. Tokrat bolj uspešno. Začel se je boj, ki je trajal precej časa. Na pomoč je prihitelo še več drugih čolnov. Skupaj jim je uspelo s harpunami privleči ribo do obale. Z dvigalom so jo dvignili na kopno. Nenavadne ribe večina še ni videla. Nad 500 kg težka "mesečnica", riba oceanskih globin, ki je zašla v Jadran, je potem vzbujala zanimanje na razstavah v Ljubljani in tudi v tujini.
Privlačna turistična zvrst
Ante je povabil skupino avstrijskih znancev na izlet s čolnom v Kanegro. Tam so na "gradeli" pekli ribe in jih zalivali z žlahtno črnino. Vsesplošno navdušenje nad piknikom. Od takrat je Ante-jeva barka večkrat popeljala skupine turistov na podobne izlete. Razvila se je svojevrstna oblika turizma. Organizirane skupine obiskovalcev Portoroža so skoraj redno imele na programu tudi ribji piknik. In Ante je postal posebnost, Toni pa delček nepozabnih spominov številnih obiskovalcev. Z njim so se vozili indijski maha-radža, ameriški senator, švedski minister, številni filmski igralci, predstavniki turističnih agencij. In na tisoče drugih. Na gradeli pečene ribe, dobra kapljica, sproščeno veselje v prirodi, čisto in toplo morje, je ostalo mnogim najlepši dogodek dopustniškega bivanja v Portorožu. In od tod tudi pripisi "prisrčne pozdrave Toniju".
In letos? Jubilejno leto njegove življenjske jeseni. Ko se bo morda na portoroškem pomolu zazrl čez morje proti Kanegri.ga bo zdramil prisrčen pozdrav: "Toni!" Spomin ali resničnost? leta bratenja s soncem in morjem!"
KDO JE KDO-KDO JE KDO-KDO JE KDO-K
V	ZDRAVSTVENEM DOMU
V	prejšnji številki smo začeli в predstavljanjem zdravstvenega osebja (zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, laboratorijskih delavk ) v zdravstvenem domu Lucija, predstavili pa smo še tiste, ki skrbijo za naše zdravje v sečovel jski ambulanti, in tiste, ki popravljajo zobovje delavcev Splošne plovbe pa tudi drugih krajanov, one, ki so odgovorru za zdrave zobe dijakov Pomorske šole, za zobe osnovnošolcev v Luciji.
V	tej številki vam predstavljamo še :
ZDRAVSTVENI DOM PIRAN v Piranu: specialista splošne medicine sta Ratko Pavić, dr.med. m Jasna Henigman, dr.med., zdravnici splošne medicine sta Karmen Laković-Bossman, dr.med. in Nastja Lazar-Pirc, dr.med.; medicinske sestre so Jelka Jerančič, Nataša Kocjan, Mira Smodiš, Lili Rnnko, Magdalena Frančeškin, Nadja Tomasin.
V	DISPANZEIUU ZA ŠOLSKO MLADINO sta specialistki pedia-trije Natalija Cermelj, dr.med. in Vesna Lazar-Daneu, dr.med.; medicinske sestre so Nadja Simon, Tanja Peras, Petra Majetič.
DISPANZER ZA MEDICINO DELA PROMETA IN ŠPORTA:
spec.za med.dela: Nataša Dojčinovski, dr.med., višja medicinska sestra je tu Majda Vok, medicinska sestra pa Rosvita Lopatec.
DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI: spec.inter.pulmolog: Jani Dernič, dr.med. in Borut Čopi, dr.med.
V	DISPANZERJU ZA DIABETIKE sta specialistka internistike-dia-betolog Iris Marušič, dr.med. in višja medicinska sestra Tatjana Detoni.
REFERENT ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO je višja med. sestra Milica Maslo.
V	LABORATORIJU PIRAN so zaposlene Jadranka Zavrtanik, Darja M ah nič, Andelka Brumec (laboratorijski tehniki).
Zobozdravnika v ZOBNI AMBULANTI ZA ODRASLE V ZD PIRAN sta doktorja stomatologije Branko Miličevič in Rastislav Samotorčan, zobni asistentki sta Sanja Buljevič in Anita Susman, Mihaela Franza in Nina Bizjak pa delata kot zobni tehnik.
V	ŠOLSKI ZOBNI AMBULANTI PIRAN sta zobozdravnici Milanka Mijatovič, spec.pedontolog in Zvezdana Bedene, dr.s-tom.; zobni asistentki sta Vera Erdeljan-Mukič, Ingrid Juriševič.
V	ZD LUCIJA je še PSIH O-HIGIENSKI DISPANZER ZA ODRASLE, v katerem delata specialista psihiatra Anton Percan, dr.med. in Oliver Dojčinovski, dr.med., medicinska sestra je Ester Vrtovec.
V	prejšnjem "Portorožanu" smo pozabili predstaviti medicinsko sestro, ki dela v sterilizaciji. To je Duša Seško. Referentka za zobozdravstveno vzgojo pa je višja medicinska sestra Barbara Loboda.
Na koncu predstavimo še vodstvo ZDRAVSTVENEGA DOMA PIRAN (ki zajema tako ZD v Piranu in v Luciji, zdravstveno postajo v Sečovljah, zobno ambulanto v Splošni plovbi in šolski zobni ambulanti v OŠ Lucija in na portoroški pomorski šoli): direktor je dr.med. Matjaž Krajnc, glavna odgovorna sestra je Sonja Tul, tajnica Cvetka Ujčič.
MI MED SEBOJ
Čestitamo
Še dosti lepega, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva Anteju CRNICI, Cvetna pot 7, ob življenjskem jubileju od srca želijo številni znanci, prijatelji in sokrajani.
Še veliko srečnih in zdravih dni ob zaokroženem jubileju in prav prisrčne čestitke Antonu JEŠELNIKU, Šentjane 35, znanci in sokrajani.
Ob življenjskem prazniku Dušanu REGENTU prisrčno Čestitajo znanci in krajani.
Marljivemu članu italijanske skupnosti Egonu SETTOMINIJU, ulica 30.divizije 2 v Luciji, ob lepem jubileju čestitajo z željami za vse dobro prijatelji, znanci in krajam.
Šele uvertura
MOTOmsniO-POLICIJA o
ali kako bodo v poletnih mesecih policaji kos nasilnežem
Marsikateri krajan se je verjetno zamislil o svoji in varnosti svojih otrok ob nedavnem razgrajanju, divjanju in izživljanju skupine motoristov iz "notranjosti" Slovenije, ki si je pred motociklistično dirko v Sečovljah dovolila za dve uri fizično blokirati promet skozi center našega kraja, medtem ko so organi za notranje zadeve nemočni statirali. Fantje na močnih motorjih so se sredi Portoroža pripravljali na nedeljsko dirko v Sečovljah ter pri tem fizično nadlegovali turiste in domačine. Glede na neučinkovitost lokalne policije lahko samo ugibamo, kako bo naša policija v poletnih mesecih uspela skrbeti za varnost krajanov in obiskovalcev (gostov) Portoroža.
Krajani ob teh dogodkih spoznavamo vsaj dve resnici: - da bo z mejo na Dragonji tako imenovanih "vikend" turistov s spalnimi vrečami (tako im. "vrečarji") in motorji vse več - ter da bo potrebno, hočeš nočeš, poskrbeti za primeren kraj, kamor bi lahko policija takšne goste iz javnih površin (plaža, parki, vrtovi) premeščala.
Nedavni izgrecÜ motoristov so jasno pokazali, da na policijski postaji pri skladiščih soli ne primanjkuje samo ljudi v uniformah, ampak tudi prostora za vrečarje in še posebej za razgrajače. Menim, da bi lahko čez poletje postavili nekakšen avtokamp s sanitarijami, kjer bi lahko mladi popotniki zastonj prenočevali v svojih vrečah.
Ne strinjam se z nekaterimi, ki pravijo, da obstoječi hoteli in avtokampi nudijo primerno rešitev problema. Vrečarji so predvsem mladi ljudje, dijaki, študentje, ki prihajajo na morje s plitvimi žepi. Prav tako ne moremo postaviti zapornic na Valeti in nadzirati prihajanje gostov ter odločati, kdo je (ne)primeren za vstop v naš kraj. Lahko pa bi postavili, kot v Benetkah, vsaj javne table s prečrtanimi nahrbtniki in rdeče zapisano višino kazni za prestopnike. Najbrž pa s tem samega problema ne bi rešili!
Osebno podpiram lanskoletno pobudo občinske vlade o nekakšni sezonski lokalni policiji s posebnimi pristojnostmi, ki bi se v poletnih mesecih ukvarjala s tistimi problemi, ki jih državna policija zaradi preobremenjenosti ne more obvladati. Pred leti smo poleti že imeli sezonsko zaposlene čuvaje javnega reda v belih uniformah. Spominjali so na uniforme angleških policajev, zato smo jim rekli kar "bobbiji". Domači bobbiji so se takrat večinoma dobro obnesli. Razen kontrole prometa in javnega reda so gostom Portoroža prijazno dajali tudi informacije in to v različnih jezikih, saj jih je večina, ki so bili v glavnem študenti, dobro obvladala.
David Božič
Uvrjlrj fantje, Se mamica ni tako skrbela zame.
DRŽAVA IMA TAKŠNE DRŽAVLJANE, KAKRŠNE SI ZASLUŽI
Starši 1. in 2. razreda podružnice piranske osnovne šole so, kmalu po motorističnih dirkah po Portorožu, poslušali predavanje višje medicinske sestre Milice Maslo o nevarnostih, ki na otroke in še bolj na mladostnike prežijo v alkoholu, cigaretah in mamilih. Pod vtisom teh nasilnih dogodkov so sklenili skupščini občine Piran, njenemu izvršnemu svetu, svetu šole in svetu staršev poslati svoje zahteve in predloge. Z uresničitvijo vsaj nekaterih bi morda omilili problem tako zasvojenosti kot nasilniškega obnašanja mladostnikov. Povzemamo jih le na kratko:
-	V proračunu je že letos treba odmeriti odločno večji delež sredstev za mentorsko delo z otroki in mladostniki.
-	K mentorski dejavnosti je potrebno pritegniti več usposobljenih zunanjih sodelavcev.
-	Vključevanje otrok v razne dejavnosti (tečaje, krožke, društva) je zdaj predvsem v rokah staršev. Različne takoimenovane interesne dejavnosti pa bodo v največji možni meri dostopne vsem otrokom, če za to staršem ne bo treba (pregloboko) seči v žep in če staršev ne bodo časovno (preveč) obremenjevale.
-	Največja je izbira pri vključevanju v športne aktivnosti, ki pa so po našem mnenju preveč tekmovalno naravnane in iščejo predvsem športne talente. Predlagamo, da bi mentorji oz. trenerji namenili več pozornosti in časa povsem rekreativni športni dejavnosti otrok in mladostnikov, pa korektivni gimnastiki. Da bi sledili predvsem otrokovi potrebi in želji po gibanju in druženju.
-	Pogrešamo še druge aktivnosti (nešportne), ki smo jih, vsaj nekatere, povsem porinili ob stran (npr. ročna dela: vezenje, pletenje, makrame, tapiserija, kuharski tečaji, lutkovni ali gledališki krožek, šahovski, filatelistični, fotografski... krožek, pevski zbor in še kaj).
-	K vsem aktivnostim je potrebno-bolj kot doslej-pritegniti k dejavnemu sodelovanju starše.
-	Razen vzgojno izobraževalnih institucij v Portorožu ni primernih prostorov, ki bi bili namenjeni dejavnosti otrok in mladih. Portorož je npr. poln bazenov -paradoksalno pa otroci nimajo kam na plavanje. Uporabo bazena bi morala -če ne gre drugače - plačati država.
