Uto Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'it leta BO din, za */< leta 45 din, besečno 15 din; za Ino- TRGOVSKI LIST Številka 28. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt Časopis za trgovino. tt. 11553 - Tel it. 36-01 Izhaja sreče la petek Llubllanat ponedeljek 7. marca 1938 Cena Številki din VSO Motorne vlake v Slovenilo! V proračunski razpravi je prometni minister dr. Spaho naglasil potrebo uvedbe motornih vlakov. Govoril je sicer predvsem o potrebi teh vlakov v Bosni, ker bi se z njimi dvignil tujski promet, ki donaša državi velikanske dohodke. Soglašamo v polni meri s Prometnim ministrom, vendar pa Moramo naglasiti naslednje: Če so motorni vlaki potrebni na ozkotirnih železnicah, koliko bolj so potrebni na normalnotirnih. če se uvedejo motorni vlaki na progah, ki vzdržujejo le lokalni promet, koliko bolj so potrebni na velikih progah z mednarodnim prometom. Če se torej uvajajo motorni vlaki v Bosni, potem bi morala te še prej dobiti Slovenija, saj so železnice v Sloveniji neprimerno važnejše ko one v Bosni. Poleg tega pa so železnice v Sloveniji vse drugače donosne ko v Bosni. Vsak dober gospodar pa investira svoj denar najprej tam, kjer se mu investicija najhitreje •n v največji meri izplača. Kajti na ta način dobi sredstva, da more investirati denar tudi v podjetje, ki se počasneje obrestuje. Dokazano pa je, da ne dajejo železnice nikjer v državi tako visokih dohodkov ko v Sloveniji. Ali že to dejstvo samo ne govori dovolj zgovorno, da bi se morali uvesti nrotorni vlaki najprej v Sloveniji? Saj se bodo tu najprej izplačali! Nobenega dvoma ni, da bi motorni vlaki bili v veliko korist tujskemu prometu. Tujci pa prihajajo k nam z zapada in severo-zapada. Tujci prihajajo v Jugoslavijo skozi Slovenijo. V Sloveniji dobe zato prvi vtis o Jugoslaviji, in napravijo svojo prvo sodbo o Jugoslaviji — in prva sodba je navadno odločilna. Če se bodo 'Ujci vozili v Sloveniji v udobnih •notornih vlakih, če bodo videli, da se vlaki hitro vrste eden za rugim, potem bodo dejali, da se v Jugoslaviji dobro potuje in bali tudi dolgih potovanj po Ce pa bodo videli na naših obmejnih postajah prenatrpane vlake, če se bodo v tunelih dušili zaradi slabega premoga, če bodo videli, da SO zveze slabe in redke, Potem bodo rekli, da se v Jugoslaviji potuje neudobno in bodo svoje Potovanje po Jugoslaviji čim bolj krajšali, če ne bodo sploh zapu-stBi Jugoslavijo. Motorizacija vlakov v Sloveniji 1 zato le v interesu Slovenije sa-e_> temveč vse države, ker bo ^vigniia tujski promet po vsej zavi. Dvig tujskega prometa v geniji dvigne avtomatično tudi Promet v drugih delih drža- če n ?ride tu^eC V Slovenijo in teni udobno po Sloveniji, po-' ho marsikateri pogledal tudi I ^arajev0 in dalje proti vzhodu, k 08 Pride mnogo tujih sportni-n?VdV ?lanico in nobenega dvoma ko zimo°vP*lanica Privabljala vsa-ma tujci, ki tujcev' To 80 večm0-motornih vlaku, d°ina že VOzlj° V Ijeni, da 2elezn«£ J1 80 pripraV‘ mogoče načine skrbiV8t športnikov. Veliko namt k grešila naša železniška upravL le ne bi sledila primeru tujih želez n'c. Dokler pa ne uvede motornih vlakov v Sloveniji, tako dolgo teto u primeru ne sledi. Tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo Po morju, pristajajo le v pristaniščih in delajo le krajše izlete v notranjost Jugoslavije. Ti izleti so čisto odvisni od voznega reda njih parnika. Nekateri tujci bodo res napravili iz Gruža izlet v Sarajevo, a to bo njih najdaljši izlet. Niti misliti pa ni na to, da bi se iz Bosne ven mogel širiti tujski promet po vsej drugi Jugoslaviji. Naravna razvojna pot našega tujskega prometa vodi le iz zapada in severozapada na vzhod in jug in nič drugače. Kdor s to razvojno črto ne računa, ta ne pospešuje tujskega prometa. Velika večina vseh tujcev, ki prihajajo k nam, potuje s severa na jug na morje. Kako silno bi narastel njih dotok, če bi v Mariboru, na Jesenicah ali v Rakeku vstopili na motorne vlake, ki bi jih hitro prepeljali na njihov cilj. In kako bi se povečal promet