Klekl Jozsef: Salve Regina........257 Szlepec Ivan : Zsivlenje i vcsenje nasega Goszpodna Jezusa Krisztusa...........260 R. J. K Mariji............268 Po J. Zupančiča S. J. mladenec. : Nocsno klantivanje, szmri neduzsnozti i szrecse.......269 Pavel Augusztin : Na našem pokopaliscsi . . . 273 Sz.....cs : Kaj je szociàldemokràcia . . . , . 275 (Po „Missionari") : Ne zaklinjaj !......279 Lenarsich Imre : Szveto Ime Marie .....281 Korenjak Stevan. Preci Marijov Pomocsnicov . . 284 Drobizs. — Gläszi...........285 Rednikov odgovor:...........287 Ki scsé liszt ddblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef plebanos pri szv. Szebestjani, posta Battyänd, (Vasm.) Szirouiaki, ki nemorejo zdaj vcsaszi plaesati, kak vszako leto tak i letosz lehko po vecskrdtnili stintali, ali pa, kila bodo meli naednok pläesajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom, Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. Zdaj zse marno 800 koron. III. leto. 1907. 9. st.|Szeptember. NEVTEPENO POPRUETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPÀ VOGRSZKA. - POßOZSEN MESZECSEN LISZT. i- rèdi ga : - KLEKL JOZSEF PLEBÄNOS SZV, SZEBESTJÀNI* (P. BATTYÀND, VASMEGYE.) Prihaja vszaki meszec 8-ga. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. i L i I lllillllliu i-i^A. nniiinmuiilimill TTTTTTTTTTTTTTT T TTTT TTTT TT TT TTTT TTTT T Salve Regina. ozdrävlena bodi. . . zsivlenje nase. Tak imenüjemo, sztem lepim pozdravom poiscsemo gor nadale BI. Dev. Marijo. Zsivlenje nase je ona, är je Jezusa Krisztusa, szpravitela vekivecsnoga zsitka nam rodila. Zsivlenje nase je, är je Jezusa Krisztusa, szpravitela bozse miloscse na té szvet däla. Szvéta maticérkev sz radosztjov prepeva na Mälo meso „ Porodjenje tvoje, Beva Mati Bozsa, je veszelje naznanilo celomi szveti11. Veszeli sze narodjenji Marijinom szveta maticerkev i zrok toga veszeljä je po Mariji vcsinjeno razveszeljenje celoga szveta. Celi szvet je razveszelila, är njemi je zsitek düseven i vekivecsen szprävila vu Szini szvojem. Jezus je pravo : „Brezi mene nikaj nemorete vcsiniti". Brezi Jezusove podpore i pomocsi nikaj taksega ne moremo opraviti, ka bi sze Bogi dopadnolo, kabi nasoj elusi hasznilo, ka bi nam v nébi szamo edno piknjico bläzsensztva szpravilo. Jezusova pomocs, to je „milosesa" njegova nam je potrebna, esesese-mo dobro moliti, delati, zsiveti i tak szi nebo zaszlüzsiti. Brezi té miloscse bozse szrno, kak szülio drevo, stero ne ima niti lisztja, nili szada, niti szence, esese ftica redko szede na njé, za ztreblenje i zsganje je szamo. Brezi miloscse szmo, kak rozsa brez dihéta, brez cveta, stera je szamo zato, naj sze opleve z gréde i meszto da drugim pripravnim cvetlicam. Rjavo zselezo szmo brezi miloscse, zsarjavo zsnjov, ötero sze da vugnoti i z steroga sze da vsze napraviti. Kak szprotoletje je nasa düsa, cse plava v miloscsi bozsoj i kak trda zima je, cse je brezi nje. Oh kabi szi zato cslovek drügo zselo, kak miloseso, naj njemi düsa rasztécsa, cvetecsa, szad noszécsa, Bogi i drügim dopadliva bode to je ka drügo bi szi zselo cslovek, kak naj njemi düsa zsive na tom szveti i naj szi priprävi zsitek za ov szvet tüdi. I to miloseso, brezi stere nemoremo na tom szveti pobozsno zsiveti i ednok v nébo priti, szmo dobili po Mariji, är je ona porodila — jedino ona — Jezusa Krisztusa, ki je nam na szvetom krizsi miloseso i nebo szpravo. Zsiveti sesémo i zselemo vszi i brezi miloscse nemoremo. Zato szi miloseso moremo szpraviti od Jezusa, koga je. Nevolni grešniki. Jeli pa näsz poszlühne té praviesen näj-szvetesi Bog? Jeli pa szlobodno z našim zselenjom pred Njega sztopimo ? Imejmo vüpanje. Cse nemoremo cio vretine miloses szegnoli, lehko szégnemo do zsleba, szkoz steroga tecsejo. I té zsleb je Marija. Cse nemoremo v szunce gledati, gledajmo v meszec, on od szunca viszi i dobi szvetloszt i Marija je le meszec. Njo zalo proszimo, k njoj sze obrnémo, njo gorécse csaszlimo, te dobimo zselno miloscso. Da, kak je na te grešen szvet po njoj prišla miloscsa vu zacselki našega odkiiplenja, tak pride po njoj vu nase szrce pri nadel-jävanji i dopunjavanji našega odküplenja tüdi. Po njoj, po njenih prošnjah nam da Jezus miloscso, ka bomo znali zsiveti za Boga i tak dobiti na düso po recsah szv. Pavla apostola : „Za Boga zsivocsé diise szàd, steri je lübezen, ve-szelje, mirovnoszt, potrplivoszt, m'üosztivnoszt dobrotivnoszt, veliko potrplenje". To je düseven zsitek. Po njoj, po njenih gorécfih prošnjah dobimo oc! Jézusa miloscso sztano-vitnoszti, ka ne zacsnemo szamo szrecsno, nego dokon-csamo tüdi szrecsno duhovno zsivlenje. Ona nam szpro-szi railoscse, ka na szrartnoj vüri nasz szküsävec ne zrnoti, nasz potrplivoszt ne povrzse, nasz obvüpanje ne oblàda, nasz gizda ne oszkruni i ne zamazse. Ona, ta dobra mati bo tiszta, stera de nam na pomocs, kda bomo szlednje recsi pregovarjali, ona tä zmozs-na mati nam pride na pomocs, kda bomo szlovo jemali na szmrtnoj poszteli od naših drägih ; od njé szprosena miloscsa bozsa bo nas potreti pogléd od toga minlivoga szveta k ovomi vekivecsnomi vlekla, ona bo pred našim dühom odpirala csütenje vekivecsnoga bläzsensztva, veki-vecsnoga bläzsenoga zsivlenja, cse szmo zsiveli na tom szveti dühovno zsivlenje, to je cse szmo v miloscsi njé-noga szina, brezi szmrtnoga greha bili" i szmo. Zsivlenje mi da Marija na tom i ovom szveti, kak me to veszeli. Sz veszéljom jo zato pozdrävlajmo, sz vüpan-jom jo za zsitek proszimo. Zsivlenje nase bodi pozdrav-lena. Zsivlenje nase, daj nam miloscso ! Zsivlenje nase, daj nam vekivecsno zsivlenje. Szrcsno kricsim do vszake düse, stera ne ima miloscse naszebi. Idi k Mariji, csi scses zsiveti, ona je tvoje zsivlenje. Klekl Jozsef. Zsivlenje i vcsenje našega Goszpodna Jezusa Krisztusa. VI. del. Trplenje Goszpodnovo. 