Predlagamo, da se šola (še bolj) odpre: naj svoje prostore nudi otrokom in njihovim staršem tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna.
Tudi za uporabo teh prostorov bi morala v žep poseči država (občina).
Saj ji konec koncev ne more biti vseeno, v kakšne državljane bodo zrasli njeni najmlajši pripadniki. (Od tega je odvisen tudi njen obstoj. Veje, na kateri sedimo, pa ne žagamo, mar ne!?)
Članica Sveta staršev v imenu staršev prisotnih na sestanku 10. maja v OŠ Portorož: Marina Žigon
GOVORITI ALI NAREDITI
1. del
L dejanje: Pravljica
Portorož je s svojo okolico nedvomno turistično mesto in zaradi te sreče se mora njegova infrastruktura razvijati v tej smeri. Zgraditi je treba čim več lokalov, hotelov, disco clubov ipd. tako da se bodo turisti lahko zabavali in tukaj pustili denar. Denar je tisto - čeprav mnogi ne priznajo - kar žene svet naprej.
II. dejanje: Kdo jih je klical
Portorož ima tudi svoje prebivalce, pa če je to komu prav ali ne. Ti prebivalci se med seboj razlikujejo v neskončno veliko stvareh: vsak ima napr. svoje hobije, svojo priljubljeno pijačo, vsak stanuje na svojem koncu Portoroža ali občine in seveda tudi vsak drugače gleda na Portorož kot turistično mesto. Vendar nihče, to sem prepričan, ni zadovoljen z njim. Zakaj, bo spet povedal vsak po svoje.
Ш. dejanje: Kdo jih je klical - drugič
Del teh prebivalcev so mladi. Kdo je mlad in kdo ni več, prepustim v odločitev vsakemu posebej. Mladi smo (sam sem se dćd med nje po lastni presoji) seveda še bolj zakompleksani, kot tisti manj mladi. Iz tega stališča še bolj različni med seboj. Edino v eni stvari "smo si še bolj enaki." Takšen Portorož "fa schifo".
IV.	dejanje: Tema' ali Tema
O razglabljanjih, da je vsak sam najbolj odgovoren za svojo usodo, ne mislim nakladati. Iz svojih izkušenj (hmm!) povem, daje glede na možnosti, ki so mladim na voljo v situaciji, ko se fiksa že kar velik, zapija pa ogromen del moje populacije, še vedno pod pričakovanji. V širni javnosti še vedno "iščejo" primerno lokacijo za komuno in če bo šlo naprej v istem ritmu, je ne bo tudi, ko se bom sam že štel med manj mlade. Takrat prav tako ne bo več nobenega play-ground-a, po katerem bi se podili za žogami raznih oblik in namembnosti, na plažo bomo hodili v sosednjo državo, ob vikendih pa bomo organizirali lokalne straže, s katerimi se bomo poskušali ubraniti hord pijanih Notranjcev, ki bodo prišli žurat v Portorož, medtem ko bodo razni specialci (HNZ) tepli domačine brez razloga in po časopisih pisali o negosto-ljubju Primorcev (čeprav bomo sami sebe klicali istrani oz. istriani), pa tudi omizja bodo na TV Centrali.
V.	dejanje: Resnica je kruta
Pa ne misliti, da se bo kaj spremenilo. Playground-i ne nosijo denarja, da bi zgradili parkirišča za turiste, namesto disco clubov za mlade pa postavili shopping center.
VI. dejanje: Ni vse gnilo, kar smrdi
Ker slabo kaže tudi Casinoju, saj mu bodo ves denar pobrali žabarji za M.F. Business, obstaja kanček upanja, da za bilo kakšne investicije ne bo... česa, boste rekli... ja, "cash-a" vendar. Občina tako ali tako ni nič naredila, zato se nam z njene strani ni treba bati. Tujci pa lepo o nas govorijo samo še na dnevniku TV Centrale (ne vem za kakšno tarifo), drugače pa že od daleč bežijo stran.
VII. dejanje: No comment
Naj živijo turški šotori (boste že videli kje) in okrogle mize na TV Center, kjer točijo radensko in Fructalove soke. Mojim sovrstnikom pa priporočamo trezen in predvsem temeljit premislek pri načrtovanju družine.
KAJ NAMESTO
Kar precej ljudi zanima, kaj bo letos na prostoru, kjer je v preteklih poletjih delovala tržnica "Kaštel". Lani je prostor sameval, zato so si ga vozniki prisvojili kar za parkirišče. Marsikomu je bilo tega prostora Skoda za avtomobile, drugi - predvsem tisti, ki živijo v bližini - pa se oživitve "KaStela" bojijo, saj jim rogoviljenje na njem v zgodnje jutranje ure, ni pustilo v miru spati.
Prostora nima več v upravljanju Kulturni in kongresni center "Avditorij", ampak ga je izvršni svet skupščine občine Piran dal v upravljanje Komunalnemu podjetju "OKOLJE". Le-to predlaga revitalizacijo prostora, ki je tako rekoč v samem portoroškem središču. Javne tribune z naslovom "Kaj namesto "Kaštela"?", ki jo je pripravila krajevna skupnost Portorož (4.maj a), se je udeležilo razmeroma precej krajanov, presenetljivo pa je bilo tudi nekaj mladih, ki so se zelo argumentirano zavzemali, da se na mestu "Kaštela" mora "nekaj dogajati".
Upravljalec je predstavil letošnjo idejo o ureditvi prostora: stojnice s trgovsko ponudbo (od izdelkov umetne obrti, spominkov, bižuterije, tekstila...), ki bi stale pod montažno platneno kritino.
Na začetku razprave o ureditvi prostora ob vhodu v Portorož je bilo mnenje o ponovni vzpostavitvi tržnice izredno negativno. Dušah Puh je poudaril, da za center Portoroža potrebujemo trajno rešitev. Začasna ne vnaša tistega, kar kraj potrebuje. Opozoril je, da bo ureditev, ki jo predlagajo za letošnje poletje, pritegnila vsak večer vsaj sto "mopedistov", ki bodo s hrupom vznemirjali ljudi. Inšpektorji in policija, ki naj bi delali red, pa tako ne funkcionirajo. Predsednik študentskega kluba Davorin Petaros se je strinjal, da pristojne službe doslej niso bile sposobne zagotoviti reda na "Kaštelu". Po njegovem je v tem bistvo problema: nesposobnost upravljalca, da zagotovi red; problem ni bil sam "Kaštel". "Veliko obiskovalcev Portoroža pogreša takšne vrste prostora!" je povedal Petaros.
Po dveurni razpravi so krajani podprli predlog ponovnega poizkusa stojnične prodaje. Presenetljivo pa so predlagali še deset odstotno gostinsko ponudbo, kljub temu da se je upravljalec prvotno odločil, da gostinskih uslug ne bo predlagal.
Tržnica letos torej bo - vendar bo moral upravljalec dosledno spoštovati pravila igre, sicer mu bo dejavnost na tržnici že letos splavala po vodi - naslednje leto pa zagotovo.
Livija Sikur Zor man
"KAŠTELA"?
Povzetek sklepov Sveta KS Portorož o predlogu za ureditev prostora bivše tržnice "Kaštel" :
*	Izda se soglasje za začasno ureditev bivše tržnice "Kaštel" v prodajni prostor s stojnično prodajo (trgovska ponudba z 10% gostinsko ponudbo).
*	Upravljalec prostora - Komunalno-stanovanjsko podjetje "OKOLJE" Piran - mora izdelati program dogajanja na tem prostoru, katerega bo krajevna skupnost še obravnavala in dala svoje mnenje oziroma soglasje. V tržnem redu je potrebno nedvoumno opredeliti odgovornost (osebno, materialno) za vzdrževanje javnega reda, čistoče ter varnosti na tržnem prostoru. Za stojnično prodajo je prav tako odgovoren upravljalec.
*	Če upravljalec ne bo spoštoval odloka o javnem redu m miru ter varstvu pred hrupom in odloka o poslovnem času v občini Piran -če torej ne bo uspel (zaradi neznanja, neusposobljenosti...) prostora primerno upravljati in bo na njem prevladoval nered, umazanija, hrup, razgrajanje, pijančevanje ipd..., mu mora IS SO Piran uporabo tega prostora takoj odvzeti.
*	Glede predlagane rešitve - postavitev šotorske kritine nad tržničnim prostorom - je bilo kljub nekaterim pomislekom o estetiki takšnega začasnega objekta in primernosti za naš kraj, sprejeto stališče, naj se šotor (platnena kritina), kot ena najbolj funkcionalnih rešitev, letos postavi. Neposredno prizadeti prebivalci formirajo svoj odbor, - ki ima pravico vpogleda v dogajanje (program, tržni red...) na tržnici.
*	Tržnični prostor lahko obratuje ves dan, zaključiti pa mora brezpogojno najkasneje do 24. ure. Upravljalec je dolžan tržnico zapreti ob dogovorjeni uri in na njej vzpostaviti red in čistočo.
*	Ureditev tržnične prodaje je začasnega značaja, zato mora Izvršni svet skupaj z upravljalcem časovno opredeliti to začasnost. IS mora začeti vse aktivnosti za dokončno ureditev tega dela Portoroža. V primeru, da ne bodo stekle, bo KS Portorož v naslednjem letu svoje soglasje umaknila. Glede na dragocenost prostora ob samem vhodu v Portorož in glede na to, da bo njegova ureditev imela dolgoročne posledice na razvoj kraja, naj se za prostorsko rešitev razpiše javni natečaj.
*	Tržnični prostor bo upravljalcu (oz. upravitelju) prinašal prihodek predvsem zaradi pozicije (center Portoroža!). Kraj pa od tržnice ne bo imel neposrednih koristi. Upravljalca oz. investitorja pozivamo, da prispeva nekaj sredstev od dobička, ki bodo namensko uporabljena za ureditev kraja.
Spolno paro nasproti igram narodov
Izvedbo iger je organizacijski odbor oddal z javnim natečajem najboljšim ponudnikom
Organizacijski odbor za pripravo Združenih iger narodov, ki bodo v treh obalnih mestih od 3. do 5. septembra v teh dneh dela s polno paro. Pred kratkim so razpisali natečaj za izvedbo posameznih delov iger. Izogniti so se namreč želeli očitkom, da so si nekateri igre narodov prisvojili in tako hkrati dali možnost vsem tistim, ki bi želeli pri igrah sodelovati. Z natečajem so skušali poiskati najboljše izvajalce za posamezne sestavne dele iger. Prispelo je ustrezno število ponudb. Sponzoriranje in marketing je prevzel Alojz Pečan, izvedbo iger Matjaž Glavan, za celostno podobo prireditve bo skrbela Pia Bizjak-Lozar, za otvoritveno in zaključno prireditev pa Sport Expert. Ker so na javnem natečaju uspeli tudi nekateri člani organizacijskega odbora, bo izolska občina morala imenovati novega predstavnika.
V teh dneh pa se na otroške igre narodov in na spremljajoče prireditve pripravljajo tudi otroci. V prvi polovici junija se bodo namreč udeležili svetovnega kongresa o človekovih pravicah, ki bo na Dunaju, 14. junija, in Otroškega vrha, ki bo od 10. do 13. junija prav tako v Avstriji. Otroci se pripravljajo na ti dve prireditvi dvakrat na teden. Spoznavajo državo, v katero bodo potovali, njene geografske značilnosti, njeno zgodovino, tisti, ki se bodo udeležili svetovnega kongrresa o človekovih pravicah pa preučujejo vsebino konvencij o človekovih pravicah, listine o otroških pravicah, organiziranost in sestavo OZN in podobno.