na železnicah, če bi iz Ljubljane vozili vsako uro motorni vlaki na Gorenjsko, na morje, v naše vinorodne kraje? Tujcem, ki žive pri nas, bi se dala s tem možnost, da prirejajo vsak dan cenene izlete, počutili bi se zaradi tega dobro, železniška uprava pa bi vrhu tega mnogo zaslužila. Danes morejo delati izlete le z avtobusi, ki so dražji in manj udobni. Kaj treba železniški upravi, da sega po tako nepopularnih sredstvih, kakor je proglašanje vsake rentabilne avtobusne proge za konkurenčno železnici! Naj železnica raje poskrbi, da bo več nudila potnikom, da bodo vožnje z njo bolj privlačne, pa se ji ne bo treba bati konkurence avtobusnih podjetij. Uvedba motornih vlakov v Sloveniji bo dokaz, da naša železniška uprava dobro razume in vodi svoje posle. Dokler pa motornih vlakov v Sloveniji ni, pa o tem ni mogoče govoriti. Koliko tuicev v Jugoslaviji Statistični letnik za leto 1936. objavlja tudi zanimive podatke o številu tujcev, ki so pri nas zaposleni in o številu tujcev, ki jih ti tujci vzdržujejo. V naslednjem navajamo nekaj glavnih številk. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo Iz: £ '3 Iv Oh CQ d 0 N vzdrževanih 06eb 6kupno oseb Avstrije 695 719 1.684 Češkoslovaške 8.527 8.406 16.933 Italije 2.806 2.662 5.468 Madžarske 6.258 5.881 12.139 Nemčije 369 357 726 Poljske 1.888 2.177 4.065 Rusije 1.378 713 2.091 drugih držav 2.623 1.544 4.167 skupno 24.814 22.459 46.273 Industrija in obrt Iz: Avstrije 2.171 2.209 4.308 Češkoslovaške 6.387 7.413 13.800 Italije 4.938 4.166 9.104 Madžarske 2.631 2.938 5.569 Nemčije 716 647 1.363 Poljske 841 1.002 1.843 Rusije 4.784 3.258 8.042 drugih držav 1.842 2.091 3.933 skupno 24.310 23.724 48.034 Trgovina, kredit in promet Iz: Avstrije 779 657 1.436 Češkoslovaške 1.387 1.563 2.950 Italije 1.338 1.394 2.732 Madžarske 795 995 1.790 Nemčije 246 152 398 Poljske 248 252 500 Rusije 2.902 2.024 4.926 drugih držav 890 1.189 2.079 skupno 8.585 8.226 16.811 Javna služba, svobodni poklici, vojska Iz: Avstrije češkoslovaške Italije Madžarske Nemčije Poljske Rusije drugih držav skupno Iz: Avstrije Češkoslovaške Italije Madžarske Nemčije Poljske Rusije drugih držav skupno Skupno število vseh tujcev je: Avstrijcev 9,875 Cehoslovakov 38.423 Italijanov 20.-81l Madžarov 21.310 Nemcev 3.297 Poljakov 7.155 Rusov 26.790 iz drugih držav 13.099 vseh 140.766 K tem številkam pa je treba dostaviti še nekaj pojasnil. Dočim 634 402 1.036 1.410 1.254 2.664 736 546 1.282 340 368 708 384 122 506 184 111 295 4.824 2.743 7.567 621 445 1.066 9.133 5.991 15.124 i poklici 883 456 1.339 1.353 723 2.076 1.526 699 2.225 732 378 1.110 217 87 304 267 185 452 3.472 692 4.164 1.095 759 1.854 9.545 3.979 13.524 opravljajo naši izseljenci v tujini v ogromni večini le težka dela, ki pa so slabo plačana, opravljajo pri nas tujci težka dela le izjemoma. Tako je vseh tujcev, ki so pri nas zaposleni kot delavci samo 1.469 ali 2 odstotka. Zato pa jih je v trgovini skupno z vzdrževanimi osebami 9.988, v denarnih zavodih pa 1.397 in v prometu 5.426. V slednji panogi so zlasti Rusi. V rudarstvu, industriji in obrtu je zaposlenih skoraj 50.000 tujcev, in sicer: v rudarski in topilniški industriji 1.629, v kovinski 4.954, v strojni 6.128, v industriji kamna in zemeljskih del 2.246, v usnjarski in pri predelovanju rogov 603, v lesni 6.001, v tekstilni 3.124, oblačilni 6.565, papirni 432, živilski 5.028, kemični 1.297, gradbeni 5 tisoč 997, poligrafski in umetnost- ni 1.264, gostinski 2042 in v drugih 724 tujcev. Končno je upoštevati še to, da so tu navedeni le tujci, ki so bili še 31. marca 1931 tuji državljani, oni tujci, ki so postali naši državljani, ki se pa le redko udeležujejo našega kulturnega življenja tu sploh še niso všteti. Končno pa tudi ne oni številni tujci, ki so kasneje prišli v državo. Tako je gotovo, da je danes število nemških državljanov mnogo večje, saj jih je po letu 1933. prišlo vse polno v Jugoslavijo. Poleg tega pa je bil naval tujcev posebno v zadnjih letih izredno velik. Vse to dokazuje, da