3. Jezus pred K a i f ä s o m. sidovszka vnozsina sze zdaj na Jezusa szünola ino szo ga zvézali. Ob prvim szo ga pelali k Annasi, ki je bio tészt Kaifasov, steri je bio visesnji pop onoga leta. Ozdalecs je pa so za Jezusom Simon Peter i eden drügi vucsenik. On drügi vucsenik je pa poznani bio visesnjemi popi i sztopo je z Jezusom vu dvoriscse visesnjega popa. Peter je pa posz-tano pri dverah. Vö je so tak ov drügi vucsenik, ki je poznäni bio visesnjemi popi i za szebom je pripelao Petra. Tam szo szläli szlugi i szoldäcje okoli ognja i szegrevali szo sze, är je mrzlo bilo, med njimi je bio i Peter. Visesnji pop je zäcsao szpitävati Jezusa od njegovoga vcsenjä. Jezus je odgovoro : Jaz szem ocsiveszno gucsao szveti; jaz szem vszigdär vu sinagogi i vu cerkvi vcsio, kama zsidovje vküphodijo, jaz szem szkrivomä nika ne gucsao. Ka tak mene pitaš? Pitaj one, ki szo csüli, ka szem jaz gucsao; oni znajo, ka szem pravo. Eta pa gda bi on pravo, eden z tam sztojécsih szlugov je Jezusa vu lice plüszno govorécsi: tak odgovarjaš visesnjemi popi? Odgovoro je njemi Jezus: Csi szam hiido gucsao, posz-vedocsi mi od hüdoga ; csi pa dobro, zaka me bijes ? Popovszki poglavarje i vszi vküpszprävleni szo pa krivo szvedocsänsztvo iszkali proti Jezusi, da bi njega mogli na szmrt oszoditi ; ali ne szo najsli, csi je glih vnogo krivi szvedokov napreprislo. Na szlednje prideta dva kriviva szvedoka, steriva szta etak gucsala : On je pravo : jaz lehko porüsim cérkev bozso i na trétji dén njo lehko znova gorizozidam. Te gorisztanovsi visesnji pop pravi: jeli nika ne odgovoriš na età, ka proti tebi szvedocsijo? Jezus je pa mucsao. I znova gucsi popovszki vlädnik govorécsi : Pri-sziljävam te na zsivoga Bogä, povej nam, csi szi ti Krisz-tus Szin Bozsi? Odgovoro je njemi Jezus: Ti prävis ! ali velim vam, od etoga mao bodete vidili Szinä cslovecsega szedeti na desznici bozsoj i priti vu nebeszkih obläkah szodit zsive ino mrtve. Te je popovszki poglavär raszcšeszno oblecsalo szvoje rekocs : Preklinjao je ! Ka bi potrebüvali escse vecs szvedokov, ovo esuli szte preklénsztvo. Kak szodite? Ovi szo pa vszi pravili : vreden je szmrti. Za tem szo ga vu lice poplüvali, za vüha loszkali pa z pesznicami vu obräz mlä-tili govorécsi : Povej nam zdaj Krisztus, sto te je vdaro ? 4. Peter zataji Jezusa. Szlugi, steri szo Jezusa k Kaitäsi odpelali, szo szi na dvorisesi okoli ognja doliszeli. Peter, ki je Jezusa ozdalecs naszlediivao, je tüdi med nje sztopo k ognji. Värala ga je pa tam edna szlüzsbenica ino prävi: Ete je tüdi z njim bio. Peter je pa tajio govorécsi: ne znam, ka gucsis. Po krätkom pride edna drüga i prävi : Ti szi tüdi z njegovih vuesenikov. I Peter znova prävi : ne szem. Tak za edno vöro pàli drügi pride i pravi : Ete je tüdi zagvüsno z njim bio, är je on tüdi galileänec. I Peter je tajio z priszegov, ka nanes ne pozna Jezusa. I taki je szpopevao kokot. Goszpod pa obrnovsi na Petra sze zgledno i Peter sze szpomeno z Jezusovih reesih : prvlé kak bi sze kokot zgläszo, trikrat zatajiš mené. I vöidocsi britko sze je jokao. 5. Judas szebé szkoncsa. Judäs je celo nocs ne znao od sztrahote, ka bi csino. Zarän szo pa popovszki vlädnicje tanäcs drzsali, ka bi Jezusa na szmrt däli. Zvézanoga Jezusa szo k Poncius Pilätusi gnali, naj bi on vöpovedani szmrten szod dokoncsao. Vidivsi pa Judäs, ki je odao Jezusa, ka je on na szmrt oszodjeni, pozsalüvao je szvoj greh, nazäj je odne-szao peneze popovszkim poglavàrom govorécsi: Pregrehso szem, neduzsno krv szem odao. Oni szo pa pravili: Ka nam je za to? ti glédaj ! Po tom je Judas peneze vu cérkev lücso i odhäjajocsi obeszo sze je. Popovszki poglavärje szo pa goripobrali szreberne peneze i pravili szo : Neszmemo njé vu cerkveno skrinjo djiti, är je cena krvi. Tanäcs szo zäto drzsali i kupili szo za njé njivo ednoga loncsära za pokopaliscse tiihin-cov. Za toga volo sze zové ona njiva za Hakeldämo, to je za njivo krvi do denésnjega dnéva. Tak sze je szpunilo, Ka je proroküvao Jeremias prorok govorécsi : I vzéli szo treszeti szreberni penez, kak ceno vcenjenoga, koga szo kupili od szinov Iraelszkih i däli szo je za njivo loncsära, kak je meni zapovedao Goszpod. 6. Jezus pred P i 1ä t u s o m. Od Kaifäsa szo Jezusa k caszarszkomi namesztniki odpelali i posztanoli szo z njim vu szodbärnici. Bila je pa gojdna onoga dnéva pred vüzmom i popvszki vlädnicje pa szlugi szo ne sztopili vu szodbärnico, naj sze nebi oszkrunili i tak bi lehko potrosili vüzemszkoga ägneca. Zäto je Pilätus so vö k njim i pita: Ka za tozsbé mate proti etomi csloveki? Oni szo pa odgovorili: Csi on nebi bio hüdodelnik, nebi ti ga vu roké däli. Veli njim Pilätus : Vzemte ga zäto vi i oszodte ga poleg prävde vase. Ali pravili szo njemi zsidovje: Nam je nikoga ne szlobodno vmoriti. Pilatus je notriso znova vu pravdeno hizso i priz-vavsi Jezusa prävi njemi: Jeli szi ti kral zsidovszki? Odgovori pa Jezus: Szam od szébe to prävis, ali szo drügi pravili tebi to od méne? Odgovori Pilätus: Jeli szem zsidov jaz? tvoj närod i popovszki vlädnicje szo tebé däli vu moje roké, ka szi vcsino? Odgovoro je Jezus: Krälesztvo moje je ne z etoga szveta. Csi bi z etoga szveta bilo krälesztvo moje, szlugi moji bi sze vojüvali, naj nebi priseo vu roke zsidovov ; zdaj je pa krälesztvo moje ne odnet. Velo je zäto njemi Pilätus : Tak kral szi ti? Odgovoro je Jezus: Ti prävis, ka szem kral jaz. Jaz szem za to rodjeni i. za to szem priseo na ete szvet, naj bi szve-docso od pravice. Vszäki, ki je z pravice, posziüsa recs mojo. Veli njemi Pilätus: Ka je pravica? I gda bi to pravo brezi toga, ka bi odgovor csakao, so je znova vö k zsidovom ino njim pravi : Jaz niksega zroka vu njem ne näjdem. Mäte pa vi nävaclo, naj bi vam na vüzem odpüszto ednoga hüdodelnika. Scséte zäto, naj väm odpüsztim kralä zsidovszkoga ? Meo je pa vu onom vremeni Pilätus ednoga imenit-noga voznika, Barabbäsa po imèni. Gda szo sze tak vküp-szpravili, veli njim Pilätus; steroga scséte, naj vam ga odpüsztim : Barabbäsa ali pa Jezusa, ki sze za Krisztusa zové ? To je pa szpitävao za volo Jezusa, är je znao, ka szo ga z nevoscsenoszti däli vu njegove roké. Vsze bole zäto je to vcsino, är da bi szedo na szodbenom sztolci, poszlala je k njemi zsena njegova govorécsa: nikaj nemaj ti z onim pravicsnim, är szem jaz doszta trpela vu szneh za njegovo volo. Ali popovszki poglavärje i sztaresi szo nagucsali lüsztvo, ka bi Barabbäsa proszili, Jezusa bi pa pogübili. Gda bi tak namesztnik znova pitao : steroga scséte, ka bi vam ga odpüszto? Oni szo pa kricsali : Barabbäsa. I gda je Pilätus pitao: Ka bi pa csino z Jezusom, ki sze za Krisztusa zové? Vszi szo trobili: raszpni ga! Veli pa poglavär: ali ka hüdoga je vcsino? Oni szo pa esese bole kricsali : räszpni ga ! 