Sedmošolci obalnih občin pa bodo pisali spise na določene teme in najboljši spisi bodo nagrajeni. Učenci se bodo lahko za nagrado udeležili združenih iger narodov, ki bodo septembra hkrati potekala še v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in na Madžarskem.
Sijan Pretnar
AVTOMOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Autocamp Strunjan
zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih:
-	kvalitetno poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil B-I kategorije,
-	servisne usluge na vozilih "Zastava" in Volkswagen",
-	članstvo AMZ Slovenije,
-	kolesarske tečaje za učence osnovnih šol,
-	počitnikovanje v Autocampu v Strunjanu s turističnimi uslugami.
VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH CENAH.
Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon:
78-638 - recepcija.
Je naše morje čisto in zdravo?
Malo ga je, obliva komaj 42 km obale in ne sega daleč proti zahodu, pa vendar daje vtis, da ga v tem pogledu zanemarjamo. Pa ne samo mi. Naši južni in zahodni sosedje se glede tega celo odlikujejo tako s svojimi odplakami na obali Kanegre v Piranski zaliv in mnogimi nesaniranimi izpusti v Tržaškem zalivu.
Gre predvsem za urbano in komunalno onesnaženje ali polu-cijo morja, ki postaja na morskih obalah z rastočim prebivalstvom in turizmom že nekaj časa vsesplošni problem in skrb organizacij Združenih narodov kot so UNEP (okolje), WHO (zdravstvo), FAO (prehrana) in drugih. Pri nas je ta problem toliko pomembnejši in občutljivejši, saj postaja ta del morja zaradi svoje plitvosti, velikega dotoka kopenskih onesnaženih voda in priprtosti, stisnjen v najsevernejši "kot" Jadrana izredno ranljiv že za manjše onesnaženje.
Polucija morja obsega zelo širok spekter: tu gre za
odpadne snovi iz urbanih središč, tekalnih odplak s kopna, vnos težkih kovin kot svinčenih, živosrebrnih, kadmijskih in bakrenih, herbicidov s strani poljedelstva, ki prihajajo z rastjo prebivalstva in obiskovalcev (blizu 200 milijonov na obale Mediterana in Jadrana) in z rastjo industrije, v vedno večjih količinah v morje. V morskih bitjih - predvsem školjkah in ribah - se kopičijo take snovi v mnogo večjem količinskem razmerju kot prihajajo v morje. Tako postajajo v naši prehrani vprašljive predvsem školjke, če ne rasto v čistem okolju. Sanitarno določamo morje po količini fekalnih koliformov in fekalnih streptokokov na odmerjen vzorec morske vode. Čeprav koliformi niso patogeni, pa so zato indikator za stopnjo okuženosti drugih polutantov, kot so v morju možni polio in virusni hepatitis. Zato ni priporočljivo nabirati školjke iz okolja, ki ni pod sanitarno kontrolo morja ali školjčišča.
In kakšno je stanje s tekalnimi odplakami pri nas? Najboljše stanje je v Piranskem zalivu, kjer se glavnina komunalnih odplak iz sektorja Lucija-Portorož-Strunjan izliva zunaj zaliva (3,5 km dolgi podmorski izpust). Kanalizacijsko omrežje Pirana še ni priključeno na ta izpust a neprečiščene odplake iztekajo blizu nabrežne zone, kjer so večkrat ugotovili visoke koncentracije koliformov blizu obale. Oporečno je morje v izlivskem območju Rižane (sprejema koprske fekalne odplake), občasno tudi ob ankaranski obali in starem koprskem mestnem jedru. Tudi v izolski občini ni stanje v tem pogledu vselej zadovoljivo.
Varstvo morja, ki govori o splošni poluciji, ni neke vrste romantika, kot se na prvi pogled zdi varstvo lepih planinskih dolin in rezervatov. Lahko bi ga primerjali z varstvom narave (in človeka), ki govori o strupenem ozračju nad Ljubljano v slabem vremenu. Gre seveda predvsem za kemično polucijo s strani industrije in kmetijstva. Vendar je naš delež v celoti onesnaženja našega morja še vedno zanemarljiv ter razen z zahtevami za sanacijo obremenitve s strani soseda ne moremo vplivati na razmere Severnega Jadrana.
In vendar je vsak obmorec pomemben pri prizadevanju za čisto in zdravo morje. Morje ni odlagališče za smeti, plastiko, pločevinke, steklenke, tudi ne za štedilnike, stara kolesa in podobno šaro, ki jo lahko vidimo pod obalnim morjem ali v -gozdu blizu cest!
dr. Miroslav Zei

Mercator - Degro
SPOŠTOVANI OBČANI!
Mercator - DEGRO Portorož se priporoča za nakup v vseh svojih poslovnih enotah na Obali. V Degrojevih trgovinah boste našli prav vse, kar potrebujete. DEGRO Portorož se trudi, da bi bile cene čimbolj ugodne za potrošnika, zato ima v svojih enotah večkrat akcijske prodaje. Ena takih teče prav zdaj, to je od 20.05. - 05.06.1993. V tem obdobju boste našli v vseh Degrojevih Mar-ketih in samopostrežnih trgovinah artikle po znatno nižjih cenah.
Mercator - DEGRO Portorož se želi približati kupcu tudi z urniki. Tako so vse trgovine odprte zvečer do 20.00 ure ob sobotah do 18.00 ure, Market! v Portorožu, Luciji in Belem križu tudi ob nedeljah zjutraj od 8.00 do 11,00 ure, trgovine Plažnin objektov pa ob nedeljah popoldan od 15,00 do 19,00 ure.
Mercator - DEGRO Portorož se priporoča za obisk in želi vsem občanom prijetno počutje v svojih poslovnih enotah.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA
ZAKAJ JE INŠPEKCIJA ZAPRLA MARKET NA FIZINAH...
Krajani naselja Fizin so aprila protestirali zaradi zaprtja diskontne trgovine/marketa Renex, ki ga je - brez potrebnih dovoljenj - odprlo privatno podjetje z istim imenom v starem skladišču soli Monfort. Krajani v peticiji pravijo, da se nekdo poigrava z njihovim potrpljenjem. (Prebivalci s tistega konca 2e dvajset ali celo' trideset let čakajo na "svoj" market!)
No, tržna inšpekcija skupnosti obalnih občin navaja točne razloge za zaprtje trgovine. Objavljamo jih, da ne bo več (neutemeljene hude krvi (in neresničnih govoric). Kdaj pa bodo Fizine dobile poslujočo trgovino z živili? To je širše vprašanje. O njem kdaj drugič!
Tržna inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper Sekretariata za inšpekcijske službe je 13/4-1993 v prostorih prodajalne na drobno podjetja Renex, d.o.o. Portorož v Portorožu, Obala b.št. (skladišče Monfort imenovano Campata A) zapečatila delovne priprave, s katerimi je v teh prostorih to podjetje opravljalo prodajo na drobno živil in gospodinjskih potrebščin. Tržna inšpekcija je bila skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku in Zakonom o tržni inšpekciji prisiljena uporabiti ta prisilen ukrep, ker se podjetje Renex, d.o.o. Portorož ni ravnalo po izvršljivi odločbi tržne inšpekcije št. 333-18/92-1 z dne 13/10-1992, s katero mu je bila prepovedana prodaja na drobno, dokler si ne pridobi ustrezne odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev. Brez nje pa po določilih 147. člena Zakona o podjetjih dejavnosti ne sme opravljati.
Tržna inšpekcija je že 22/7-1992 ugotovila, da je podjetje Renex, d.o.o. Portorož pričelo dne 13/7-1992 z dejavnostjo v teh prostorih brez pridobljene omenjene odločbe. Zato mu je bilo z odločbo tržne inšpekcije prepovedano opravljanje dejavnosti. Drugostopenjski organ je nato pritožbo podjetja Renex zoper to odločbo, zavrnil. Na osnovi te odločbe je podjetje Renex januarja 1993 po pregledu tržne inšpekcije, prenehalo poslovati. 1/2-1993 pa je ponovno pričelo poslovati, čeprav si ustreznega dovoljenja (odločbe) še ni pridobilo. Ker kljub vnaprej zagroženi in nato izrečeni kazni v višini 100.000,00 SIT za neizvršitev odločbe ni prenehalo poslovati, je morala tržna inšpekcija - skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku - uporabiti strožji ukrep - pečatenje delovnih priprav.
O tem je bila obveščena vodja Sekretariata za upravne zadeve občine Piran g. Cmrečnjakova dne 11/3-1993.
Podjetje bo lahko poslovalo v teh prostorih, ko mu bo Sekretariat za upravne zadeve občine Piran izdal ustrezno odločbo po 147. členu Zakona o podjetjih. Ta organ je postopek za izdajo tega dovoljenja podjetju Renex prekinil (sklep št. 028-43/90-93 z dne 25/2-1993), ker ni rešen upravno gradbeni postopek pri istem oddelku glede spremembe namembnosti tega prostora oz. pridobitve dovoljenja za preureditev prostora skladišč v poslovni prostor za dejavnost trgovine na drobno. Občina Piran je namreč z odločbo z dne 9/9-1992 zavrnila prošnjo podjetja Renex, d.o.o. Portorož za izdajo potrdila o priglasitvi del v teh prostorih in ta postopek še ni zaključen.
Povzeto po odgovoru tržne inšpektorice Milene ZAVEC, dipl. ing.
***
PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOR POMLAJENE VRSTE RK
Krajevna organizacija Rdečega križa je ob nedavnem prazniku RK - 8. maja - organizirala skromno prireditev za sprejem mladih članov v to organizacijo. Učenci portoroške osnovne šole so pred Šolo izvedli kratek, a lep program posvečen humanitarnim in plemenitim nalogam Rdečega križa. Predsednica krajevne organizacije dr. Milojka Kopilovič-Pavletič je v kratkem nagovoru poudarila pomebnost dela te človekoljubne organizacije, še posebej v času vojne in čestitala vsem novim mladim članom.
Stodvajset otrok iz OŠ Portorož in Centra za korekcijo sluha in
govora je prejelo članske izkaznice za mlade člane RK.
***
LEPŠA, BOLJ UREJENA STRMA POT
Na strmi poti je Zdravko Turk obnovil okoli 20 m dolg podporni zid, ki je bil v rušljivem stanju. Strma površina zemljišča je bila na gosto poraščena s podrastjem in drevesi, veje nad cesto so ovirale promet... vse to pa je dajalo videz zanemarjenosti.
Sanacija zidu je prispevek k lepšanju našega kraja.
***
KJE AVTOBUSI s SANITARIJAMI
IZPRAZNIJO...
Nekaj prebivalcev Ladjedelniške rebri je podpisalo peticijo za ureditev razmer na Bernardinu. Našteli so kar precej zadev, ki jih motijo in bi jih bilo treba odpraviti. Naj omenimo diskoteko "Arcadia", za katero pravijo, da je "uničevalnica mladine". Pijani mladi gostje, ki se v zgodnjih jutranjih urah vračajo iz tega lokala razgrajajo, prevračajo smetnjake in podobno... Seveda ni takrat nikogar, ki bi jim takšno početje preprečil...
V avtobusih, s katerimi se pripeljejo v bernardinske hotele nekateri tuji gostje, celo kuhajo kavo in hrenovke ter prodajajo pivo (seveda za goste, ki so nameščeni v hotelih!) Ti "nobel" avtobusi so celo opremljeni s sanitarijami. Najbolj imenitni pa so, ko pred odhodom svoj d... spustijo kar na parkirišče. Predstavljajte si vonjave, ki se razširijo naokoli!