nikakor niso neupravičene pritožbe, da je pri nas število tujcev že previsoko, zlasti ker zavzema večina njih sama boljša mesta. Privilegirana banka in denarni zavodi Nekateri listi so po »Jug. Kurirju« posneli vest, da banke in denarni zavodi nikakor dosti ne hite, da bi dobili od PAB izplačane anuitete. Tako se je trdilo, da je bilo od prve in druge anuitete dodeljeno denarnim zavodom 128 in pol milijona din, denarni zavodi pa da so dvignili samo 82 milijonov din. Obveznic PAB pa da je bilo dodeljenih za 279 milijonov din, dvignjenih pa da je bilo saroo za 186 milijonov din. Iz tega da sledi, da se denarni zavodi še niso privadili na nove čase in da še vedno žive pod vtisom prejšnjih časov, ko jim sploh nihče ni odplačeval dolgov, na drugi strani pa to tudi dokazuje, da denarni zavodi ne vedo kam z denarjem. Posebno pa da pada v oči, da denarni zavodi ne dvigajo obveznic, čeprav je že tu 1. marec, ko do-speva prvi kupon. Samo na obrestih od prvega kupona pa da bi morali prejeti denarni zavodi 9 milijonov dinarjev. Zaradi teh vesti je nastalo v javnosti popolnoma napačno mnenje, ko da bi denarni zavodi sabotirali sprejemanje anuitet in 3odstotnih obveznic. Zato je združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu ostro nastopilo proti tem vestem ter pojasnilo dejanski stan. Iz tega pojasnila posnemamo: Denarni zavodi ne morejo prejeti anuitet in 3odstotnih obveznic, dokler jim PAB ne sporoči zneska anuitete in količine 3od-stotnih obveznic. Istočasno pa dobe denarni zavodi tudi priznani-ce, ki jih morajo podpisane vrniti PAB. 8 do 10 dni potem, ko so denarni zavodi poslali podpisane priznanice, prejmejo dne 1. janu arja dospele anuitete. Dogodilo pa se je tole: Denarni zavodi, ki so pohiteli, da bi prejeli od Priv. agrarne banke dne 1. januarja dospele anuitete, so prejeli od nje naslednji stereotip ni odgovor: »V zvezi v Vašim pismom z dne ..., s katerim ste zaprosili za Vam pripadajoče anuitete in 3od stotne obveznice za prijavljene terjatve proti kmetovalcem, Vam sporočamo, da Vam bo banka odredila prvo anuiteto ko tudi kvoto za 3odstotne obveznice, kakor hitro se izvrši pregled izdanih Vam potrdil ter je zato potrebno, da se za te oglasite pozneje.« To je citat iz pisma PAB z dne 23. februar ja 1938. Iz tega sledi, da niso prejeli denarni zavodi dne 1. januarja 1938 dospelih anuitet ne zato, ker jih ne bi hoteli dvigniti, temveč zato, ker jim teh PAB še do danes ni izplačala, in to kljub vsemi urgen cam. Velik del zaščitenih zavodov pa ni mogel prejeti anuitet tudi zato, ker še do danes ni bilo objavljeno avtentično tolmačenje odst. 3. člena 15. pravilnika uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Reeskont-ni upniki tolmačijo namreč ta člen tako, da zahtevajo za svoje rees-korntne terjatve ves znesek anuitet zaščitenih zavodov, dočim so re-eskontni dolžniki mnenja, da jim pripada samo oni del anuitet, ki izvirajo iz reeskontnih ter od re-eskontnih upnikov PAB izročenih menic. Zaščiteni denarni zavodi pa na takšno tolmačenje niso mogli pristati. Iz tega pojasnila se jasno vidi, da absolutno ni res, da denarni zavodi ne bi hoteli dvigati dospelih anuitet in 3odstotnih obveznic, še manj pa je seveda res, da jih ne bi hoteli dvigati, ker da ne vedo kam z denarjem. Sela up Zveze industriieev Pod predsedstvom predsednika Zveze industrijcev za dravsko banovino Avgusta Praprotnika je bila dne 3. marca plenarna seja uprave Zveze industrijcev. Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da se bo vršil Centralni zbor v Beogradu verjetno v začetku meseca aprila, skupščina Zveze industrijcev pa na dan 22. marca z običajnim dnevnim redom. Poslovno poročilo je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poročilo omenja predvsem vprašanje reforme železniške tarife in navaja, da je usvojil tarifni odbor večino predlogov Zveze glede dekla-sifikacije posameznih vrst blaga. Sprejeta je bila nadalje zahteva, da se uporabi tarifa za 15tonske pošiljke tudi v onih primerih, ko uporaba 15tonskih vagonov zbog predpisov o najvišji dopustnosti osne obtežitve ali iz drugih razlogov ni možna. Iz področja socialne politike omenja poročilo anketo o odpiranju in zapiranju obratovalnic ter o delovnem času pomožnega osebja, ki je bila meseca novembra pr. 1. v Zagrebu ter meseca januarja v Sarajevu. Zveza industrijcev se je izjavila proti nameravanemu povišanju nevarnostnih razredov, kar bi pomenilo občutno povišanje nezgodno-zava-rovalnih prispevkov. Zveza je budno zasledovala aktualna davčna vprašanja ter vložila predloge radi ublažitve po-edinih davčnih, trošarinskih in taksnih predpisov. Z ozirom na sklep ministrskega sveta o spremembah carinske tarife, ki je stopil v veljavo dne 5. februarja t. 1. je Zveza predlagala dopolnitev prehodnih določb v tem smislu, da veljajo dosedanje carinske olajšave tudi v onih primerih, ko je ministrstvo za trgovino in industrijo že izdalo predhodno dovoljenje za ustanovitev podjetja ter je podjetje stroje že naročilo in deloma vnaprej plačalo. Poročilo omenja slednjič, da so bile v razdobju od zadnje seje uprave tri seje strokovnega odseka usnjarske in čevljarske industrije in tri seje strokovnega odseka lesne industrije. Na sejah odsekov so se obravnavala vprašanja, ki se tičejo specialno dotič-nih (industrijskih strok. Za dne 8. t. m. je sklicana seja odseka električnih podjetij in plinarn, na kateri se bo zlasti razpravljalo o vprašanju varovanja pridobljenih pravic v zvezi z nameravanim zakonom o elektrotehničnem gospodarstvu. V kratkem naj bo tudi seja odseka gradbene industrije in industrije gradbenega materiala. Uprava je nato na podlagi poročila referenta zavzela svoje stališče glede načrta revizije obrtnega zakona ter rešila še nekatere tekoče zadeve. Nadalje je uprava predhodno odobrila zaključni ra- čun za leto 1937. in proračunski predlog za leto 1938., ki se predložita glavni skupščini. Končno je sklenila uprava, da se uvedejo v bodoče pri poverjeništvu v Mariboru stalni uradni dnevi. Opozorilo gospodarskim krogom Zveza trgovskih združenj dravske 'banovine je doznala, da obiskujejo gospodarske ljudi v Sloveniji zastopfrftrT nekakega »08-bora za izdajo spominske knjige III. vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani« in nabirajo za to knjigo inserate. Zveza trgovskih združenj kot organizatorica kongresa opozarja vse intercsiranc gospodarske ljudi in podjetja, da takšnega odbora sploh ni in da doslej še ni nihče pooblaščen za nabiranje inserator za kongresni almanah. Upravičeni akviziterji inseratov za ta almanah, ki ga bo Zveza trgovskih združenj izdala, ■bodo imeli pismeno pooblastilo naše organizacije in le tem lahko oddajajo gospodarski krogi svoja reklamna naročila. Ustanovitev tujsko-prometnega društva v Vuhredu Te dni je bil v Vuhredu pri Vidmoserju ustanovni občni zbor Tujsko-prometnega društva za Vuhred in okolico. Občnega zbora, ki je v najlepšem razpoloženju uspešno potekel, se je udeležil tudi delegat Tujsko-prometne zveze v Mariboru, ki je dala pobuda za ustanovitev društva. Društvo si ije postavilo nalogo, da v Vuhredu in okolici, ki ima podane vse naravne in klimatične predpogoje za tujski promet, ustvari še ostale potrebne pogoje za uspešnejši razvoj in večji razmah tujskega prometa. Naši javnosti so še premalo znane prednosti, ki jih nudi Vuhred s svojo okolico za letoviščarje, posebno za one, ki si želijo miru in počitka v lepi naravi, ob dobrem podnebju in v bližini obsežnih gozdov. Našim turistom in našim smučarjem je malo znano, da je tudi Vuhred izredno primerna izhodna točka za zapadno Pohorje, kakor za Senjurjev dom in prav posebno za novo Kočo pod Kopo na Pungartu pod Veliko Kopo. Novo društvo si je postavilo nalogo, da postavi razne orientacijske table in da posreduje dobre markacije poti. Dolžnost naše javnosti je, da Vuhredu kot letovi-ščarskemu kraju in kot izredno ugodni izhodni točki za krasne izlete na zapadno Pohorje v bodoče posveti vso svojo pozornost. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen naslednij odbor: predsednik Pavel Minaržik, podpredsednik ing. Franjo Pahernik, tajnik župnik Ivan Lebcr, blagajnik postaijenačelnik Albert Golob, člani ožje uprave šolski upravitelj Franc Mencej in gostilničar Fric Robnik. Za ustanovitev tega važnega društva sta si pridobila največ zaslug ing. Franjo Pahernik in župnik Ivan Leber. jim pokloni kak lep spominek s svojega potovanja. Ta splošni običaj so znali drugod temeljito izrabiti ter so razpečavanje spominkov organizirali v rentabilen in obsežen obrt. Pri nas žal ta važni domači obrt ni dosegel večjega razmaha. Zato bi bilo potrebno, da se predvsem obrtni krogi in ustanove v naših tujskopčbmetnih krajih zainteresirajo za to vaino vprašanje. Skrbeti pa bi morali posebno tudi za to, da se pri # delovanju spominkov ohranijo na ši narodni domači motivi in da se podčrtajo gotove tipične, folkloristične značilnosti posanjeznih naših krajev in predelov. V interesu naše narodne domače obrti bi bilo, da se izdelujejo pohvalni apokrifi m ki mnogo bolj ko dosedaj! 50. občni zbor Združenja urarjev* zlatarjev• optikov• graverjev in pasariev vini po podatkih zbornice nad 10 tisoč oseb s šušmarstvom, toda treba je uvesti tudi kazen za tretje udeležene osebe. Na to ministrstvo še ni pristalo. Združenje bo še nadalje^ obveščalo člane s pomočjo okrožnic o vseh važnih vprašanjih. V imenu župana dr. Adlešiča je združenju čestital referent g. dr. h relih. Hkrati je dal tudi nekatera pojasnila glede prijav nekvalificiranega dela in glede raznih primerov. Oblastva gredo po možnosti na roko združenja, ta pa morejo doseči več le z ureditvijo in uvedbo potrebnih novih predpisov o šušmarstvu. Za pojasnila se je zahvalil predsednik Čeme, ki je nato dal prečitati izvleček predlogov k noveli obrtnega zakona. Predlogi se nanašajo zlasti na §§ 28., 29., 98., 146., 258, 267, 283, 285, 361, 395. i. sl. Ker je bil računski zaključek že razdeljen med člane, se je na predlog nadzornega odbora odobril in sicer s pohvalo upravi. Enako se je odobril proračun in potrdila dosedanja članarina din 12'—, kakor je predlagal podpredsednik Zajec, ki je nato prebral pravilnik podpornega sklada. Spre. jeti pravilnik se predloži banski upravi v odobritev. Fond bo dajal podpore onemoglim bivšim članom združenja oziroma njihovim svojcem. S tem je bil občni zbor zaključen in predsednik je prešel k proslavi SOletnice združenja. Izročil je tudi lepo darilo tajniku Kramaršiču za njegovo 151etno marljivo delovanje. Njegov pregled o zgodovini združenja in obseženih strok objavimo v prihodnji številki našega lista. Izdelovanje in razpečavanje potovalnih spominkov Tujsko-prometna zveza v Mariboru je pokrenila akcijo, da se predvsem v obrtniških krogih posveti čim večja; pozornost izdelovanju raznih predmetov folklorističnega značaja, ki bi se kot potovalni spominki prodajali v naših tujsko-prometnih krajih. Ta obrt ije v drugih državah zelo raizvita in zlasti v turističnih krajih tudi izredno rentabilna, obenem pa predstavlja učinkovit pripomoček za tujsko-prometno propagando. Splošno ukoreninjena je želja vsakega turista, da si s potovanja ohrani kak spominček v obliki tipične malenkosti, ki ga spominja na obiskani kraj in ki osveži vtise in doživljaje s potovanja. Po povratku s potovanja turist rad izkaže svojcem, prijateljem in znancem majhno pozornost s tern, da V Trgovskem domu so v soboto zvečer zborovali člani enega najstarejših strokovnih združenj. Poleg rednih poročil odbora je dala občnemu zboru posebni pomen petdesetletnica, ki jo združenje praznuje z razdelitvijo podpor siromašnim bivšim članom v znesku 5000 dinarjev. Obisk občnega zbora je bil srednji. Ob osmih je predsednik gosp. Ludvik Černe pozdravil zborovalce s kratkim nagovorom, v katerem je posebej pozdravil zastopnika mestnega župana dr. Freliha, podpredsednika združenja trgovcev g. Romana Goloba in zastopnika »Trg. lista« ter imenoval dva overovatelja zapisnika. Takoj nato se je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Pred svojim poročilom se je