7. Jezusa zbicsüjejo i z trnjom koronajo. Pilätus, naj bi zsidove vtisao, dao je zbicsüvati Jezusa. Vitézje szo pa szpleli korono z trnja i potehzsili szo jo njemi na glavo i erdécsi pläscs szo vrgli na njega i k njemi prisztopivsi spotärili szo sze govorécsi : Zdrav bodi kral zsidovszki ! I vu lice szo ga plüszkali. Vö je pa so znova Pilatus, Jezusa je tüdi z szebom pripelao, ki je trnavo korono i erdécsi pläscs noszo i posztavivsi njega pred lüsztvo prävi: ovo cslovek! Gda bi pa szlugi i po-povszki vlädnicje njega vidili, na meszto toga, ka bi sze na szmiletioszt pobüdili, kricsali szo: räzpni ga, räzpni ga ! Pilätus njim pa prävi : vzemte ga i räzpnite ga vi, är jaz vu njem niksega zroka ne näjdem. Odgovorili szo njemi zsidovje : Mi prävdo mämo i poleg te prävde more mreti, är je szebé za Szinä bozsega vcsino. Szlisavsi pa té recsi Pilätus esese bole sze je zbojao. I notri je so vu prav-deno hizso i prävi Jezusi: odket szi ti? On njemi je pa ne dao odgovora. Veli zäto njemi Pilätus : Meni ne odgo-värjas. Ne ves, ka obläszt mam tebe räzpnoti i obläszt tebé odpüsztiti? Odgovoro je Jezus: nikse obläszti nebi meo nad menom, da ti nebi od zgoraj däno bilo. Za toga volo, ki je mené tebi vu roké dao, véksi greli mä, kak ti, ki szi me z bojaznoszti oszodo. 8. Pilätus Jezusa z s i d o v o m prekdä. Pilätus je zevszov szvojov mocsjov steo Jezusa odpüsztiti. Ali zsidovje szo sze njemi prtili: Csi toga od-püsztis, ne szi priätel caszarov, är vszaki, ki szebé za kralä esini, je caszari protiven. Pilätus zäto szlisavsi té recsi vö je pelao Jezusa, vu pravdeni sztolec szi je szedo na onom meszti, siero szo zové lithostroton, to je kame-nisese, zsidovszki pa Gabbatba. Bilo je pa priprävlanje k vilzmi okoli sészte vöre i veli zsidovom : ovo vas kral ! Oni szo pa kricsali : vzemi ga, vzemi ga i räzpni ga. Veli Pilätus : kralä vašega bi räzpno ? Odgovorili szo popovszki vlädnicje: nemarno kralä, nego caszara. Gda bi pa vido Pilätus, ka nika ne valä, nego vsze vékse zburkanje gracsüje, vzeo je vodo, oprao szi je pred lüsztvom szvoje roké govorécsi: csiszti szem jaz od krvi toga pravicsnoga, vi vidite! I vsze lüsztvo je kricsalo: krv njegova naj bode nad nami i szinmi našimi. Zsidovje szo po tom vszebole prisziljävali Pilätusa, ka bi dao Jezusa räzpnoti i kama bole je steo to uameszt-nik odlašati, zsidovje szo vszebole kricsali. Pilatus sze je bojao, ka reberija riasztäne, zato je z szodom vöpovedao, naj sze zgodi tak. kak oni zselejo. Odpüszlo njim je zä'o Barabhäsa, ki je za volo lüdomorsztva bio vlovieni, Jezusa njim je pa prekdao, vu njuve roke. Vojacje szo zdaj na trnäc pravdenice pripelali Jezusa, vu erdécsi plases szo njega oblekli i trnavo korono njemi na glavo djäli i spot-livo szo sze pred njim naklänjali govorécsi: Zdrav bodi kral zsidovszki ! Po tom szo pa z trsztikov njega po glävi tukli, poplüvali i spotärili sze z njega. Po vnogom ospo-tävanji pa vu szvoj oblecs szo ga oblekli i pelali szo ga, naj bi ga läzpnoli. Na poti szo pa szrécsali ednoga cirenejszkoga csloveka z imenom Simona, toga szo priszilili, naj bi neszao krizs Jezusov. Velka vnozsina je pa njé naszlediivala. Pelali szo pa z njim tekäj dvä razbojnika, naj bi njidva z njim vréd räzpnoli. 9. Jezus na krizs i. Gda szo na ono meszto prišli, stero sze zové Gol-gotha, tam szo räzpnoli Jezusa med razbojnikma ednoga z deszne, ovoga pa z lejve szträni. Jezus pa pravi : Ocsa, odpüszti njim, är nevejo, ka csinijo ! Pilätus je pa napiszek dao napraviti i polozso ga je vise krizsa. Napiszek je pa eto bio: Jezus Nazarenszki, kral zsidovszki. Te napiszek je pa vnogo zsidovov cstelo, är je ono meszto, gde szo ga räzpnoli, blüzi bilo k varasi. Szpiszano je pa bilo po trojem jeziki: zsidovszki grcski i deacski. Pravili szo zäto Pilätusi: ne pisi: kral zsidovszki, nego ka je on pravo : jaz szem kral zsidovszki. Pilätus njim je pa odgovoro : ka szem napiszao, to szem napiszao. Vojäcje pa gda bi räzpnoli Jezusa, vzéli szo oblécs njegov, razdelili szo ga na stiri tale, vszakomi szoldäki eden tal. Szüknja njegova je pa bila nesivana odzgorah vsze tkana. Pravili szo zäto edendrügomi : ne raszcseszmo njo, nego vrzsmo szrecsko na njo, steroga bode. Da bi sze szpunilo piszmo, stero prävi : raztälali szo szi oblecs moj med szebom i na szüknjo mojo szo szrecsko vrgli. Vojäcje szo to tüdi vcsinoli. Mimo idocsi pa preklinjali szo Jezusa govorécsi: Hej! ki porüsis cerkev bozso i za tri dni njo gorizozidas, od-szlobodi zdaj szebé ; csi szi ti Szin bozsi, sztopi dol z krizsa. Priszpodobo pa i piszmoznanci z poposzkimi vläd-nikini navküper ospotävajocsi szo pravili : Drüge je odszlobodo, szebé pa nemre odszloboditi, csi je kral zsi-dovszki, naj sztopi doli z krizsa i vervali mo vu njem. Vu Bogi sze je vüpao, naj ga odszlobodi zdaj, csi scsé, är je to pravo, ka je on Szin bozsi. Eden pa z teh razbojnikov, ki szo z njim bili raz-péti, ga je preklinjao govorécsi : csi szi ti Krisztus, odszlobodi szebé i näj. Pokäravsi pa njega ov hüdodelnik prävi : ni ti sze ne bojis Boga, da szi pod onov kastigov. Midva toti pravicsno trpiva, ar näjnim csinenjam dosztojna jem-léva, ali ete je nika hüdoga ne csino. Potom pa prävi Jezusi : Goszpodne ! szpomeni sze z méne, gda prideš vu krälesztvo tvoje. Jezus njemi odgovori : zaisztino velim tebi, dnesz bodes z menom vu paradizsomi. Mati Jezusova, njéiia szesztra Maria, zsena Kleofä-sova i Maria Magdalena szo pa sztalé pod krizsom. Vidi vsi pa Jezus mater szvojo i tam sztojécsega vu-csenika, koga je lübo, veli szvojoj materi: Ovo szin tvoj ! Po tom je pravo vucseniki: ovo mati tvoja! I od one vöre je njo k szebi vzeo vucsenik i oponäsao sze proti njoj, kak proti szvojoj lasztivnoj materi. 10. Szmrt Jezusova. Okoli devéte vüre (po našem racsunanji okoli treh) je Jezus z velkim gläszom kricsao : Èli ! Eli ! lamma szabak-täni; to je: Bog moj! Bog moj! zaka szi me odsztavo? Niki pa z tam sztojécsih szlisavsi ete recsi prävijo : Eliäsa zové. Polom pa znajocsi Jezus, ka szo vsza szpunjena, stera szo od njega popiszana, naj bi sze escse edna recs piszma szpunila, pravi : zséjam. Bila je pa tam edna poszoda puna z jeszijom. Oni pa napunivsi gobo z jeszi-jom i na bizsop zaszükavsi k Jezusovim vüsztam szo jo neszli. Gda bi zäto vzeo Jezus té jeszi, prävi: szpunilo sze je. I nagnovsi glavo, püszlo je düso. Te sze je zagrinjalo cérkvi raszprascsilo od zgorä-snjega do szpodänjega täla; zemla sze je troszila, pecsine pokale, grobi szo sze odpirali i vnogih pobozsnili tela, ki szo vu szinrti zäszpali, szo gorisztanola. I vösztopivsi z grobov po njegovom gorisztanenji sli szo vu szvéti vä-ras i szkäzali szo sze vnogim. Sztotnik pa i ki szo z njim bili pri Jezusi na szträzsi vidivsi zemelszko gibanje i drüga zgodjena, presztrasili szo sze jäko govorécsi : to je zaisztino Szin bozsi bio ! Bile szo pa tam vnoge zsenszke, stere szo naszle-düvale Jezusa od Galileje szltìzsécse njemi. One szo ozda-lécs glédale, ka sze z njim godi. Med temi je bila Maria Magdalena i Maria mali Jakaba i Jozsefa i mati Zebedeu-sovih szinov. Ki szo pa nazocsi bili i vidli to zgodovino, vu