Več prihodnjič po sestanku krajanov z odgovornimi v bernar-dinskih hotelih.
***
DA BO SONČNA POT VREDNA
SVOJEGA IMENA
O Sončni poti je steklo že toliko kritičnih besed in črnila, da grenka beseda več ali manj nikogar ne gane. Vzdrževalna dela na skrajnem spodnjem koncu poti (Od Centra za korekcijo sluha in govora navzdol do ceste Obala pri skladišču soli "Grando") so stekla že marca meseca. Prebivalci ob tem zares razritem koščku poti so se že veselili, da jih je končno "bog uslišal". Dela so šla h koncu (polaganje novega električnega kabla, ureditev meteorne kanalizacije), samo še plast asfalta bi bilo treba položiti... Pa so delavci SCT-ja nenadoma pospravili stroje in odšli, za sabo pa pustili - makadam, po katerem so krajani kakšnih štirinajst dni dobesedno rili k svojim domovom. Pa so vendarle dočakali: predzadnji majski vikend so končno stopili na nov asfalt! Zdaj pa že držijo pesti, da bi delavci Elektra kmalu prišli - in priključili še j avno razsvetlj avo
***
SOŽALJE
Ob smrti Albina MIKLUŠA s Prečne poti, ki se ga mnogi spominjate kot dolgoletnega tajnika naše krajevne skupnosti, iskreno sožalje vsem njegovim bližnjim. KS Portorož
Jožetu Hafnerju z Lepe ceste ob nedavni smrti njegovega očeta izrekajo sožalje sosedje.
шш
УаЛсЈ Јши&хупл. ад&нсуа, ^јјј 1 тшЈт
Spoštovani,
z veseljem vam sporočamo, da smo odprli poslovalnico turistične agencije PALMA v vašem prelepem Portorožu.
Poleg številnih izletov ter počitnic '93 bomo SKRBELI ZA ČIMBOLJŠO ZASEDENOST VAŠIH PRIVATNIH SOB IN APARTMAJEV, ZATO VABIMO VSE, KI BI ŽELELI SODELOVATI Z NAMI, DA NAS OBIŠČETE V NAŠIH POSLOVNIH PROSTORIH, KI SE NAHAJAJO V STAVBI KS PORTOROŽ, OBALA 16, ALI PA NAS POKLIČITE PO TELEFONU TEL. 066 74-502.
Palmina ponudba meseca junija:
- COSTA BRAVA & BARCELONA (od 9.06.1993 do 15.06.1993) avtobus & letalo cena: 398 DEM
GARDALAND (12.06.1993) avtobus cena: 1.800 SIT + 21.000 LIT
- AMSTERDAM (od 22.06.1993 do 27.06.1993) avtobus & avtobus cena: 494 DEM
POČITNICE '93 Palmin klub Bohinj Rimini Blatno jezero Costa Brava Ažurna Obala Slovenija Hrvaška
Vse to in še mnogo več... PALMA vaša turistična agencija!
Mali šolarji v Kosmačevi hiši
Na začetku maja smo si mali šolarji iz Portoroža ogledali Kos-mačevo hišo. Hiša stoji na Stari cesti 28. Kosmačeva hiša je kamnita. Na njej je plošča, kjer piše: "Tu je živel pisatelj Ciril Kosmač." Pred hišo je urejen majhen park. V hiši je razstava Kos-mačevih knjig in slik. Hišo nam je razkazala gospa Orjana Košuta. Glavni urednik Portorožana gospod Gustav Guzej in novinarka Livija Sikur-Zorman sta nam povedala, kako urejajo krajevni časopis Portorožan.
Tako raziskujemo Portorož mali šolarji iz Barčice.
Janja Palakovič
GA Ш t I ! t> * ^ *
Жк SOLA ?омо m
* Ig	тШ i
i. I
Gli alluni della Scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano - sezione di Lucia d anno il loro contributo alla Gior-nata dedicata alia pace con alcuni scritti:
*	Čari amici io spero che la guerra finisca presto e che la pace ritorni al piu' presto nei vostri paesi. Saluti da Sandra Negro
*	Io vorrei che ritornasse tutto indietro e tutti gli errori non ci fos-sero. Sebastian Chiavalon
*	Spero che anche da voi torni l'arcobaleno come c'e' da noi. Višam Bajt
*	Io vorrei che la guerra finisca. Francesco Rosso
*	Che brutta e' la guerra! Viva la pace! Bima Kolenc
ALI JE SLOVENSKI JEZIK
OGROŽEN?
Na osnovni šoli Ciril Kosmač Piran smo imeli interdisciplinarne dneve za učence 5., 6., 7. in 8. razredov. Naša skupina je štela 14 učencev. Ukvarjala se je s projektom Ali je slovenski jezik ogrožen? Deines so moderni zlasti angleški izrazi v našem jeziku. Zdi se, da je nekatere zajela moda, neko prepričanje, da le z angleškim imenom ali geslom lahko uspeš!
Sprehodili smo se po piranskih ulicah, Bernardinu, Portorožu, Luciji in si izpisovali poimenovanja, ki so jih podjetniki, privatniki postavili nad vrata trgovin, lokalov,... Ugotovili smo, da ljudje izbirajo predvsem tuja poimenovanja, zlasti angleška, npr.: West, Futur, Sweet sweet way, Moby dick,... čeprav bi zlahka to nadomestili s slovenskimi. Kar prijetno nam je bilo, ko smo nad objekti prebrali Mašnica, Minca, Papirnica,... O tem, ali obstajajo zakoni, ki določajo, kakšna morajo biti poimenovanja, o spremljanju tega pojava smo se pogovarjali z gospodom Perom Zovkom z občine Piran, ki nam je obljubil, da bodo na občini naše delo nadaljevali.
Mentorica Dragica Kocjančič
M ALK Š0LA;
vvi /S>AUiCA,:
Г\
m
t
ЈТ=П
NAŠI PRAVNI NASVETI: ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VPISI
Po 151. £lenu stanovanjskega zakona so lastniki stanovanj in stanovanjskih hid dolžni v 3 letih po uveljavitvi cit. zakona, t.j. do 19.10.1994, vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo.
Zakonodajalec je odložil vpis lastninske pravice na stanovanjih in stanovanjskih hišah za tri leta, ker naj bi bila v tem obdobju končana procesa privatizacije in denacionalizacije stanovanj, sprejeta pa naj bi bila tudi nova zakonodaja, ki bo poenostavila vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.
Pravice na nepremičninah (lastninska, služnostna, zastavna pravica idr.) se pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo. Vknjižba se sme dovoliti samo, če se predloži listina, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje. Lastnina je lahko javna (sodba sodišča, sodna poravnava, pravnomočni sklep o dedovanju, odločbe upravnih organov) ali zasebna (kupoprodajna pogodba, posojilna pogodba, darilna pogodba,...). Na zasebni listini mora biti podpis tistega, ki dovoljuje vknjižbo (npr. prodajalec, darovalec), oz. zoper katerega se opravi vpis (pri posojilni pogodbi hipotekami dolžniki), overjen po sodišču. Zasebna listina mora imeti tudi izrecno izjavo tistega, zoper katerega naj se opravi vknjižba, da pri-voljuje v vknjižbo, t.i. intabulacijsko klavzulo.
Zemljiškoknjižni postopek se uvede na predlog. Le izjemoma se vpisi v zemljiško knjigo opravljajo po uradni dolžnosti (zemljiškoknjižne delitve, odpisi, pripisi, vpisi na podlagi pravnomočnih sklepov o dedovanju ipd.) Vpise v zemljiško knjigo odreja praviloma enota
temeljnega sodišča, kjer je zemljiškoknjižni vložek, v katerem naj se vpis opravi. Predlog za vpis v zemljiško knjigo vloži vsakdo, ki z zemljiškoknjižno listino izkaže svojo pravico, ki more biti predmet vpisa. Predlog se lahko vloži tudi po pooblaščencu.
Zemljiškoknjižni predlog se vlaga pisno ali ustno na zapisnik. Vloga mora vsebovati: - sodišče, kateremu se predlog dostavlja; - označbo, da je vloga zemljiškoknjižna; - ime in priimek ter bivališče vlagatelja; - navedbo zemljiškoknjižnih vložkov, v katerih naj se opravi vpis; - točno navedbo, kaj naj se vpiše v zemljiško knjigo; - imena oz. nazive ter naslove vseh tistih oseb, ki jih je treba obvestiti o rešitvi (npr. delodajalca, posojilodajalca, geodetsko upravo,...).
Predlogu je potrebno priložiti listine, na podlagi katerih naj se opravi vpis. Listino je potrebno priložiti v izvirniku ali kadar ga iz upravičenih razlogov ni mogoče priložiti v izvirniku (ker je pri drugem sodišču ali upravnem organu), zadošča, da se to v vlogi navede in da se priloži overjeno kopijo listine. Če je listina sestavljena v tujem jeziku, jo je potrebno sodišču dostaviti v prevodu po sodnem tolmaču. Vsakemu zemljiškoknjižnemu predlogu je treba za t.i. zbirko listin priložiti tudi prepise - kopije listin, kajti po opravljenem vpisu bo izvirnik listine sodišče vrnilo vlagatelju.
K vsaki zemljiškoknjižni vlogi je treba priložiti toliko nadpisov, kolikor je treba obvestil o rešitvi vloge. Nadpis je dejansko popoln prepis predloga, ki pa mora vsebovati naslove, komu naj se vroči.
Odvetnica Vukica Jovanović-Krevatm
ANEKDOTA IZ NAŠIH LOGOV:
O NEKDANJI "MATERI" ŽUPANJI
Ko je Jolanda v Piranu županovala, jo je njen mož tako poredkoma videl, da je kakšenkrat še prepoznal ni. Nekega večera je, nič hudega sluteč, šel popivat v znano obportoroško gostilno. Medtem ko je srebal pri točilnem pultu, je pristopila in mu nekaj polglasno šepnila. Zahvalil se ji je za prijaznost in jo obenem pobaral, če je morda domačinka. "O, ja še kar domačinka sem," mu je odvrnila, "sedaj je pa najbolje, da greš domov in zakuriš. Čez kakšno uro, ko bom delegacijo odpravila, pridem tudi jaz, domačinka."
In ko pridem domov, boš šele spoznal, kakšna domačinka sem!
Morda zveni nenavadno, a je res: šah je na svojstven način utrl pota turističnemu razvoju Portoroža. Čeprav kraljevske igre v teh krajih nekdaj skorajda niso poznali, se je naključno primerila, da so se v Portorožu sestali trije svetovni šahovski prvaki: Talj, Petrosjan in Fischer.
Leta 1958 je Portorož postal šahovska metropola. Šah je njegovo ime ponesel po svetu, ga turistično reklamiral. Portoroški šahovski festival do začetka 60. let je pomenil spodbudo za turistični vzpon Portoroža. Ko so ta festival opustili, je portoroški razvoj krenil v drugačno smer.
Portorož leta 1958 - Takrat petnajstletni velemojster Robert FISHER pred hotelom Palace.
V	__\S
SAH V PORTOROŽU -
Iz anonimnosti do svetovne šahovske metropole
Razvoj portoroškega šaha se je začel 1949., ko so ustanovili šahovski klub kot sestavni del tedanjega portoroškega kulturno - prosvetnega društva. Njegov duhovni oče je bil dr. Maks Ober-snel, entuzijast, zaljubljen v šah, aristokrat po mišljenju in obnašanju.
Portoroško šahovsko društvo je bilo povezano v okrajni šahovski zvezi Koper, ki je delovala v tedanji zoni B svobodnega tržaškega ozemlja.