predsednik izrečno zahvalil g. Goldsteinu za izredni prispevek v podporni sklad, nakar je v imenu trgovskega združenja pozdravil občni zbor g. Golob ter čestital k 501etnici s pozivom na skupno delovanje zlasti v teh časih, ko je pomen strokovnih organizacij vedno večji. Predsednik Černe se mu je zahvalil za čestitke, še posebej pa za njegove zasluge ob priskrbi novih prostorov. Predsednikovo kratko poročilo nazorno prikazuje vse težave slovenskih obrtnikov in gospodarski zastoj banovine. Spominjal se je umrlega odbornika Eberla, ki je podpornemu skladu zapustil 4000 din, dalje tovarišev Fabjana, Mcn-ceja in Janežiča. Čestital je k ju-biiejem gg. Korošcu, Kajfežu, Ambrožiču, Reizu, Vravniku, Rusu in Škopku, kateri je ob svoji 501etnici daroval za sklad 200 dinarjev. Hkrati se je zahvalil vsem članom uprave in članom izpitne komisije za vztrajno delo kakor tudi vsemu članstvu za sodelovanje. Posebej mora še čestitati k lŠletnici tajniškega dela g. Kramaršiču. Želi še več zanimanja za združenje posebno v sedanjem času. Lani se je ustanovila pri ljubljanskem združenju trgovcev sekcija za člane, ki imajo tudi trgovino z zlatnino, srebrnino in urami, kar je bilo potrebno. Uprava združenja se je udeležila važnih anket in dala svoje predloge. Ker so bili okrožni odbori razpuščeni, se je združenje preselilo v nove prostore v Trg. domu. 0 boju proti krošnjarstvu in šušmarstvu je natančneje poročal tajnik. Stroke združenja so v obupnem položaju predvsem zaradi slabe zaposlenosti delavstva v naših krajih in zaradi nizkih dohodkov uradništva. To predsednikovo ugotovitev so podčrtala tudi naslednja poročila tajnika in predsednika podpornega sklada. Pri nabavi kreditov se ne kaže nikako zboljšanje, zlasti je obrestna mera pri Zanatski banki previsoka. Pridob-nina je kljub delnemu znižanju še vedno visoka in potrebna je pav-šalizacije tudi v večjih krajih in za obrate z več pomočniki. Previsoka je tudi mestna trošarina, zlasti pa carina na luksuzne predmete. Davčni predpisi so prestrogi, dovoliti bi se morale olajšave glede zaostankov. Tajniško poročilo podaja izčrpno sliko organizacije, ki ima zdaj 98 članov, in sicer 66 urarjev, 15 zlatarjev, 5 optikov, 3 graverjev in 8 pasarjev in 1 pečatar. Lani je vstopilo 9 novih članov, izstopilo ali umrlo pa 5 članov. Pomočnikov je vpisanih 85, vajencev 31 kot lani. Seje, sestanki in pomočniški izpiti se vrše v sejni dvorani združenja trgovcev. Posle predsednika komisije je prevzel nam. g. Franc Zajec, v odboru pa sta nastopila gg. G. Mattcweber in J. Drnovšek. Preobilico dela je odbor zmogel le z največjo vztrajnostjo, zlasti je obravnaval gospodarske težave članov, vprašanje dela, šušmar-stva, nelojalne konkurence, reklame in ustanavljanja urarskih delavnic po nečlanih (3 primeri). Oblastva so le deloma ugodila intervenciji. Tudi ni moglo združenje izdati cenika, marveč je pozvalo člane, naj se redno drže pravilnih; in primernih strokovnih cen po krajevnih razmerah. Za jamstvo se je uredil rok enega leta, za cenejše blago pa odpravil, a za popravila velja polletni rok. Mariborsko združenje je predlagalo več vrst jamstva, kar ni izvedljivo. Uprava je izročila spomenice v raznih vprašanjih, tako pri mestni upravi, pri zbornici TOI, davčni upravi, okrožnem odboru itd. V izpitno komisijo je postavila za graversko stroko gg. Dolenca in Černeta, zlatarsko gg. Fuchsa, Zupanca, Japlja in Košaka, za pasarsko gg. Grudna, Dernovška in Žmuca, optiško gg. Zajca, Jurmana in Goldsteina, za urarsko gg. Krapeža, Škopeka, Čudna in Vilharju, Članom je uprava razposlala več razpisov kontrole mer, k noveli obrtnega zakona pa je izdelala svoje predloge. Akcija proti šuš-marjem se je večinoma obnesla in so bili mnogi ohčutno kaznovani, treba pa je izdati poseben zakon, ker se Lavi samo v naši bano- Tretii Rooseveltov Pred nekaj dnevi je predsednik Roosevelt izjavil novinarjem, da bo novi, tretji gospodarski zakon obsegal sledeči načrt: 1. Cene se uravnajo na znatno višjo raven od dosedanje, in sicer se previsoke cene znižajo, prenizke pa zvišajo. 