prszi szebé bijécsi zdaj zse szo pozsalüvali, ka szo Jezusa na szmrt däli. Da je pa den priprävlanja bio, naj tela v szoboto nebi na krizsi osztanola, proszili szo zsidovje Pi-lätusa, naj sze njim vterejo kolena i naj sze z krizsa dolivzemejo. Prišli szo zato szoldäcje i obedvema, steriva szta z njim raszpétiva bila, szo vtrli kolena. Gda szo pa k Jezusi prišli, vidivsi ka je on zse mro, ne szo vtrli njegova kolena, nego eden z vojäkov je z szulicov odpro njegovo rebro i taki je krv i voda prišla z njega (to je znaménje gvüsne szmrti). I ki je vsza eta vido, on szvedocsi od toga i isz-tinszko je njegovo szvedocsänsztvo. Onpznä, ka isztino gucsi i väsz zagvüsa od pravice, naj i ji verjete. ir szo sze eta zäto zgodila, naj sze szpuni piszpip-,;: Csonto vu njem ne szterte. I drügo piszmo: i vidili bodete, koga szte prebodnoli. (Dale.) K Mariji. blädani szmo vu tom, ka vu našem tuzsnom csaszi nemarno drüge tolazsbe kak, ka nam Viszikosztni posle i med tem je näjprednjejsa Devica Marija pomocsnica krscsenikov. X. Pius, od bläzsene Device kakso miloscso zselemo, po-szebno dvoje delo nepozäbmo nigdär: szpoznanje i vü-panje. Maria je nasa draga Mati i mi szmo njéna lüblena deca. I ne szte vpämet vzeli onoga neduzsnoga mäloga deteta oponašanje, stero od szvoje drage matere kaj pro-sziti nakani? Naszledüjte szamo zpazlivoszljov i to najdete, ka je to telovno zpoznanje. T,d ide kszvojoj materi, bozsa jo, zacsne sze njoj krotiti, eden küs njoj prtiszne na lice i brezi vszega iszkanja naprejdä szvojo prošnjo. Oponäsajmo sze szpodobno mi z nasov Nebeszkov Mäterjov, z Bläzsenov Devicov. Poszvedocsmo naso lübezen, stero marno proti njoj z kaksim zvinesnjjrn dobrim delom. Molino napriliko na njeno csészt szv. csiszlo, noszmo veszélo njeni skapuler, pregledavlimo szrcsno njene kepe, njéne sztebre, obhäjajmo bozse poti, zapismo sze vu njeno društvo itd., itd. näjbole pa ogiblimo sze z cele mocsi, naj sze njoj dopädnemo, greha. Gda szmo zse präve i sztanovitne nase liibéznoszti szpodobno znamenje dali, hodimo knjoj zcelim vüpanjom, pred njo dajmo prošnje, na stere mamo potrebcsino, boj-dimo knjoj prijazni i neiszkajocsi, csi szamo ono ka proszimo, nesztoji proti düsnomi zvelicsanji, zracsunajmo potrdjeno naszpunejnje nase prošnje. Sz. Augustin pravi, ka po näjszvetejsem Oltärszkom Szvesztvi je materinszko szrcé najvéksi kincs na tom szveti, Sztvoritela najprednjejse sztvorjenjé. I csi je to tak pri zemelszkoj materi, ka moremo te praviti od Bläzsene Device Marije? Zato le sz vüpanjom k Mariji! B. J. ------ Gda Nocsno klantivanje, szmrt neduzsnoszti i szrecse. i szi pred zdävanjem isztina obecsao i tüdi isz-tinszko volo meo sze pobolsati; ali ponosnjak i pijanec naj sztopi v steri koli sztan, sz szebov vzeme vsze sztäre navade, stere sze je pri klantivanji navcso. Celo deca negdäsnjega ponocs-njäka mäjo dosztakrät doszta hüdih navad szvojega nesz-recsnoga ocse. Zadoszta zsalosztni zgledov mas pred ocsmi, ne ti jih trbé escse poszebno praviti. 3) Pri nocsnom klantivanji, drägi mladenec, tüdi dosztakrät zgübis zdrävje i zsivlenje. Zdravniki szvedocsijo, ka je nocsni zräk bole vlazsen, moker, zsmeten i nezdrav, kak pa dneven, i rävno zato sze betezsnikotn bolezen vecskrät na hüjse obrne, szapa njim pride zsmetna, bolezen hüjsa, gläva mämetliva i szlabsa. Skodlivi nocsni zräk je zse nisternomi ponocsnjäki na kopao dugo i hüdo bolezen. Szen je za zdrävje i za mocs telovno rävno tak potreben kak jesztvina i pitvina. Brezi dovolenoga szpänja telo oszlabi ; i pri dugom verosztüvanji tüdi zsalodec jesztvine ne prekuha, i od toga sze zlezsejo nove bolecsine. Mladomi csloveki, csi sze v noesi szteple, zajtra pa more rano sztänoti i celi dén zsmetno delati, takse ravnanje, kak sté trdo zdravje mä, njemi je szcsaszoma pod-kopa i pokonesa. Pa ne szamo zdrävje, liki tüdi zsivlenje zgübi cslovek pri nocsnom klantivanji. O kelko mocsni nocsnom mladcncov sze je zse z ponncsne szlrazsc v preräni grob ppvrnolo. Kelkokrät szo sze ponocsnjaki med szebov zbili, kelkokrät sze za volo kakse vlacsüge klali, tak ka je nis-teri mrtev posztao, drügi pa szkrvävimi glavami domo sli. Pokojni püspek Slomšek v Drobtinicah 1. 1862 szledécsi zgled zsalosztne szmrti ponocsnjäkove naznanjajo rekncs: Bio je eden mlädi ponocsnjäk, steri je zse doszta hüdoga vcsino i je z ednim pajdäsom csloveka omoro, pa sze je na pravdi tak zvito zgovoro, ka szo ga odpüsztili. Ali tak, kak vol, steri sze rad peha, näj prie rogle zgübi, ravno tak tüdi mladenec, steri sze rad bije, näjde näglo szvojo szmrt. Na szvétek szv. Petra vecsér szo sze ponocs-njäki dobro vpijanili, zatém szo sze pa zacsnoli szvajüvati rekocs : „Noco more eden mrtev biti." Tak da bi sztrelo, szo zacsnoli ednoga kmeta znozsi vglavo szmicati rekocs, ka more mrtev biti. Ali kmet szkrvavimi rokami zacsne zev-szov mocsjov lüdi no pomocs zvati. Na milo kricsanje jih od vszeh krajov vecs, kak szto pride pomägat, i zalo ka je tiszti zreli mladénec kmeta tak mläto ka je kolics potro, szo od vszeh sztranov na njega vdarili i szo ga szmrti pobili. Drägi mladénec, csi szi zselis zdrävje, dugo i szrecsno zsivlenje, oszlajaj rad doma; i boj sze poszebno noesi i noesni kläntosov: zakaj noesno klantivanje je tvojemi zdrävji i zsivlenji szilno nevaren i skodlivi greh. 4) Noesno klantivanje zdrüzseno sz pijanosztjov prep-i avi tebé, neduzsen mladénec, zgübis szv. csisztoszt, stera te pripravi prerano csrvom za jesztvino. Naj ti o krscsan-szki mladénec to iszlino pokäzseta dvä zsalosztniva zgléda, i naj sze ti globoko v tvoj szpomin i vu tvoje szrce pri-tiszneta. Misijonar Kollet pise : Bio je eden mladenec zgléd vrloszti i csisztoszti ; po-goszci je lepsao szvojo diiso szvétov szpovedjov i szpresz-vétim resnim Telom. Zsivo je neduzsno tak, kak angeo. Gda bi so edno nedelo v cérkev, na szvojo nezmerjeno nesz-reeso pride na poti med dvä hüdobniva pajdaša, nocs-niva kläntosa, steriva szta ga zaesnola napelävati, naj ide znjima vu veszelo drüzstvo i v kresmo. Mladenec sze brani i bräni, naszlednje sze pa poda napelävanji i ide zsnjima. Veszelijo sze: mladenec szprva pije pomali le za volo szvojiva pajdaša, zatem sze pa njemi pijacsa bole prilübi. Glava njemi szcsaszoma zsmetnejsa grata i vu tom neszrecsnom szläni sze v noesi ponüdi scse blizsnja prilika k neesisztomi grehi. Neszreesen mladenec je pozabo, kak lepa i ne-povrnjena je neduzsnoszt; pozabo je, kak mocsne oblübe je obecsavao Bogi, pogrozi sze v necsiszti greh ! Ali szodba Bozsa je osztra i nerazumliva — v tisztom