Prvi pomembnejši turnir v organizaciji okrajne šahovske zveze Koper je bil marca 1952. Na prvenstvu zone "B" STO-ja je
zmagal Ivan Gajski, tretji pa je bil avtor teh vrstic.
***
Portoroški šahovski festival
Šahovski klub Portorož je bil tedaj daleč naokoli najbolj delaven. Njegovi igralci so dosegali lepe uspehe v Kopru, Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novemgradu.
Najpomembnejša šahovska manifestacija v tistih letih pa je bil portoroški šahovski festival. Tega so prirejali skoraj polno desetletje in je veliko pomenil tudi za popularizacijo turizma. V šestdesetih letih je to obliko šahovskega predstavljanja prevzel Pulj in tudi tam imel nemajhno vlogo pri razvoju turizma na vsem istrskem območju.
Medzonski šahovski turnir leta 1958d
"Turnir v Portorožu - prečudovit turnir! Kar trije udeleženci
***
***
Turistična kvadratura kroga
"Zakaj nimate gostov?" "Nimamo dovolj reklame." "Zakaj ni ustrezne reklame?" "Zanjo nimamo dovolj denarja." "In zakaj ji ne namenite več denarja?" "Ker ni gostov, ni dovolj denarja.4'
Privlačno shajališče umetnikov
kavarna GALERIJA
V preteklosti pa tudi dandanes se v Portorožu pogosto radi ustavljajo umetniki od vsepovsod. Eden izmed njih, pokojni Božidar Jakac, je bil vse do svoje smrti reden gost Pirana in Portoroža. V sobi 112 starega hotela Palace si je ob takih obiskih uredil improvizirani atelje, v katerem je naslikal kar nekaj znanih portretov.
Ne le znane osebnosti, tudi podobo hotelskih uslužbencev je rad prenesel na platno. Tisti, ki so se tako srečali z Božidarjem Jakcem, vedo povedati, kako prisrčne stike je znal navezati z njimi in jim pripovedoval zgodbe iz svojega bogatega umetniškega življenja. Tako se nekateri spominjajo, kako jim je pripovedoval o svojem obisku Hollywooda in o portretiranju filmskih igralk. Božidar Jakac je kar nekaj v hotelu Palace naslikanih portretov
podaril. V tedanji sobi 112 je za spomin pustil eno izmed svojih umetniških del in ga opremil s posvetilom.
Med umetnike, ki so radi prihajali v Portorož, sodi tudi Avstrijec Erwin Exner. Med svojimi obiski v Portorožu je naslikal precej platen s krajinami portoroške okolice. Ob povratkih domov v Salzburg je razstavljal doma v Portorožu nastala umetniška dela. Ko je bil zaradi težke bolezni priklenjen na invalidski voziček, ga je soproga popeljala na razne kraje v okolici Portoroža, da je užival ob prirodnih lepotah in jih slikal. Te dni je svojim portoroškim prijateljem sporočil, da bo junija spet gost med tujimi turisti, ki bodo obiskali Portorož.
Miloš Jovanović
v Piranu vam nudi sladice, frappe-je in koktejle, posebno izbiro kav, vina in veliko ponudbo žganih pijač.
Slikar Božidar Jakac pri delu: v sobi št. 112 starega hotela Palace je imel improviziran atelje. Tu je portretiral mnoge prijatelje (Foto: M. Jovanovič)
PORTOROŽ V SAHU
POD &I5LOM
mlak	MMШш
PORTOROŠKI SAHOVSKI FESTIVAL
oo Udo mипиш itu
Portoroški šahovski festival smo po nepotrebnem opustili..
so bih pozneje svetovni prvaki," je navdušeno obujal spomine nanj šahovski viking velemojster Larsen.
Da, na tem turnirju so sodelovali: veliki kombinator "gusar iz Rige" Mihail Talj, umirjeni, precizni Tigran Petrosjan in največji med njimi, muhasti, nepredvidljivi Robert-Boby Ficher. To je bil turnir, ki je naznanil padec velikega šahovskega teoretika in umetnika Davida Bronsteina. Za svetovno šahovsko krono se je takrat boril z Botvinikom. Hkrati je to bil turnir, ki je najavil bleščeč vzpon 15-letnega šahovskega genija Ficherja.
Velik praznik svetovnega šaha se je pričel 4. avgusta 1958. ob 17. uri v portoroškem Ljudskem domu. Kronist in reporter naš krajan Jule Lenassi je o tem poročal: "Portorož je letos Meka navdušenih šahistov z vsega sveta... Šah je v ospredju vsega življenja v tem našem letovišču. Ljubitelji šaha so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Portorož ni bil najbrž doslej še nikoli tako obljuden. Hoteli še vedno dobivajo brzojavne rezervacije sob. Vsem ne bodo mogli ustreči."
V počastitev turnirja so v Kopru priredili koncert operne in simfonične glasbe. Na njem so sodelovali znana solista Vilma Bukovec in Atilio Planinšek, violinist Igor Ozim in pianist Marjan Lipovšek. Veliki umetniki glasbe za velike umetnike šaha.
Najboljši med najboljšimi
Pred pričetkom turnirja so šahovski poznavalci napovedovali možnost zmage trojici: Bronsteinu, Larsenu, Gligoriču in delno Fischerju. Zgodilo pa se ni povsem po njihovih predvidevanjih.
Prvih šest mest kot stopnica v krog kandidatov za svetovnega prvaka so prišli: prvi Talj, drugi Gligorič, tretji do četrti Petrosjan in Benko, peti do šesti Fischer in Olafson.
Več kot o najboljših so tedaj v Portorožu govorili o Bronsteinu. V zadnjem kolu je tega kandidata za šahovski kraljevski prestol premagal Cardoso, igralec, ki je zasedel 19. mesto med 21. udeleženci. Veliki David Bronstein se po tem porazu nikoli več ni vrnil v svetovni šahovski vrh.
Jovan Nikolić
Avtogrami udeležencev šahovskega turnirja leta 1958. (Prvi zgoraj je Fischerjev podpis).
Г




CELOVITO AVTOZAVAROVANJE S ŠTEVILNIMI UGODNOSTIMI
AVTO 1
•	avtomobilska odgovornost
•	nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
•	delni avtomobilski kasko
•	DARILO: brezplačni tehnični pregled vozila
AVTO 2
•	avtomobilska odgovornost
•	nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
•	polni avtomobilski kasko
•	DARILO: brezplačni tehnični pregled vozila
Plačilni pogoji:
•	20% popust pri gotovinskem plačilu
•	10% popust pri plačilu s 6 čeki
•	6% popust pri plačilu z 8 čeki
•	dodatni popust: 5% popust za poklicne voznike
5% popust za voznike, v starosti nad 65 let
Dodatne ugodnosti:
pri pridobljenem 50% bonusu za preteklo zavarovalno obdobje v naslednjem zavarovalnem letu kljub škodi priznamo 50% bonitete pri dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavljate 30% bonus prenos pravice na zakonca in otroke prenos bonusa na novo vozilo v obdobju 5 let od odtujitve brezplačna zelena karta ob sklenitvi AO zavarovanja
Adriatic
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
Agent d.o.o., pooblaščena agencija,
Lucija / Obala 107, tel.: 76 - 715 Piran / Ul. IX. korpusa 10, tel.: 73 - 482
ARCHITECTA
d.o.o. / S.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN PZZA. TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-982, FAX 74-562
ŽELITE PRODATI HIŠO, ODDATI V NAJEM ALI ZAMENJATI STANOVANJE?
POTEM VAM NAŠ ODDELEK ZA NEPREMIČNINE NUDI VSO STROKOVNO POMOČ
PRI POSREDOVANJU.
ČE SO VAS UVRSTILI NA SEZNAM "ČRNOGRADITELJEV", POTEM VAM NUDIMO VSO POMOČ PRI IZVEDBI POSTOPKA LEGALIZACIJE.
ČE POTREBUJETE SODNO CENITEV, DELILNI NAČRT, ALI PA SE ŽELITE VPISATI V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POTEM SE OGLASITE PRI NAS.
ČE PA ŽELITE ADAPTIRATI HIŠO ALI POSLOVNI PROSTOR IN NE VESTE, KJE BI ZAČELI ZBIRATI VSA DOVOLJENJA, PROJEKTE IN PONUDBE, POTEM SMO Ml PRAVI NASLOV ZA VAŠE TEŽAVE.
NAŠ DELOVNI ČAS JE VSAK DELOVNIK OD 8-15 URE, OB SREDAH DO 17. URE.
PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOS
Parkirišče - smetišče - divji avtokamp
Kje ob naši obali ni stiske za parkirne prostore? Nekaj podobnega je v Luciji. Toda to še ni opravičilo za zanemarjenost in nered na nekdanjih solinskih tleh nasproti nove lucijske pošte.
Pred dvema letoma so na zasutih solinah začasno dovolili parkiranje avtomobilov. Zdaj je tam kar precej bencinskih konjev, hudo pa je, da ni nikogar, ki bi skrbel, da se to zanemarjeno parkirišče ne bi spreminjalo v razstavo smeti, v divji avtokamp ali celo v javno stranišče. Nikjer ni nobenega smetnjaka, jarek ali kanal se polnita z različnimi odpadki.
Ob prvomajskih praznikih so tu kar nekaj dni domovali tuji turisti s prikolicami. Tudi ti so pustili za sabo kar precej odpadkov. Za stranišče so uporabljali kanal. Pri tem jih ni nihče motil, niti ni poskrbel, da bi vedeli, kdo so. Prišli so, tu preživeli nekaj dni in odšli. Ali ne bi kdo vsaj poskrbel, da bi plačali turistično takso?
Na tem divjem neurejenem parkirišču stojijo tedne in celo mesece tovornjaki, pa tudi avtobusi. Skratka, nered na celi črti. Kdo se bo zganil in posegel vmes, da bo konec tega resnično sramotnega "parkirišča"?
Lucijska ribarnica v novih prostorih
Če so Lucij čani v preteklosti rekli, da gredo kupit ribe, je vsak imel v mislih ribarnico v nekdanji lucijski železniški postaji. Kar dobra izbira rib je privabljala kupce tudi od drugod. Zdaj je ribarnica dobila prostore v novem trgovskem središču. Sodobno urejen lokal in večja izbira bosta gotovo privabila še več kupcev. Zagotavljajo, da v bolje urejenem okolju in večji izbiri tudi cene ne bodo poskočile.
***
na Formi vivi zavlada red, kakršen se spodobi za tako turistično in umetniško privlačnost.
***
V stotih dneh novo, moderno, poslovno zgledno
Lucija je dobila sicer preurejeno, a na novo in sodobno zasnovano prodajno središče. Po sto dneh (pa tudi preneka-terih nočeh) prenavljanja so končali eno od trenutno največjih letošnjih investicij na obali - samopostrežno trgovino "Degro". Zanjo so porabili 1,6 milijona mark. S preureditvijo stare samopostrežne trgovine so podvojili obseg prodajnega prostora, dogradili mini pekarno za 900 kg kruha dnevno, uredili hladilni sistem, v katerem je na 35 metrih na voljo različno blago, uredili so samopostrežen način prodaje sadja in zelenjave, sveže pakirano meso, kupcem sta na voljo tudi konjsko meso in divjačina.
Prejšnja samopostrežna trgovina je bila že zdavnaj pretesna za vse bolj razvijajoče lucijsko mestece. Novi urejenosti ni primere vse od Ljubljane. Z njo so hoteli v kolektivu posodobiti oskrbovanje prebivalcev z živili in drugim blagom. Kupci, ki so se vse od otvoritve sem podali po nakupih v prenovljeno trgovino, so zadovoljni s ponudbo, ne nazadnje pa tudi s prijaznostjo in uglajenostjo osebja, ki je lahko za zgled mnogim drugim. Tisti, ki so prišli v trgovino na otvoritev, pa se bodo tega dogodka spominjali tudi po priložnostnih darilih in tudi, ker so brezplačno delili kruh, ki so ga spekli v novi mini-pekarni.