2. Mezde se vzdrže na svoji sedanji višini, vsaj v industriji, kjer so sindikati zelo delavni. 3. Cene kmetijskih pridelkov se morajo zvišati, ker so prenizke. Znižajo se pa cene gradbenega materiala in drugih temeljnih izdelkov, kar naj se doseže z zakonodajo zoper monopolizacijo blaga. 4. Ne bo se pospešila devalvacija dolarja niti ne inflacija. 5. Pri državnih izdatkih se spet uveljavijo Keynesova načela. 6. Na vse mogoče načine se bo pospeševala zunanja trgovina. 7. Poskusiti se mora vse, da se poveča obseg industrijske proizvodnje. 8. Raven cen, ki jo upa predsednik doseči, ne bo tako visoka kot najvišja v letu 1926., toda mora biti višja od dosedanje. Roosevelt upa, da ta načrt ne bo padel v breme ljudstvu, ker bo omogočil večjo in stalnejšo zaposlitev. Zeli zagotoviti večje letne dohodke. Kritiziral je tiste in-dustrijce, ki niso' niti v dobrih ča s ih hoteli zvišati delavskih mezd, ker je prepričan, da bi bili potem — v primeru slabih časov tudi delavce pridobili za znižanje zaslužkov. Nikakor ne more priznati pravilnost trditvi, da so sedanje mezde previsoke. Leta 1936. so bile na primer mezde za 24 % višje ko leta 1932., toda proizvajalni stroški za enoto so se povečali v istem času le za 6 %, kar je dokaz, da narašča delovna storitev z bolj-šanjem mezd in s tehničnim napredkom. švicarski vzorčni velesejem v Baslu Ta naj večja razstava švicarske industrije bo letos od 26. marca do 5. aprila. Kakor prejšnja leta, tako bodo tudi na letošnji prireditvi sodelovale največje švicarske industrije. Zato bo nudil velesejem izredno ugodno priliko za splošni pregled sedanjega stanja švicarske produkcije, in sicer v kratkem času in z majhnimi izdatki. Baselski velesejem je bil vedno shajališče švicarskih tovarnarjev, ki so zainteresirani v ekspertni trgovini. V Baslu je v času velesejma možnost, da se poleg obnavljanja starih zvez sklenejo nova poslovna prijateljstva. Vse železniške družbe nudijo obiskovalcem velesejma znatne ugodnosti, a hoteli v Baslu razpolagajo z zadostnimi sobami po vseh cenah. Švicarski konzulat v Zagrebu, kakor tudi potniški uradi, dajo interesentom vse potrebne informacije. Že v 24 urah harva. plestra lu knniičnn *nail obleke, klobuk* Itd. Skrohl In gTetlolika tira)ee, o*ral nike ln manšete. Pere. snUi, roonga ln lika domafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-G 4eleiibnrs:ov» ni C Telolon it. 22-72 Politične vesti Dr. Hodža je v petek v velikem govoru odgovoril na Hitlerjev govor in zlasti na njegove besede, da Nemčija ne more biti brezbrižna ‘za usodo 10 milijonov Nemcev izven Nemčije. Dr. Hodža je naglasil, da uživajo Nemci na Češkoslovaškem vse pravice, da pa tudi Češkoslovaška nikomur ne more dopustiti, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve Češkoslovaška hoče z vsemi živeti v miru. Češkoslovaška se zaveda svoje odgovornosti, a tudi svoje moči. Una tisočletno zgodovino za seboj, in se ne boji nikogar. ' v Vtis dr. Hodžinega govora je bil zelo dober v vseh zapadnih državah, pa tudi v Avstriji in Švici. Nedvomno je, da je Hodžin govor povečal simpatije do Češkoslovaške. Nemško časopisje komentira govor dr. Hodže v splošnem mimo ter poudarja, da ni mogoče govoriti o nobenem vmešavanju v češkoslovaške notranje zadeve, če se Nemčija zavzema za sudetske Nemce. V Avstriji se razmere vedno bolj razvijajo v smeri vedno večjega vpliva narodnih socialistov, ki prehajajo sedaj v legalno borbo in bodo po navodilih svojega voditelja, notranjega ministra Seyss-Inquarta vstopali tudi v patrioti-čno fronto in v vojsko. Sedaj smejo nositi kljukaste križe, peti narodno soc. himno, če najprej zapojejo eno kitico avstrijske himne in zopet ibo Začel .delovati njih Turnerbund. Poleg tega se bo ustanovila njih socialna akcija »Volks-hilfe«, ki bo uživala tudi podporo vlade. Gruča maskirancev je vdrla v lokale šušnikove mladine »Jung-volk« ter zahtevala, da vsi dvignejo roke. Ker dva tega nista storila, so na n ju streljali ter je bil