megnjeni sze je prevrgeo mrtev na tla. Oviva dva szta sze pa tak presztrasila, ka szta odbezsala v szamosztan i tam szta do szmrti objokovala szvoje grehe. Krscsänszki mladenec zna biti szi ti ne tak neduzsen, kak je bio te mladenec, On je gresio pri prvom szküsävanji pa zapelävanji lago-jih prijatelov, boj sze zäto, är ti tem lehzse zgübis neduzsnoszt, csi sze med neszrecsne nocsne klantose po-däs, pa znä biti tebe tüdi vu szmrtnom grehi pozove pravicsen Bog k szodbi. Ka de pa té sz tvojov szirmaskov düsov? — Drügi zgléd nam pa naznänja Verras, mésnik Jezusove drüzsbe. Eden vecsér, gda szam potüvao proti domi, bio szam pozväni k hüdodelniki, steroga szo steli drügi dén obesziti. Sztopim v temnico ; — ali sto popise mojo grozo? — Vido szam mladenca, steri je bio inda moj najbolsi vucsenik. Neszreesen zaesne na gläsz jokati, zatem ga pa szkuzé pobijo i pravi : Csasztiti oesa, ne grajajte me, sesém vam zgodbo mojega zsivlenja naznaniti, da szvojim sztrasnim zglédom nepremislene mla-dénce pokäram i csaszne i vecsne neszrecse odszlobodim. Zvasim blagoszlovom i znäjbolsimi oblübami szam sze vu väras visesnje sole podao. Ali moji hüdobni pajdaš je szo me vpregresno poznanje zamotali sz ednov mlä-dov zsenszkov. Da szam gresnici darila dävao, zmirom szam sze bole v dug zakäpao. Opominanje i käranje moje materé mi je ne nika pomagälo. Eden vecsér pridem k szvojoj necsisztnici i näjdem driigoga mladénca pri njoj i ne szpitavam, sto je, i ka dela tam, nego v hüdih ese-mérah ga szmeknem v szreó. Bio je pa njeni brat, steri je po dugoj locsitvi szvojo szesztro priseo obiszkat. Be-zsao szam té tak, kak negda Kajn, nocs i dén tak dugo, ka szam med tolvaje priseo, steri szo me zveszéljotn vu szvoje drüstvo vzéli. Zdaj bo bolse, cse bom tiho od nez- racsunanoga mojega hüdoga dela. Vütro dobim zaszlii-zseno pläcso zanje. Celo nocs szo mésnik prinjem osztali i zajtra szo ga szprevodili na moriscse. Njegove szlédnje recsi do szpreväjajocsi szo bile: „O da bi mogeo vszém mlad èneo m kricsati: Ogiblite sze hudobnih prjàteìov, noesni klantosov, vszakoga necsisztoga szpoznanja. Bezste, za Bozso volo vasz proszim, pred vszakov zalüblenosztjov. Po J. Zupančiča S. J. mladenec. Ma našem pokopaliscsi. Sztoji, sztoji nam mala vészica, Pri vészici pa voszka cesztica ; Pri cesztici en hribcsek majheni, Z zelénim plotom je ograjeni. Zse zsarko szunce zajde za goré, A jasz pa sztopim tuzsno med grobé. Sze rosza mrzla bliscsi na grobäj, Sze szkuza topla bliscsi mi v ocsäj. Okoli szébe gledam tihoma : Za grobom grob sztoji poszpoloma ; Té novi je, scse vcseraj szkopani, Ov rüsi sze zse pod travinami. En grob je prazen, ov okincseni, Mä szteszan krizs, szpomenik kameni. A gde lezsi pobozsen sziromak, Mu grob zaräscsa divja träva, szläk ! Kak po grobäj bahato vsze cvete, Kak trava vgrob poganja korenjé ! Odzvüna cvet, korine piszane, Odznotra szmrt ma tuzsno vladanje. Bogateč tü, szirmàk ednäki je, Da zse nad njim rasztéjo lilie. Do groba je razlocsek le med njim : Tü vszäki je nemile szmrti szin. Tak vszi mo sli pred vecsnoga Boga ; Bogäsztvo, zdravje nika ne vaia. Szin sztarisa, vniik szina zakopa ; Ob zibeli je bliizi do groba ! Pa hladen grob je ne zrok zsaloszti Za tisztoga, ki mró je v Krisztoszi : Tü koncsa triid, sze koncsa szvetszki boj, Tü najdemo zaszlüzseni pokoj ! Ne da ti mir kameni szpomenik, Cse ne szi bio pobozsen krscsenik ; Pobozsen pa pokoj szvoj zadobis, Cse ràncs szi meo priglävi rasztov krizs. Zse szunce davno zajslo za goré, Jasz zmräcsnim szrcem zapiisztim grobé. Sze rosza mrzla siri po grobäj, Sze szkuza topla szkäzse mi v ocsäj ! Pàvel Angustili. Ka je szociàldemokracia? Szociäldemokräti bi radi vkraj zèli krisztjanszko mater. Fundament orszäga je familija. Vecs familij vküp je edna obcsina. I vnogo obcsin vküp je eden orszäg. — Vszaka rédna familija je tüdi kep ali szpodobnoszt orszäga, z drtigov recsjov : familija je kakti eden mali orszäg. I z teh vnogih mälicskih »orszägov« nasztäne eden veliki orszäg, edno drzsänje. Csi szo familije rédne, trezne, delavne, prémocsne i zlozsne : tak vu celom drzsänji tüdi réd, treznoszt, delavnoszt, premozsenje i mir vläda i ne ie potrebno vnogo zsandärov, temnic, fiskälisov i birovov. Csi pa vu familijaj nepokornoszt, szväja, razvüzdanoszt, zaprävlivoszt prebiva : tak je celo drzsänje tüdi ne drügo, kak gnezdo réberijasov, szvajüvälcov, lumpasov, zapravlä-csov i neprijätelov ; i taksemi orszägi, za takse lüdsztvo trbe vnogo zsandärov i temnic, vnogo fiskälisov, birovov i spitälov. Kakse szo familije, taksi je orszäg. Steri orszäg scsé zmozsen biti, on sze naj ob prvim za to szkrbi, da bode vu familijaj lepi réd, treznoszt, delavnoszt i pokornoszt prebivala ; i tak de celi orszäg tüdi szrecsen. Fundament dobre familije je pa szvéti hizsni zäkon. Brez toga od Boga polozsene podloge nega dobre familije. Ar szamo iz szvétoga hizsnoga zakona nasztäne präva familija. Té Szakrament dà ocso i mater i deco, to je jedro familije. Zäto csi stera vlada proti hizsnomi zakoni dela, ona proti orszägi dela, na nikoj szprävla celo drzsänje. Nerazvézno tiväristvo ocsé i matere je vretina vszeh zemelszkih dobrot za eden orszäg ; är szamo iz taksega sztälnoga i szvétoga tiväristva izhajajo dobra, pokorna, trezna i delavna deca. Na Szakrament hizsnoga zakona zozidana familija je ona dobra sola, iz stere zhàja cela kultura denésnjega szvéta. Csi v Europi nebi bilo kriszt-janszkih familij, tak bi lüdje bole 4'vji bili, kak na szredi v Afriki, ali na morszkih otokaj okoli Ausztràlije. Iz krisztjanszke familije zhajajo krisztjanszka deca. Ocsa i mati szta vucsitela i vzgojitela szvoje decé. I drzsänje je duzsno zahvalno biti dobrim krisztjanszkim roditelom, är njim ma hvaliti to, ka dobi zveszte csaszt-nike, vojake i mirovne podlozsnike ; i brez dobrih kriszt-janszkih roditelov bi prebivalci orszäga szami razbojniki bili. Poszebno krisztjanszka mati zvrsäva vu familiji duzs-noszt vzgojitela i vucsitela. Njena szladka recs sze globse vkoreni vu szrci deteta, kak kaksistécs izobräzseni navuki lüdszkih vucsitelov ali professorov. Zäto je tüdi te naj-véksi dar bozsi za edno dete eti na zemli edna prava krisztjanszka mati. Ne je zadoszta szamo lübezniva mati, nego trbe krscsanszko, pobozsno mater. Kakstécs lübi mati szvoje dete, njena lübav deteti nikaj ne pomaga, nego škodi, csi je mati puna poszvetnoga düha. Szamo pobozsna mati je mogocsa pobozsno, dobro deco vzgojiti. Takse matere potrebüje szvét, käksaje bila szvéta Blanka, stera je to pravila szvojemi szini : »Szinek moj, lübim te vise vszega na zemli; ali itak jezerokrät bole zselém tebé mrtvoga viditi, kak zsivocsega, vu szmrtnom grehi.