Zarja miru« Na jugu se naflaljuje krvava vojska, od vzlioda pa je -z a s v e t i 1 a :z a r j a m i r u. V .Rusiji se: daj vladajofia radikalno-socialistična stranka «boljževikov" odlofino dela za premirje in za takojšnji pričete,'. mirovrdh pogajanj. Vrhovnemu poveljniku ruskih armad generalu Duhoninu je sedanja vlada dais povelje, da se naj takoj obrne na vojskovodje sovrož-.iih :avstrijskih, nemških, bolgarskili in turških) armad s ; redlogom, da se takoj ustavi bojevanje v svrho [ ričetka mirovnega posvetovanja Generalu Diihoninu se je naročilo, da naj vlado stalno oln-ešča o poteku pogajanj z zastopniki sovražnih armad. Premirje sme skleniti le tedaj, Ce dobi za to dovoljenje od vlade, ki si je nadela ime ,,svet ljudskih komisarjev." Brzojavke iz Kodanja, ki so glede resnicoljubja na zelo slabem glasu, pravijo, da general Duhonin ni maral predlagati premirja sovražninj armadam in da so ga zaprli. Nato je baje vlada pooameznim vojnim skupinam naročila, naj same začnejo s pogajanji za premirje. Poroča se tudi, dla je ruska vlada poslala obvestilo o svojem sklepu glede premirja in o pričetku mirovnih pogajanj že tudi vsem vojskujočim se in nepristranskim državaio. Potemtakem je že tudli naša vlada dobila uradno ponudbo rus):e vlade. Neka brzojavka iz Dunaja pravi, da bo herolinski poroSevalni urad v kratkem celo zadevo uradno i^ojasnil. Dozdeva se, dla avstrijska in nemška vlada ruske ponudbe glede premirja ne smatrata kot končnoveljavne, ker se je bati, da se sedanja ruska vlada ne bo mogla obdržati na površju. Prihajajo namreS vesti, da se bivši načelnik prejŠnjeA1 de Kerenskij in kozaški general Kalodin pripravljala, da z vojaško silo strmoglavita Lenina in njegovo vlado. Predlog za premirje je zelo neljubo dirnil CGtverosporazum, ki je s tem, 8e bi Rusija uskoCila iz zveze naših sovražnikov, silno prizadet. Zavezniške armade, ki stojijo sedaj od Severnega do Cr- i;ega morja, bi bile uaenkrat proste in bi se lahko u; orabile zn druge fronte Na vzhodu je torej zasijala zarja iniru Na ustnih vseh vsled vojske krvavefiih narodov sedaj trepeSe vprašanje, kako dolgo bo sijala in ab bodf kmalu pripeljala za seboj zlato solnce miru. Dvojne meglica nam že zclaj zatira to zarja. Prva meglica je vprašanje. ali boliševiki, ki so zagospodarili v Petrogradu, v Mosln-i in v drugin mestih, re:- -'-astopajo vso Rusiio. ali \>a se bodo mor, ;i l-m-iln umakniti drugim mogotcem. Ni namrefi verjet^o. da !>i hil soeializem na Ruskem poj olnoma ubil narodno idejo. Kar to meglico vedno bol.i i^oveguie, je velikansjki pritisk Anglije, Amerike in Japonske na Rusijo, kar terJ preti.io z raznimi 'grožniami. Druga megrlica pa je vprašanje, ali bo NemSija in njena zaveznica sprejela mirovne načrte sedanje ruske vlade. Bolj^eviki namreč zaktevajo demokratičai mir, ki je utemeljen na neodvissost vsak narodov in na pravioo , da si sme vsak narod sam določiti svoj razvoj in ki ne pozna ne zemeljskih priiobitev ne odškodnin. Ali bodo vsenemški krogi, ki tako željno hrepenijo po tistih ruskih krajih, ki jih je Rusi.ia med voisko izgubilal se odpovedali pohle?>u po tuji zemlji in po cdškodninah? Ali bodo nemškanacionalni krogi, ki ti tako radi gospodovali drugim narodom ter fih poi!-emčevali, sprejeli načelo o neodvisnosti vs&h narodov in o pravici, da si na* vsak narod sam doloži svoj razvoj in svojo bodočaest? In vendar pozdravIjamo zarjo miru, 6e jo še tud5 zdaj zatirajo megle.