Pripravil: Miloš Jovanović
m
***
Osramočena Forma viva
Že nekajkrat smo lahko slišali in brali, da galerija na prostem Forma viva na Seči postaja vzorec, kako lahko zanimiva privlačnost postane spotakljiva zanemarjenost. Nekateri se pritožujejo, da obiskovalci s štirinožnimi spremljevalci puščajo neprijetne in nagnusne sledove. Toda, to je le ena plat zanemarjenosti. Za drugo poskrbijo dvonožni obiskovalci.
Ob letošnjih prvomajskih praznikih, pa tudi sicer, se na sprehod na Sečo poda kar precej ljudi. Videti je, da so si nekateri med razstavljenimi skulpturami uredili pogrinjke. Smeti in ostanki jedi in papirja pa so pustili kau: tam. Še več sledov puščajo za sabo nočni obiskovalci. Tu lahko najdete kondome, žensko perilo, steklenice, pločevinske in druge odvržene predmete. Tako so za enim kipom razstavljene ženske hlačke.
Javno vprašujemo, kdo je dolžan in predvsem, kdo bo poskrbel, da končno
PRIDRUŽITE SE NAM!
Skupina Portorožanov je sklenila na poseben način dokazati, da smo tu doma kulturni in vljudni ljudje. Tisti, ki vozijo avtomobile, bodo zastali pred vsakim prehodom za pešce, če bodo videli koga, ki namerava čez cesto. Z vljudno gesto roke mu bodo pokazali, da ima pešec prednost.
Nič velikega, porečete. Res je, toda če bi to preraslo v nek vsesplošen pojav, bi ljudje, ki obiskujejo Portorož, dobili drobcen znak o vljudnosti njegovih prebivalcev. Pridružite ne nami Čim več nas bo, tem bolj bo to postajala vsesplošna navada.
"Portorožan"
Vse več Slovencev ima svojo ladjico
Sezona navtičnega turizma se je 2e pričela. V marine ob slovenskem morju prihaja vse več turistov. Če gre verjeti poznavalcem navtičnega turizma, je med Slovenci vse več lastnikov jadrnic in manjših jaht. Morda tudi zato za zdaj v tej gospodarski dejavnosti še ni čutiti krize. To potrjuje tudi vse več agencij, ki so v Slovenski Istri nastale prav v zadnjih letih. Navtičnim turistom in lastnikom plovil ponujajo najem plovil, njihovo vzdrževanje, rezervne dele in vse, kar sodi k navtičnemu turizmu.
Lastnik pomorske agencije Loj o Yacht Charter / Brooker (pri njih lahko rabljeno ali novo plovilo tudi kupite), Boštjan Lojo nam je pojasnil, da je med njihovimi strankami še vedno največ tujcev, toda vse več povpraševanja je tudi med Slovenci iz notranjosti države. Večina navtičnih turistov potrebuje plovilo le za nekaj dni, pa še to v glavnem med poletnimi meseci. To je tudi cenovno bolj zanimivo, saj samo zavarovanje plovila lastnika velja kar deset odstotkov vrednosti manjše jahte ali jadrnice. Če bi, denimo, za jadrnico za šest oseb odšteli sto do stopetdeset tisoč mark, bi zavarovanje veljalo tudi od 15.000 mark; k temu pa bi morali prišteti še drago vzdrževanje plovila.
Cene najema plovil se gibljejo glede na obdobje turistične sezone. Za trinajst-metrsko jadrnico za osem oseb - po njih največkrat povprašujejo skupine - je potrebno med glavno turistično sezono odšteti 5100 nemških mark na teden, za manjše gliserje, ki jih uporabljajo tudi za smučanje na vodi, pa 300 mark na dan. Za tiste, ki ne poznajo veščin jadranja in plovbe, priskrbijo tudi skipperje; zanje je potrebno odšteti po 130 mark na dan. Pred vojno v Sloveniji so mnogi turisti svoje plovilo rezervirali že sredi januarja, zdaj pa se odločajo po dnevnih dogodkih pri sosedih in pogosto to storijo tik pred odhodom na počitnice.
Nekaj težav navtičnim turistom iz slovenskih marin poleg formalnosti povzročajo dajatve, ki jih morajo plačati za prehod meje. Za trinaj strne trsko jadrnico mora posadka odšteti približno 300 mark, posebne dajatve pa morajo plačati še marini. Zaradi vojne na Hrvaškem je najem plovil za zdaj še zanimiv na naši strani meje, kar velja tudi za priveze. Toda nekateri že predvidevajo, da bo veliko navtičnih gostov naše morje zapustilo takoj, ko se bodo razmere na Hrvaškem umirile. Sosednja država je za navtične turiste zelo zanimiva. Že zdaj, recimo, s svojimi konkurenčnimi cenami zbuja nemalo nejevolje pri naših gostih. Te pri nas pogosto zadržuje le bojazen, da bi se jim v nemirnih hrvaških vodah zgodilo kaj neprijetnega, poleg tega pa plovila niso primerno zavarovana. Zavarovalnice zaradi velikega tveganja na vojnem območju plovil namreč ne zavarujejo ali pa postavijo zelo visoke zavarovalnine.
Navtični turisti prav gotovo veljajo za ene izmed najboljših gostov, toda za svoj denar zahtevajo tudi dobre storitve. Hrvaške marine so blizu, v prihodosti bodo imele pred slovenskimi kar nekaj prednosti; če bomo želeli te goste obdržati, jim bomo torej morali ponuditi visoko kakovostne storitve. Velja se potruditi.
Zibelka novih jadralnih asov
Brez znatnejše javne podpore se v naši občini ob vztrajnem delu nekaj navdušencev le razvijajo športi, za katere je največ naravnih pogojev: plavanje in jadranje. Kar nekaj naših krajanov se je povzpelo na vrh evropskega jadranja. Zdaj se odvija vrsta dejavnosti, ki nam obetajo, da bo tudi v prihodnje ime kakšnega našega jadralca poneslo v svet sloves piranskega in portoroškega jadralnega športa.
Razen kluba "Pirat" se vse bolj uveljavlja jadralna sekcija piranskega športnega društva, ki pod vodstvom mentorja Milana Morgana uresničuje dolgoročno zastavljene cilje za usposabljanje nove jadralne generacije.
Do srede julija pripravljajo v okviru jadralne šole štiri tečaje na jadrnicah razreda "optimist" in "Evropa". Sledil ji bo nadaljevalni tečaj. Pri tem je zanimivo, da jadralci "optimista" jadrajo na plovilih, izdelanih v delavnici Milana Morgana. To velja tudi za jadrnice tipa "Evropa".
Že doslej so v tej šoli vzgojili mlado ekipo, ko jo sestavljajo Anže in Jaka Šoba, Jure Ferenčak, Niko Garzaroli, Aljoša Žnidaršič in Danijel Računica. Njim ob bok pa se razvijata tudi dve mladi jadralki. Gotovo se bo kdo izmed teh tekmovalcev uveljavil že julija na slovenskem državnem prvenstvu jadrnic teh kategorij. Tudi v razredu "Evropa" imajo že kar močno ekipo na čelu s svetovnim vice šampionom Samom Potokarjem, dalje so med njimi Marko Morgan, brata Bojan in Matjaž Volčič, Bruno Antonac in Marko Ferjančič. V jadrnici tipa 470 pa se bo skušal čim bolj uveljaviti Marino Podunavac.
Člani te jadralne sekcije se ne učijo samo veščin jadranja, pač pa spoznavajo in sodelujejo tudi pri graditvi in opremi jadrnic; tako si pridobivajo tudi koristne delovne navade. Dolgoročno pomeni taka oblika jadralne športne dejavnosti, da bodo iz njih zrasli ne le dobri jadralci, temveč tudi športne osebnosti.
Tone Baje
Bela jadra - z vseh koncev sveta
Portorož in Piran postajata vse bolj priljubljena Meka jadralnih tekmovalcev. Portoroški jahtni klub prireja od 5. do 12. junija evropsko prvenstvo za leto 1993 v razredu SOLING. Že doslej se je za to mikavno tekmovanje prijavilo 59 jadrnic iz 18 držav. Pričakujejo pa, da bo število tekmovalcev še precej večje. - Tekmovanje bo potekalo na regatnem polju v piranskem zalivu. Kot soorganizatorji pa nastopajo International Soling Association, generalni pokrovitelj pa je zavarovalna družba Adriatic.
-	Na tem regatnem polju bomo čez poletne mesece še večkrat občudovali množico belih jader. 19. in 20. junija bo regata prijateljstva Milje - Portorož (okoli 140 plovil), 28. in 29. avgusta se bodo preizkušali na progi Monfalcone - Portorož (100 plovil), septembra pa bo najštevilčnejša regata Piran - Lignano (okoli 180 plovil).
-	Tudi ljubljanski jadralni klub bo pripeljal na regate številne ljubitelje jadranja. 12. in 13. junija bo Lenarčičeva regata na progi Piran - Poreč, 3. julij, bo družinska regata v piranskem zalivu 11. in 12. septembra, pa šavrinska regata na progi Piran -Izola - Koper - Piran.
EVROPSKO PRVENSTVO SOLING SOLING EUROPEAN CHAMPIONSHIP
PORTOROŽ, SLOVENIJA 5-12 JUNE 1993
Regate se pričenjajo na kopnem.
Misel	meseca
Kjer vsi enako mislijo, nihče kaj veliko ne misli. Pri pogovoru ni nujno, da prideta sogovornika do istega mnenja. Važno je, da spoznata, da obstoja še drugačno mnenje. Vsako pravo mišljenje je iskanje resnice. Če pa v razmišljanju iščemo dokaze za potrditev svoje resnice, nam ne gre za odpravo dvorna, temveč za potrditev ene resnice.
Vinko Brumen - Argentinski spisi
/i
»ritz
Obala 120, Lucija 66320 Portorož SLOVENIJA tel.: 066/70-800 dom: 79-002
Gospodinjska in gostinska oprema
Grčar Robert
Doma:
tel.:066179-002
boutique MIG
Moška in ženska krznena in usnjena
konfekcija Usnjena galanterija
GRČAR FRIDERIK OBALA 20/at PORTOROŽ tel. .-066/75-593
Ustvarjalci so med nami:
PORTOROŠKA MODNA
TKALNICA
Verjetno le redki Portorožani vedo, da imamo v našem kraju tudi zelo lepo domačo obrt - ročno tkanje z imenom "FURLANI". Leta '91 sta Jadran Furlan in Gordana nič začela s to dejavnostjo v svoji hiši, na Belokriški ulici št. 50A, kjer sta uredila tkalnico. Gordana se s tkanjem ukvarja že okoli 10 let, delala pa je tudi kot kostumografka v gledališču. "Moja želja je kreirati prekrasna oblačila, v katerih se ženska počuti udobno in samozavestno", pravi Gordana o svojih kreacijah. Njen način tkanja se razlikuje od klasičnega, zato je tudi učinek čisto drugačen. Uporablja in kombinira niti iz različnih naravnih materialov kot so svila, bombaž, moher in viskoza. V njenih kolekcijah je največ ženskih jaken, ki so okrašene z bižuterijo. V stilu Chanel iz enake tkanine izdeluje tudi krila in modne dodatke: krila, torbice, celo čevlje...