« I té szin je bio vreden szvoje materé, är je on bio szvéti Lu-dovik, francoszki kräo. Kak zsalosztno je to, gda csüjem, ka szlepi lüdje ono deco drzsijo za szrecsno, stera bogato mater mäjo. Nez-mérno neszrecsno je ono dete, stero edno nepobozsno nejäkosztno, neverno mater mä ! Pa csi to dete vu szvili i zsamati hodi, itak je neszrecsno, ar ne ima krisztjanszke matere. I nezmerno szrecsno je ono dete, stero edno pobozsno, krisztjanszko mater ma, csi ravno med cotami raszté gori ! Csi dobra mati zse vu grobi pocsiva i njeni szin vu vihéri zsivlenja na teliko pride, ka scsé vero i jäkoszt zgübiti, edna miszeo na njegovo pobozsno mater ga resi od pogübeli. I csi mozs vu bojni szveta rane dobi, csi po hüdoj példi szvojih tivärisov po grehs-noj poti hodi, szrecsen je, csi mä edno pobozsno, kriszt-janszko zseno. Pride vremen, gda szvet odvrzse mozsa, ki je ne steo szveta odvrzsti ; kak dobro njemi je té, csi mä edno pobozsno, krisztjanszko zseno, stera ga sz szvo-jov potrplivosztjov i lübavov nazaj pripela k Jezusi i k njegovomi zvelicsanji. Tak je fundament i vretina zemelszke szrecse liidih hizsni zakon i krisztjanszka familija. Ki té fundament scsé porüsiti, on je najhujši neprijäteo cslovecsega roda ! Szociäldemokräti pa rävno to scséjo, najmre vkraj szpraviti hizsni zakon i familijo ! Bebel Auguszt, prie drakslarszki detics, zdaj szociäl-demokrätni »apostol«, to pise : Vu szociäldemokrätnom drüstvi ne bode hizsnoga zakona, ni hizsne matere ali vertinje, nego zsenszke do bole szlobodne, odszlobodjene od ognjiscsa i od zibeli. Zaszebne kiihinje ne bode, nego bode obcsinszka kiihinja za celo »drüzstvo.« Vu toj veli-koj kühinji do z masinami kiihali i sztrosek de doszta falejsi i técsnejsi. Csi mozs i zsena ne bodeta vkiip pa-szala, csi eden ovoga ne bodeta radiva mela, tak szlovo zemeta eden od ovoga i vszaki de szi iszkao novi par, steri sze njemi bole dopadne.« Aha, to pecsé szociäldemokräte ! Za volo necsisztoga pozselenja njim je hizsni zäkon na poti ! Oni csloveka za nikaj vecs ne stimajo, kak psze i kiisze pod ogradili, ali zàvce na poli ! Kaksa pokvàrjenoszt szrca, kakse divje csütenje je potrebno k tomi, ka sto takse hiide nävuke vüpa gläsziti ! I kak zsalosztno znamenje denésnjih csaszov je to, ka szo tei krivi proroki ne v temnico zapreti, nego szlobodni hodijo med lüdsztvom i pokvärjajo szvet ! Csi bi tei szociäldemokräti zaisztino na täkso obläszt prišli, ka bi po szvojoj voli ravnali orszäge i nasztävlali pravde, tak bi te vu isztini prisao Antikrisztus na szvet. I potom szvet vecs nebi mogeo gorsztati. Liidjé bi letali po szveti, kak divja zverina ; i za volo edne lepše zsenszke bi sze klali, kak v bojni ! Krisztjanszke materé vecs nebi bilo ! Ar sze to szamo od szébe razmi, ka csi nebi bilo neraz-véznoga, sztalnoga i szvétoga hizsnoga zakona, te krisztjanszke matere tüdi nebi bilo. Ar kak bi sze mogla trü-diti i goraldüvati za deco edna zsenszka, stera bi sze vszäko minuto mela trostati, ka jo mozs povrzse z deco v, ali pa deco z szebom vzeme? I krisztjanszke decé vecs tüdi nebi bilo! Ar kak Bebel vcsi : »Dete ne szlisi rodi-telom, nego drüzstvi. Sto je ocsa, toga ne trbe znati. Pri materi osztäne dete, dokecs sze navcsi jeszti i hoditi. Potom je driizstvo prek vzeme vu szvojo vzgojitev.« To szi pa vszaki lehko miszli, kak bi to «drüzstvo« vzgajalo deco ! Rävno tak, kak zdaj lüdje gor krmijo teoce i präszce. Brez Boga, brez vere bi mogla nevolna deca gor räszti ! Meszto toga bi je rano navcsili na telovno, necsiszto i vszakojacsko hüdo csinenje ! Ki täkse navuke gläszijo, oni szo hüdodelniki näj-bozsnejse vrszte ! Csüdo, ka sze li znajdejo vnogi neszpa-metni liidjé, steri poszlüsajo na szociäldemokräte i od njih csäkajo pobolsanje szvojega sztäna ! Kak bi mogli taksi llidjé kaj dobroga szpraviti, steri ta najlepša i naj-szvetejsa csütenja cslovecsega szrca sc.séjo odpraviti ! ? Lübav maternoga szrca k deci i lübav detecsega szrca k materi, lübav med bratami i szesztrami, vsze to bi nepoznano bilo vu szociàlnoj driizsbi ! Deca nebi poznala szvojih roditelov i roditelje nebi poznali szvoje decé ! Brat nebi poznao brata i szesztra szesztré ! — Pridocsi llidjé vecs nikaj nebi znali od onoga blazsensztva i veszélja, steroga szmo mi escse-hväla Bogi-vszi delniki bili, gda szmo deca bili ino szmo meli dobre, nasz lUbécse szta-rise, brate i szesztre. Sz—cs. Ne zaklinjaj ! isijon je bio vu ednom meszti. Edna betézsna, vsze vküp vdärjena zsenszka je tüdi prinjem bila i lüblenoga Boga proszila, naj njoj greli odpüszti i naj njoj zdravje da, kakse je pred dvema letoma mela. Pred dvema letoma je naime esese v näjbolsem zdrävji bila i to zselela szvojemi mozsevi, da bi tak zbetezsao, ka bi ga k zdravniki mogli vlecsti. I vlekli szo njo meszto mozsa ! Zato ne zaklinjaj niti szebi niti drüge ! Po „Missionar"-i. —<*+<.-rz^^gat -»»P- Hüdobni zglédi! Szpäcsnikom mladine sze vendar te odpre pamet najde poštenje pot k njihovomi szrci, kda bo v meszeci gor vu zraki szenje, prie ne. Da ne szamo sz recsjov, sz piszanjom, gucsom, nego poszebno sz hüdobnim zgledom vesijo mladino na hüdobnoszt. Hüdoben zgled je, kda sze pred mladinov ne vüpajo prekrizsti, ne vüpajo sze v petek raesza jesztvini odpovedati, ne vüpajo od predge pošteno gucsati, ne vüpajo vecskrätno precsiscs.lvanje zagovoriti. Hüdoben zgléd je, kda ne vüpajo szvojoj deci znanja gresnoga prebraniti, kda sze njim bole vidi, naj njim hcsi vlacsüga bo, szin pa tepeš, naj szamo dobita — mozsä i zseno. Za neduzsnoszti neprecenjeno vrednoszt ne pitajo. Hüdebon, od szamoga vraga zmisleni zgléd je, kda tei szfarjäcje na zsétvi i pri mlini i pri vszakom deli sze szlem stimajo, ka znajo razvüzdano sze saliti, szebé i drüge primati. Na to morem: pfuj praviti. Jezus je pa mlinszki kamen tem szpacsnikom na sinjek obecsao. Szveto Ime Marie. Szkrovnoszti puno je to ime : Maria. Doszta iepoga znamenja ima vu szebi to szvéto ime, zato je vredno szi premislavati od ujega tem bole, är zdaj vu tom meszeci szvetimo njega szveti den. Kak edno dobro dete na imena den szvoje matere vküp pobere lepe rozsice ino je vu püszlics szklene, tä je prinesze k szvojoj materi, stera sze na szrcslivoszti szvojega deteta radüje, tak moremo mi tüdi csiniti na den Bläzsene Device Marie, vküp moremo pobrati rozsice njenih jäkosztih, na stere näsz to szvéto imé opomina, ino one jäkoszti, stere sze vu etom szvétom imèni zdrzsavajo, naszledüvati moremo, tak pripravimo to najvékse veszélje nasoj dobroj Materi, to bode te najlepši där, steroga lehko vszaki — je bogat ali sziromäk — darüje. Ka zadene zäto to ime „Maria" ? Maria ta recs teliko zadene obprvim kak „Zvezda morszka", ino to nasz more opominati na ono neizpiszano szvetloszt, stera iz njeni jäkoszt, szposzebno iz njene csisz-tocse izhaja. Za volo szvoje csüdnovitne csisztocse, steroj csiszto-csi szpodobne na etom szveti vecs nega, sze zové Maria „Zvezda morszka", ar kak edna zvezda szveti ino iz szébe träke püszti, brezi toga, ka bi szvojo szvetloszt zgübila, tak je tüdi Maria brezi zgüblenjä neduzsnoszti porodila Jezusa. Zäto v sžpeva szveta Maticerkev od Marie : „Zdrava zvezda morszka. Szveta Mati bozsa. Jn' Devica vszigdar". Ja ! edna csüdnovitno csiszta Mati je Maria. Szamo pogledni na to csüdnovitno csiszto Mater. Morebit ne vü-pas krscsanszka düsa za volo szramote! . . . Ali Ii zgledni sze gor na to szvetlo, csiszto Mater ino proszi od njé där csisztocse. Njena szvetloszt te ne oszlepi, nego odpré tvoje ocsi, ka bos vido dobro ino lagoje. Csi bodes to zvezdo naszledüvao, ne bodes biodo vu tmici, nego na szébe vzemes „oblecs szvetloszti". To Zvezdo naszledüvajocs za gotovo prideš k Jezusi, ki je po Mariji ktebi priso. II. „Maria" ob drügim teliko znamanüje kak „brit-koszt morja". To imé nasz zato more opominati na one velike bolecsine, stere szo sze kak edno veliko morje na düso Marie szütiole. To imé „Brilkoszt morja" je obprvim dobila szesztra Mozesóva, voditela zsidovszkoga näroda, ki je zsidove iz egiptomszkoga robsztva odszlobodo. Dobila je to imé zäto, är sze Mozesova szesztra rävno te narodila, gda je färao (kräl egiptomszki) to grozno zapoved dao, ka sze vszako novorodjeno zsidovszko dete moskoga szpola vu vodo Ni-lus vtopiti more. Sztrasna zsaloszt je mogla to biti zsidovszkim materam, gda szo vidile, ka szo szvojemi deteti drugo dati ne mogle kak pär szkuz ; sztrasna je mogla biti zsaloszt, stero je edna mati csütila, gda je vidila szvoje dete, stere je pred krätkim csaszom zvelikov bolecsitiov porodila, vu vodo lücsti. Ali ka je ta zsaloszt proti onoj zsaloszti ino britkoszti, stera je napunila Marijino szercé, gda je Szina szvojega na Kälväriänszki breg szpreväjala, gda ga je na krizsi sztrasne moke trpeti vidila, ino gda ga je mrtvoga vu szvoje narocse prijela. Tak zaisztino sze ime-nüje Maria „Britkoszt morszka", är je teliko niscse ne trpo kak età szvéta Mati. Oli! zsaloszti puna Mati, sto more na tébe gledati, ka bi sze ne nad tebom szmiltivao, ka bi ne objokävao szvoje grehe, steri szo I ehi t akso zsa-loszt szpravili. Zato ime Maria to je „Britkoszt morszka" naj te gene na britko pozsalüvanje szvojih grehov ino na isz-tinszko pokoro. III. To ime „Mfria" teliko escse tiidi zadene, kak „Goszpa" ali „Kralica". Ino zaisztino je vredna Blazsena Devica Maria, naj sze za „Kralico" ino „Goszpo" zove. Maria je zaisztino Kralica, är je szébe vszigdär oblädala ino grehi nigdär ne szluzsila. s Maria je kralica, är je kraliivala nad Szinim bo-zsim, steroga je brezi greha poprijéla ino na szvet porodila, ki je na njéno szkrblivoszt ino lübeznoszt zavüpani bio. I da je szebé oblädala i hüdoga obläszt potrla, kak niscse drugi, po szmrti je vnébi pred vsze posztävlena, kralica je vszake sztvorjene sztväri. Tvoje pozvanje je tiidi to krscsanszka düsa, naj ednok vu nebészaj kralüjes, ravno zäto je tebi tiidi potrebno, naj zdaj zacsnes eti kralüvati nad tvojim telom, tvojim lagojim pozselenjom, nad vszakim grehom. Miloscsa nam je k tomi nakanenji potrebna. Proszimo jo ponižno od lüblene nase matere nebeszke rekocs : „Oh zmozsna Goszpa ino kralica nasa, zgledni sze doli na tvoje podlozsnike, ki pred tebom klocsimo. Drugo ne proszimo, drügo ne zselemo od tebe, kak miloscso, naj te naszledüvati moremo vu toj szkuznoj dolini. Ti szi szäma csütila britkoszt etoga zsivlenja, szäma znäs, keliko szküsavanja näsz moti. Vcsini zato to, naj mi keliko kolikrät sze tebi zdehnemo, vszigdär obcsütimo obrambo ino pomocs, naj tak mi vszigdär bole ino bole szpoznamo, kak zmozsno je tvoje szveto Imé. Amen ! Lenarsieh Imre. m Pred Marijov Pomocsnicov. O Marija Pomocsnica, Tü. pred Tebov zdaj klecsim; Prišel szem Te miloszt proszit, Naj sze zveszto szpokorim. Grebi moji szo veliki, Z ster'mi zsalil szem Boga. Düsnavejszt ne da mi mira, Brezi csisztoga szerca. Zäto Te ponižno proszim, Pomocsnica grešnikov, Zgledni milo sze nà méne, Gor me zdigni sztvov rokov. Szproszi mi od Szina miloszt, Dobre cele szpovedi. In' po njej vu čelom zsitki, Njemi, Tebi szlüzsiti. Korenjak Stevan. Drobi zs. — CäMszI. V Cserenszovci 15-ga toga meszeca bo poszvecsiivanje velikoga oltära. Poszvecsiivanje sze bo vršilo v tom redi: 1) Ob 7. prva szv. mesa sz ofrom. 2) Ob 8. driiga szv. mesa. 3) Ob 10. blagoszlävlanje velikoga oltära, potom velika szvéta mesa sz dvorbov, po mesi predga, po predgi ofer. 4) Vecsernice ob treh pred Näjszvetesim. 5) Od 6—7 vecsér molba oltärszkoga szvesztva z nävukom i hvälo-dàvanjom. Po hvälodävanji sz gorecsimi szvecsami procesija okoli cerkvi, stera sze preszveti, i domo v vszako obcsino. Nazaj k Rimi! To je ona recs, stero bi szi vszi narodje mogli na szrce vzeti, är je to nakanenje Krisztusovo ino njegova vola, stero je povedao rekocs, ka bode eden pasztér i edna ovesarnica. Nasi szoszedje ausztrianci pa stajarci pri vszakoj priliki csüjejo „vkraj od Rima". Od vszeh sztranih je nagucsavajo, celo z penezami pomagajo, naj sze odtrgnejo od szvete materecerkve, ino posz-tanejo luteranje. Pa szo jih dobili vu szlednjih sesztih letaj okoli 16 jezero taksih, steri szo dozdaj vu katholi- csanszko cerkev ne hodili, zdaj pa vu luteranszko tüdi ne hodijo. Zsalosztna je li eia dogodba, ar nam kazse, ka vnogi szo, ki ne poznajo pravice ino szo za zemelszki liaszek pripravni vero zatajili ino szvojo düso pogübiti. Nego szv. maticerkev de zato sztala, ar sze Bog szkrbi za njo — pa csi mi odpadnemo od nje, po drü-gom kraji szvela lem vecs lüdih pripela bozsa miloscsa nazaj vu njo, tak ka vu tum boji tüdi szamo oni zgübo trpijo, ki szo sze odvrnoli od nje. Na anglezskom ua priliko, kdc je pred sztolelih escse pod szmrlnov kastigov prepovedano bilo katolicsanszkomi duhovniki vu drzsavo szlopili, je ne szamo zadoszta kato-licsanov dnesz, sten zse IG püspekov majo, nego med protenstantszkimi püspekaini i popami, steii szo krivo-verci, sze jih tüdi vszikdar vecs naide, ki sze szpovejo ino nazaj sztopajo vu szv. matercerkev. Drügi pa szpoz-navsi