Navdih za novo poletno kolekcijo je Gordana dobila na počitnicah ob vznožju vulkana Vezuv, v bližini Napolija. Turkizno morje, temno rjav vulkan obsijan z zlato rumenimi sončnimi žarki - te barve je vtkala v svoje prelepe izdelke.
Treba je poudariti, da to delo zahteva veliko truda in potrpljenja, saj za izdelavo ženske jakne potrebuje tudi do trideset ur. Modeli so izrazito elegantni, primerni za vsak dan pa tudi za posebne slavnostne priložnosti. Zanimivo je, da nekatera oblačila znamke "Furlani" nosijo tudi napovedovalke TV Slovenija.
Gordana in Jadran sta svoje originalna oblačila predstavila tudi na modnih revijah in tekmovanjih stilistov, med drugim v avstrijskem Gradcu (Faschion New"s 93). Trenutno modele "Furlani" prodajajo v Ljubljani, Mariboru in Kranjski gori. Gordana in Jadran upata, da bosta prostor za predstavitev svojih izdelkov dobila v kratkem tudi v Portorožu. Ta stara in lepa slovenska umetnost - ročno tkanje ukrojeno v modna in elegantna ženska oblačila - bi v portoroško butično ponudbo zagotovo vnesla nekaj izvirnega in lepega.
Snežna Rešekm Miloš Jovanović
* Kot zanimivost pa še to: Pred nekaj dnevi sta se v oblačilih "Furlani" po portoroški promenadi sprehajali dve elegantni domačinki. Pa ju gostja iz Avstrije povpraša, kje neki sta kupili svoja oblačila. Povedali sta ji in Avstrijka se je zares oglasila v tkalnici "Furlani" na Belokriški cesti.
Primer ročno tkanega oblačila iz ateljeja v Portorožu
TURLANr
PISMA PORTOROZANU:
Iz Ljubljane smo prejeli odmev, ki ga je avtorica naslovila "KOMENTAR NA ČLANEK "KAM NA DOPUST"" (objavljen v rubriki "PORTOROŽARIJE" v četrti številki našega časopisa). V nadaljevanju objavljamo povzetek.
Po prelistavanju vaše 4. številke "Portorožan" sem ga odložila z občutkom pomilovanja nad revščino duha, ki veje zlasti iz člankov v rubriki "Portorožarije". Kljub osebni oceni, da stil pisanja avtorjev člankov vašega časopisa ni vreden angažiranja časa za konstruktivno polemiko, čutim osebno odgovornost, da se glede vpletanja mojega imena obrnem na vaše uredništvo. Menim namreč, da pisanje v okviru rubrike "Portorožarije" presega meje dopustnega in ga lahko okarakteriziram kot namerno klevetanje in širjenje laži.
Nepodpisani avtor članka operira z mojim polnim imenom in okoli njega spleta zgodbico, ki je popolna laž in natolcevanje.
Želim povdariti, da je bila parcela, ki jo omenja avtor članka, legalno kupljena od domačega lastnika leta 1965 in da je postala "idiličen košček zemlje" kot ga imenuje avtor, po zaslugi naših žuljev in znoja. Obžalujem, da se avtor članka ni oglasil v letih, ko smo kultivirali omenjeno parcelo, saj bi si lahko pošteno obrusil jezik ob trnju in kanelah, ki sta preraščala to področje.
Kar zadeva zgodbico okoli prikolice in njenega domnevnega umika iz Hrvatske, je le-ta skonstruirana laž, ker ta prikolica nikoli ni bila na Hrvatskem in je na parceli locirana že od leta 1980...
Pripis uredništva: V uredništvu smo se odločili za objavo skoraj celega pisma gospe A* Vehovar-Žnidaršič, ki je replicirala na novičko v "Portorožarijah", ker naš časopis : daljših prispevkov ne prenese in ker je tudi prispevek v "Portorožarijah" kratek. Mnenja avtorice o rubriki "Portorožarije" ne bomo komentirali, naj vsak presodi sam.
Replicirad pa moramo na trditev, da bi bila rubrika in konkretni prispevek zlonamerno klevetanje. Komunalna inšpekcija je namreč g. Vehovar-ŽnidaršiČ izdala odločbo, s katero nalaga odstranitev turistične prikolice, ker stoji na | zemlji» ki ni funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše in m organiziran avtokamp« Res je, da ni prikolice pripeljala šele letos, kar se lahko razume iz "portorožarije", saj jo je postavila tja že 1. '80...(!) Ob tem podatku je komentar odveč!
Še o asfaltiranju klanca Letoviške poti
Kdo je dolžan preprečiti nesreče? Kdo je odgovoren za nestrokovno obnovo cestišča? Se bo po tem pismu le zganil? -sprašuje Milan Puc v svojem sestavku o asfaltiranju klanca na Letoviški poti objavljenem v četrti številki letošnjega "Portorožana". Kot gradbenik je zelo jedrnato in razumljivo razložil, kaj pomeni takšna asfaltna prevleka na takšnem klancu. Seveda ne le kot gradbenik, marveč tudi kot tisti, ki se bo kot prebivalec spodnjega dela Letoviške poti prisiljen po tem klancu voziti. Razume se, da to pojasnjuje in sprašuje v imenu vseh sobival-cev in drugih, ki bodo na to primorani. Malokrat sem peljal ondot, popolnoma brezskrbno pa nikdar, kajti še takrat ko prejšnja prevleka ni bila še izlizana, sem vsaj dvakrat imel možnost videti vozila, ki so zdrsnila na stopnice in treščila ob ograjo. Kaj bo šele sedaj, se Puc in vsi drugi nadvse upravičeno sprašujemo.
S čim vsem nam vsakovrstna javna občila neprestano ne strežejo bodisi v obliki sporočil o dogodkih v prometu, kakor tudi s poduki, kako gre pri tem ravnati, da bi nesreč bilo čim manj. Ko pa človek - kot konkretno Puc - nedvoumno in utemeljeno pove, da pričakuje, da bo nekega dne na omenjenem klančku, tako narejenem kakor je, razbil, če ne sebe pa vsaj svoje vozilo, zaleže, kakor da bi metal bob ob steno. Se jih mora mar res nekaj ponesrečiti, da bi odgovorni prisilili tiste, ki so to spackali, da to popravijo?
Mirko Kos
Pripis uredništva: Pričakujemo odgovor pristojnih in odgovornih, če tega že iz prejšnje številke niso razumeli
PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOR
a seji obćinslce 3kupšćine згпо lahko slišali izrečeno in prebrali napi3ano misel o pojavu mafi02n03ti v Portorožu. Kdaj, kje, kdo, kako, na kak način, se na veliko sprašujejo v vplivnih portoroških krogih. Nekateri zato, da bi se lahko pridružili mafijaškemu gibanju, drugi, da bi se lahko obvarovali pred njim. Kot smo obveščeni, je o tem mogoče največ zvedeti pri vodstvu elitnega "ROMPOMPOM" kluba. (ŠIFRA: "REKLA -KAZALA»)
Mafija v Portorožu? Neumnost, preveč se bojijo naše organizacije. ik**
Din - don se oglaša portoroški zvon. Mnogim znani portoroški vsevedež je o tem celo napisal pesem: "Zvonovi donijo v iskreči se dan, kot belci v zlate vozove zapreženi, oči sta mi kakor dve lini zamreženi, v ječi temotni sem v krik neuteŠen vkovan." Ni kajl Lepi verzi. (ZVONJENJU V POZDRAV ALI ČUSTVENEMU ODZVANJANJU V PREMISLEK?!)
***
JPortorožarije znajo tudi pohvaliti, kadar je treba! Naša agentka nam je prišepnila, naj si kdo iz uredništva ogleda obnovljeno fasado hiše na Senčni poti 4 (nedaleč nad gostiščem "Istra"). In smo si jo res. Imeli smo kaj videti, kajti fasada je zares enkratno obnovljena: v zemeljsko rjavi barvi, lastnik hiše pa je ohranil tudi vse reliefne okrase stare meščanske vile.
(TUDI PORTOROŽANI ZNAMO...) ***
T^časih kdo pohvali tudi komunalo (misli se na podjetje "OKOLJE"). Kljub temu da je bil del Letoviške poti, zaradi del na njej, zaprt, so delavci "Okolja" redno ob za to določenih dnevih odvažali smeti - pa če se je bilo Se tako težko prebiti do zabojnikov za odpadke. ("OKOLJE" NAŠE VSAKDANJE).
***
Ć\
odpadkov ne plačujejo 'dolgovi зо пагази že v milijone tolarjev,, pa зе še ne kopljejo v smeteh. No, zakaj nela pa bi hotelirji sploh plačevali takšno banalno uslugo, kot je odvoz odpadkov, če pa piranski izvršni svet "Okolju" ne dovoli dolžnikom ukiniti teh storitev. (SPRAŠUJETE, KDO BO TO PLAČAL?! JA, VI IN JAZ!)
***
Piavi)Ot da je "show" nasilja, ki se je v soboto zvečer 8. maja odvijal sredi našega kraja, samo uvertura v vojno med Ljubljano kot centrom države in obalo kot njeno periferijo. (CENTER SI LASTI ZEMLJO, DAVKE, DOBIČEK OD IGRALNIŠTVA ... OD SEBE PA NE DA NOBENE FIGE)
***
V "Portorožanu" smo se že nekajkrat obregnili ob izbokline, ki so jih dvignile korenine sredi pločnikov rastočih borovcev. Drevesa slabo uspevajo, ker imajo dovolj proste površine, skozi katero bi dobivala dovolj hrane in zračnosti. V najslabšem stanju je pločnik pred poslovalnico SDK. Občina je pridobila že nekaj izvedenskih mnenj, kako pločnik sanirati in pri tem narediti borovcem najmanj Škode. Doslej pa se je še vedno kje zataknilo, tako se ob "esdekajevsko gričevje" kar naprej kdo spotakne. Nedavno je ob takšno izboklino naletel obiskovalec Portoroža doma iz Polzele. Zamislil se je, kako pomagati kraju, ki ne premore niti toliko, da bi odpravil ta "gričevnat svet" sredi Portoroža. V "Drogeriji" je pustil prvih deset tolarjev in predlagal ustanovitev sklada za popravilo portoroških pločnikov. Tako, sklad je odprt, poteza je zdaj vaša! (TOLAR NA TOLAR - PORTOROŠKI PLOČNIK)
***
Pozna morda kdo knjigo o pravilih poslovnega obnašanja? Sporočite, kje jo je mogoče dobiti, sicer simpatičnim uslužbenkam portoroške pošte. Posebej podčrtajte odstavke, ki govorijo, da med poslovni bonton sodijo besede "Prosim, želite?" "Izvolite". In še kopica drugih vljudnostnih rekel. (SICER PA ŽELIMO POŠTI USPEŠNO IN ZA STRANKE ZADOVOLJIVO POSLOVANJE!)
i e ne plačaš elektrike, ti jo odklopijo, če ne plačaš telefona, ti PIT- jevci brez usmiljenja vzamejo telefonsko zvezo s svetom, če pa ne plačaš odvoza odpadkov... Po zgornji analogiji bi morah "komunalci" prenehati odvažati smeti. Pa ni tako. Nekateri hoteli (npr. Palace, Bernardin, Metropol) že daljše obdobje odvoza
pobožno šaljrros^o govorih гл dira;зке~ dvoru. Naš portoroški "chloshrrerle" je za zdaj lociran na barkah, pnvezaruh ob portoroški pomol Jedci in prva plavajoče restavracije imajo seveda enake potrebe kot cesarski monarh. Nič hudega, če se neprijetne vonjave stekajo v morje. Saj je že tako ali tako onesnaženo, se tolažijo (KDO OB TEM DOVOLJUJE, ZAMIŽI NA ENO ALI CELO NA OBE OČESI?)
jfodjetje "Jestvina" se je odločilo polepšati svoj bife ob marketu pri osrednji portoroški plaži in pri parku, kjer sameva kip Suzane in nikoli delujoča "vremenska hišica". Prav zaradi hiške v parku, ki spominja bolj na sakralni objekt kot na kaj drugega, so domačini "Jestvinin" gostinski lokalček imenovali kar "Kapelca". Zdaj so pa bifeju dali tudi ime: KAVA BAR. (PREJ SEM SE PRI ŽENI IZGOVORIL DA GREM V KAPELCO...)