naso pravico pomali vsze katolicsanszke navade notrivpelajo vu szvoje cerkve pa z tem lüdsztvo pomali blizse szpravijo k nasoj veri. Tak na priliko je 1526 njihovih cerkev, vu sterili z onimi iszlimi ceremoniami csasztijo oltarszko szvesztvo, kak mi. (Iszlina, ka szvesztva ne imajo, ar szo njim dühovnicje ne vaiano poszvecseni.) Meso takso drzsijo, kak mi; vu 439-ih cerkovah k vini malo vode vlejejo pred poszvecsüvanjom, kak mi; vu 279-ih nekvaseni krüh — ostijo — nücajo, vu 142 szv. meso z rimszkokatolicsanszke mesne knige opravlajo, vu 308-ih szvesztva tüdi poleg rimszkoga naprejpiszanja delijo, vu 1500-ih szvecse i rozse devajo na oltare, vu 138-ih je krizsna pot, vu 559-ih szo kepi i sztebri bi. D. Marije i drügih szvétcov, vu 850-ih processije drzsijo z szveszt-vom, vu velkom tjedui ravno takse ceremonije majo, kak mi,celo za pokojne molijo, krizsajo sze, csiszlo majo ino zsegnjeno vodo tüdi nücajo. Isztina, ka to vsze prazna ceremonija szamo, ar pravoga szvesztva i szv. mese ne more biti tam, kde duhovnik te oblaszti ne ima, nego znamenje je to vsze, ka Bog ete narod k szebi vlecse ino ga pomali pripela tüdi z szvojov miloscsov. Molimo mi tüdi za nase blodecse brate okoli nasz. (bi.) Darlivitnoszt krivoverszkih anglezsov na nacsine njihove krive vere szam steo ne dugo : 100 million rajns- kov je vszevküper ona suma, siero szo vu ednom leti lüdje z dobre vole vküp nadavali. Pa to ne tak kak pri nasz, kde vszaki szamo na on nacsin da, kama ga njegova trda glava zsene, nego cela suma je tak vküp prišla, ka szo voditelje szami odločili, na koj sze naj obrne. Pa to je prava darovitnoszt, stera ne iscse szvoje dike, szvoje csaszti, nego szamo bozso csaszt i blizsnjega ha-szek. Gda zarazmijo to nasi krsztsenicje? (bi.) V Ameriki szo ne dugo z darüvitnoszti ednoga bogatina edna 7 klaftrov duga zseleznicska kola napravili, vu sterih je od znotra eden oltar pa z temi kolami ta sze eden püspek i eden mesnik vozila okoli po tom ve-likom drzsanji na meszta, kde katolicsanci szo pa esese ne imajo cerkve, naj konesi vcsaszi majo szv. meso i predgo pa priliko szv. szakramentov. (bi.) Korenjak Stevan. Bole gladko morejo tecsti i prilies-nej vküp glasziti. Cse bodo sze däli, je kaj zakrpamo, posijemo i tak na peroti püsztimo. P. Aug. Cankova. Lepa je. Proszimo i na drügi hip. Szamo „j" sze naj rabi nameszto „Y" na. Sk. J. Ljubljana. Odpisi vretino, iz stere, ali po steroj je vzeti predmet za „szv. csiszlo". R. J. Cavaglia. Szamo na eden sztran sze szlobodno pise, eden sztran more vszikdär csiszti osztati. Italijanszko „dolce" pri reesi „mati" ne prävi sze szlovenszki „szladka", nego „dräga, ali lüblena" mati. To kraesise je notri vzeto, to dugse nazaj poszlano, naj sze prepise i popravi. Szrcsen pozdrav vszem trem. Piste, presztävlajte, ali vszikdär kraesise reesi. Odgovor csakam na to tüdi, kda szo Don Bosco med blazsene szpiszani ? Rednikov odgovor. Utrosa Jozsef Chicago. Ti pises: „Pozdrav.. Dalecs od szvojega doma szam csteo eden lepi pobozsen mesze-csen liszt. sleroga jako rad mam. Pa ne szamo jaz . . . Ne odpiisztite nikdar toga liszta dragi szlo-venci! Escse druge opominajte, naj szi ga narocsijo, är jih doszta neve, ka v tom liszti lepoga sztoji. Lepo je to, ka pises i toläzsbo vlejé tvoja navdü-senoszt v moje szrcé, ali to je ne zadoszta. V Ameriki doszta szlovencov zsive, na jezero szo tam i lisztov szamo 16 hodi tä. V Chicago vasz je tüdi doszta i eden vasz neima Marijinoga liszta. Narocsile szi je. Poslite mi 65 centov i escse letošnje vsze dobite. Pozdrav vszem poznancom. V pobozsno molitev vam preporàcsamo: Sern e k Stevana z Dolnje Bisztrice siri tela i Friš Jozsef a trgovca od Sv. Trojice narocsnika Marijinoga liszta. Pokoj vekivecsni njima dariij Goszpod ! Le naprej mi sztopimo I po poti hodimo Gori do reditelja Liszta Marijinoga. Szombathely, Cerkvena Stamparija Däri i»a szebestjauszko cerkev. Na podobo skapulerszke Device Marije. Z Pecsarovec: Zsöks Antonija Zsöks Ludvek Gombosi Marija Broder Josefa Kutosa Ana Kutosa Josefa Gomboc Treza Horvat Ana Gécsek Ana Zelko Marija Horrat Ana Grah Frančiška Zelko Ana Szever Marija Zsilavec Julija Eitaper Bära Kiiplen Jànos Zsöks Frančiška Santavec Marija Hajdirijak ßoza Andrees Frančiška Santavec Marija Fujsz Kata Fujsz Marija Fujsz Treza Vogrincsics Marija Vogrincsics Jula Celec Treza Zelko Marija Petrijan Lena Csi-marics Treza Fujsz Treza Brtalanics Ana Szever Szidonija Zelko Ana Zelko Frančiška Gomboc Marija Horvat Ferenc Flegar ßoza Szakovics Treza Szever Lnjza Klekl Bara Stevanec Treza 50 50 Klekl Jozsef Serüga Jozsel Osurics Ana Bertalanics Eoza Janzsa Treza Küplen Mihàl 10 — J — — 80 1 — — 70 — 50 Vküp 94 20 Z Mostjanec: Csizmarics Treza _ Ehman Ana 1 — 1 — — 50 20 — 20 20 — 40 1 - — 40 - 40 - 40 Vküp 2 — — 60 - 40 1 — — 50 — 50 _ 50 - 20 _ 50 - 40 — 20 2 — 1 — Z Doline: Szever Frančiška Zsöks Fàna Tremmel Christina Bartanics Ana Z Bodonec: Szakovics Treza Szakovics Ana Drobec Jula Zselezen Agnes Dravec Treza Drobec Jozsef Vucsak Lujza Ketis Treza Vlah Frančiška ATlah Treza Szakovics Eva Snoffel Marija Vlah Karol Bakan Lena Janzsa StevaA Lukäcs Kata Csrpnjàk Marija Dündek Lena Diindek Treza Ciglàr Marija Szakovics Margeta 1 — 1 — 1 — — 20 Vküp 3 20 1 — 1 — 1 — 1 — 2 — 1 - 1 — - 60 - 90 - 30 - 30 - 60 - 50 - 50 - 40 - 30 - 20 - 40 - 40 - 40 - 20 Vküp 14 — Z Poznanovec: Csrpnjàk Lena 1 — Horvat Lena 1 — Horvat Ana 1 — Tejes Emma 1 — Jerjek Stevan 1 — Cor Zsuzsa 1 — Szever Matjas — 40 Jerjek Eva — 20 Celeč Jozsef — 80 Celeč Marija 1 42 Rhodi Marija — 30 Hajdinjäk Ana — 60 Fliszar Treza — 20 Vküp 9 92 Z Bankovec : ' . Ibozaj Frančiška — 60 Gomboc Treza 1 -T Horvat Ana — 70 Serüga Marija — 20 Pojbics Lena — 20 Horvat Ludvek — 10 Horvat Ana — 20 Horvat Treza — 60 Eitoper Marija 1 — Fliszar Ana — 46 Lendvai Frančiška 1 — Fujsz Ana 1 — Lendvai Treza 1 — Zavec Kata — 30 Novak Fana — 20 Andrecs Frančiška 1 — Bohär Ana 1 -i Szapàcs Frančiška — 80 Ocsek Treza 1 — Szapaes Marija 1 — Fujsz Marija 1 Horvat Ana 1 — Horvat Ferenc — 50 Verner Ana — 50 Lendvai Jozsef — 60 Vküp 16 96 Z Macskovec: Punger Treza — 06 Grah Ana — 50 Gomboc Rozalija — 50 Zelko Eoza 1 — Grah Eoza — 20 Grah Ana — 40 Magyar Julija 1 — Grah Jula — 20 Grah Treza — 20 Palatin Judita — 20 Grah Treza — 40 Barber Bozàlija — 40 Barber Elizabeta — 40 Szampta Marija — 40 Brunner Lujza — 60 Komin Lena — 40 Vküp 6 86 Lübleni darovniki i nabiralci ! Jezusovo Szrcé vam naj da za milodäre i trüd na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef, plebanos.