Toliko časa je tu, da je pognala korenine.
***
V PRITLIČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ SI PRI MEDICINSKI SESTRI LAHKO IZMERITE KRVNI TLAK VSAKO SREDO OD 16. DO 17 URE.
jK'ončno smo dobili prostor, v katerega se napoti še cesar peš, kot so nekdaj s
Kako so portoroški prvošolčki pekli sladico...
Stehtali 5moTmake in-slidfoTzfiodaJizz 5m0" t "v tedJcC-vaniiiA. sla dkörjaUÖJzdelih snno ru me:nj(äe od .. beljakov. Ttaßirez beljakov srno me žali,- TovariSici-jß zn^i iTi_::iz_ beljakov
SGEfp m_.ga iMa k masrr	_
rarpekač :,7 pef:.™' £ez kake pol::ure ~ -5"vcr_ z Hihcm j. ^.reverilq, ce se exe. Brloqra: Je Ž2l pečeno in ЕкГ fi šioT"
1	Г	, Mwi; />
Demes v. kuhinji ;
Ззг^угп? "ti rrjiov^ri -кс v hjhnfit tm
oo:il< ^pjčU tovarifoo j
pa je ločila rw.erjak m' coljakSi'r|e otroci зо озрЈг^ pecilne paištefcv-злзса je? м1о ^ehlaia ^ s?5Ig vine, cofeje
(onegerJtafc -je-skupcij фк Koje ifloJeiö~cÄD;]e. kilöj
:mo ^тоу^Жш^ . i iđiJ дгп iii fflHzzzi^
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI]
ZA TO ŠTEVILKO "PORTOROŽANA" SO PRISPEVALI:
Krajevna skupnost Nova vas, Padna, Sv. Peter
5000 tolarjev,
Alfonz KUNST z Razgledov 1000 SIT,
Boža KOVAČIČ z Belokriške ceste 1000 tolarjev,
gospod s Senčne poti 2000 SIT,
Maja POTRČ z Letoviške poti 500 SIT,
gospa s Cvetne poti 5000 tolarjev,
Nikola ŽIVANOVIČ iz Lucije 1000 SIT in
Janez KOSELJ s Senčne poti 1000 tolarjev.
"Portorožan" se vsem zahvaljuje in se še priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS Portorož (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS PORTOROŽ štev. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
vortorozan
' ' ' V -
Številka/numero 5* maj/maggio 93*
letnik/anno Ш* PORTOROŽAN je vpisan v register časopisov pri ministrstvu za informiranje pod registrsko številko 990* Predsednica Časopisnega sveta: Majda Vlačič* UREDNIŠTVO časopisa krajanov Portoroža/REDAZI-ONE del giornale dei cittadini di Portorose: Gustav GUZEJ (glavni in odgovorni urednik/capo redattore e redattore responsabile), Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Sij an PRETNAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR-ZORMAN; oblikovanje naslovnice/ copertina di: Teo TAVZELJ, dipl.arh,; tehnična ureditev/redazione tecnica: SKELETON CREW LJUBLJANA; tisk/ stampa: Bixografika "BORI" Izola; nak~ lada/tiratura: 1800; IZDAJATELJ/EDI-TORE KS Portorož/CL di Portorose. Naslov uredništva/Indirizzo della redazione: Obala 16, Portorož, teL: 73-046/Lungomare 16, Portorose, telef.: 73-046. Cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: brezplačen/gratuito. V tej številki so sodelovali: Tone BAJC, Vukica JOVANOVIČ-KREVATIN, dr» Miroslav ZE3, Marko KLASEK, David BOŽIČ, Miloš JOVANOVIĆ, Dragica KOCJANČIČ, otroci osn. šol Portorož in Piran z vzgojiteljico Jnanjo PALA-KOVIČ, VINJETE: Sandro SAMBI,
AKCIJA "PORTOROŽAN-а" IN MAESTRALA:
Spoznajmo se med seboj, skupaj pa spoznavajmo našo deželo...
Akcija Portorožana in Maestrala "Spoznajmo se med seboj in skupaj spoznajmow našo deželo" je več kot imenitna. Že nad 20 let živim v Portorožu, pa večino ljudi poznam le na videz in površno. In tako, kot se slabo poznamo ljudje v tem kraju, tudi slabo poznamo našo domovino, ki je polna prelepih kotičkov. Prav zato mislim, da nam bo ta ideja z izletom omogočila, da se krajani med seboj spoznamo in zbližamo, ob tem pa še spoznamo našo prelepo deželo na sončni strani Alp.
Ana Jakič
Tako vzpodbudno nam je pisala bralka "Portorožana". Tudi njene besede so nam pomagale, da akcijo nadaljujemo. V uredništvu upamo, da bo naša in Maestralova iniciativa navdušila še koga, da se bo odločil za naš naslednji izlet, ki smo ga napovedali že v prejšnji številld.
IZLET V GORIŠKA BRDA: Gremo na praznik češenj
KDAJ: v soboto, 12. junija t.l.; odhod je ob 7. uri zjutraj izpred stavbe krajevne skupnosti Portorož, Obala 16.
PROGRAM IZLETA: Vozili se bomo preko zelenega Krasa do Štanjela, kjer se bomo ustavili za ogled tega slikovitega srednjeveškega mesteca. Ogledali si bomo lahko tudi stalno razstavo Spac-alovih grafik v obnovljenem delu star-
ega gradu.
Nato nas bo pot vodila preko Dornberka, Šempetra do Nove Gorice in naprej v Goriška Brda do gradu DOBROVO, kjer bo že potekalo praznovanje. Tu si bomo ogledali obnovljeno graščino ter eno najstarejših vinskih kleti pri nas. Seveda si bomo privoščili tudi pokušino 4. vrst vina, ki ga tu že od pamtiveka pridelujejo pridni BRICI. Tudi za želodce bo poskrbljeno na prijetni kmetiji z dobro domačo hrano. Polni lepih doživetij se bomo v večernih urah vrnili domov.
CENA IZLETA PO OSEBI: SIT 2.100
(Informacije na turistični agenciji
izpolni, izrežiin pošlji1............................
PRIJAVNICA ZA IZLET V GORIŠKA BRDA "Gremo na praznik češenj" 12. JUNIJA LETOS
IME IN PRIIMEK:_
NASLOV: _
TELEFON: -
Na izlet nepreklicno prijavljam naslednje število oseb _
Datum: _
Podpis: -
"Maestral", na Belokriški cesti tel.: 75860 ali na KS Portorož tel.: 73-046).
Ne oklevajte, izpolnite prijavnico in pojdite z nami na češnje:
PRIJAVNICO DOSTAVITE TAKOJ (Maestralu ali na KS Portorož), KER BO IZLET ŽE 12. JUNIJA.
ODGOVOROV NA NAGRADNO VPRAŠANJE V PREJŠNJI ŠTEVILKI SE SICER NI TRLO. NEKAJ PRAVILNIH PA JE VENDARLE PRIŠLO.
IZŽREBALI SMO ANO JAKIČ, Pot pomorščakov 18, ki nam je razen odgovora poslala tudi nekaj tako prijaznih besed. Ana Jakič bo za nagrado odšla z nami na češnje v Goriška brda.
Pri nas pa ne mirujemo in že načrtujemo naslednji izlet v prvi polovici julija in sicer v Medijske toplice, GEOS Slovenije, grad BOGENŠPERK in samostan STIČNA.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE:
Kateri slavni slovenski mož je deloval na gradu BOGENŠPERK?
Vaše odgovore pričakujemo do 15. junija!
Kdor bo prav odgovoril in mu bo sreča mila, bo šel z nami v juliju na izlet.
AVDITORIJ PROGRAM ZA JUNIJ AVDITORU
Portorož - Portorose	Portorož - Portorose
je petek, 4. junij 1993 ob 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKE USPEŠNICE: VONJ PO ŽENSKI, režija: Martin Brest, g. vloge: Al Pacino;
je nedelja, 6. junij 1993 ob 18.30 in 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKO GLEDALIŠČE: IGRALEC, režija: Robert Altman, gl.vloge: Bob Roberts, Whoopy Goldberg in 60 zvezdnikov;
je petek, 11. junij 1993 ob 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKE USPEŠNICE;
je sobota, 12. junija 1993 ob 18.30 Portoroška ploščad: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA
(V sodelovanju s KUD Karol Pahor Piran smo v letu turizma v Piranu in Portorožu pripravili polurne priložnostne programe -vsako soboto v juniju in septembru), Plesna skupina "FLIP", Vokalna skupina "Portorož";
je sobota, 12. junij 1993 ob 19.00 Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA Bobnarska in mažoretna skupina, Mladinski pihalni orkester;
je nedelja, 13. junij 1993 ob 18.30 in 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKO GLEDALIŠČE;
je petek, 18. junij 1993 ob 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKE USPEŠNICE;
je sobota, 19. junija 1993 ob 18.30 Portoroška ploščad: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA Bobnarska in mažoretna skupina, Mladinski pihalni orkester;
je sobota 19. junij 1993 ob 19.00 Tartinijev trg Piran:
DOMAČINI TURISTOM DOBRODOŠLICA Folklorna skupina,
Mešani pevski zbor; je nedelja, 20. junij 1993 ob 18.30 in 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKO GLEDALIŠČE; je petek, 25. junij 1993 ob 21.00 Avditorij Portorož: VEČER ISTRSKE GLASBE;
koncert ob slovenskem državnem prazniku MIRKO CETINSKI, ELDA VILER, LIDIJA PERCAN s spremljavo ŽIVEGA KOMORNEGA ORKESTRA "Camerata Labacensis"
in s priredbami popularnih istrskih napevov pod taktirko BOJANA ADAMIČA;
je sobota, 26. junij 1993 ob 18.30 Portoroška ploščad: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA; Ženski pevski zbor, Baletna skupina; je sobota, 26. junij 1993 ob 19.00 Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA Bobnarska in mažoretna skupina, Mladinski Pihalni orkester;
je nedelja, 27. junij 1993 ob 18.30 in 21.00 Avditorij Portorož:
FILMSKO GLEDALIŠČE.
Za julij napovedujemo:
je sobota, 3. julij 1993 OB 21.00 Avditorij Portorož -letni oder:
GIUSEPPE VERDI: LA TRAVIATA,
uspešnica SNG Maribor - Opera in Balet,
dirigent: Stane Jurgec,
Violetta Valery: Natalija Vorobjova.
PREDPRODAJA VSTOPNIC: KKPC Avditorij, 066-
Z3-571,
Ob delavnikih od 9.00 do 14.00, cena vstopnice v predprodaji: 1000 SIT.
PRIHRANITE SI ČAS IN ODVEČNE SKRBI PARKIRANJA V MESTNERM JEDRU PIRANA!
VSE KREDITNE POSLE - KREDITIRANJE OBČANOV IN OBRTNIKOV, KAKOR TUDI IZDAJANJE GARANCIJ ZA OBRTNIKE -LAHKO OPRAVITE V AGENCIJI SPLOŠNE BANKE KOPER V LUCIJI.
I	ЖО splošna banka koper
portorožan Št./№ 5	16	maj/maggio '93