eden ubit, drugi pa lahko ranjen. Sodijo, da so napad izvršili narodni socialisti. Madžarska se bo začela na veliko oboroževati in bo v ta namen porabila eno milijardo pengov (okoli 8'7 milijarde din), kakor je izjavil min. predsednik Daranyi v svojem govoru v Gyoru. Ta denar se bo v glavnem dobil z oddajo premoženja. Premoženja do 50.000 pengov tu ne bodo prizadeta. Veleposestva pa se bodo obdačila z največ 5%. Ce se z oddajo, premoženja ne bo mogla zbrati cela milijarda, potem se bo uporabilo za oboroževanje še notranje posojilo v višini 400 milijonov pengov. Ministrski predsednik Daranyi je govoril tudi o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih ter poudaril, da je Madžarska v korektnih od-nošajih z vsemi državami in tudi z onimi, s katerimi še niso urejena vsa vprašanja. Z Malo antanto še ni bilo doseženo zbližanje in Madžarska čaka na to že eno leto. Seveda pa je zbližanje mogoče le, če se bodo zavarovale pravice madžarske narodne manjšine. Brez ugodne rešitve tega vprašanja je vsako zbližanje z Malo antanto nemogoče. Kriza francoske vlade je srečno premagana in sta senat in poslanska zbornica po mnogih dramatičnih konfliktih sprejela novfj kompromisni vladni statut dela. V poslanski zbornici je bil sprejet novi statut proti glasovom nekaterih strank ljudske fronte, a s pomočjo desničarskih opozicional-nih strank. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop odpotuje v kratkem v London zaradi pogajanj z Anglijo. Največjo težavo pri pogajanjih tvori nemška zahteva, da se sklene časopisni mir med obema, državama, da angleški tisk ne bi več napadal nar. socialističnega tiska. Dogovor je težaven le zato, ker vlada v Angliji tiskovna svoboda, ki je angleška vlada ne more omejiti. Nemci vztrajajo na stališču, da nimajo z Zvezo narodov nobenega posla več in da se tudi ne bodo udeleževali mednarodnih političnih konferenc. Svoje zahteve po vrnitvi kolonij pa bodo stopnjevali. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval v Rim. Njegovo potovanje je tudi v zvezi s poljsko zahtevo, da se k nameravanemu bloku štirih velesil pritegne tudi poljska. »Daily Herald« poroča, da namerava Mussolini ponuditi bivšemu etiopskemu cesarju mesto vazala in da bi ga imenoval na čelo večjega ozemlja ter mu priznal pravice, kakor jih uživajo indijski vladarji pod angleško nadvlado, ce bi formalno odstopil Etiopijo Italiji. Ce je ta vest tudi resnična, še ni mogoče reči. Japonski zun. minister Hirota je izjavil, da bi bila Japonska pripravljena sodelovati na event. pomorski konferenci. Ta umik Japonske je vzbudil v mednarodnih krogih veliko pozornost. Denarstvo Kako so razdeljena posojila Narodne banke Ponovno se je v naši javnosti grajala neenaka razdelitev kreditov Narodne banke. Njeno poslovno poročilo za leto 1937. priča, da se to stanije ni lani prav nič zboljšalo, temveč še nasprotno poslabšalo. Od meničnih posojil, ki jih je dovolila Narodna banka, je v Milijonih din odpadlo na njene Podružnice: leta 1935. 1936. 1937. Beograd 612*0 630'1 651'0 Zagreb 336*3 326'3 305‘8 Ljubljana 109-8 96'5 79'5 Maribor 23'3 22'1 24'7 Novi Sad 95*3 75'0 75‘1 Sarajevo 62'7 58-2 42'0 Lombardna posojila pa so bila dovoljena takole: Beograd 229*6 219*6 2181 Zagreb 0*1 6'2 15‘0 Ljubljana 1*7 3'5 9'7 Maribor 1‘8 2*5 0‘5 Stanje tekočih računov pa je bilo naslednje: Beograd 3477 338'4 1045'6 Zagreb 1691 133-2 155*5 Ljubljana 56*3 32*4 491 Maribor 6*2 10*3 5*3 Število nameščencev je naraslo od 781 na 848, in sicer pri centrali v Beogradu od 385 na 419, pri Zavodu za izdelovanje bankovcev od 111 na 129, pri zagrebški podružnici od 54 na 61, pri ljubljanski od 24 na 25, pri mariborski od 24 na 25. Število upokojencev se je znižalo od 74 na 77. Stroški za izdelavo bankovcev so znašali leta 1934. 6-15, 1. 1935. 5'0, 1. 1936. 6'66, lani pa 40 milijonov dinarjev. Beograjska borza Tečaji so se zopet umirili in be-sisti so na umiku. Nekateri od njih so. bi}} celo prisiljeni delati za dvig tečajev, da ne bi pri prodaji papirjev preveč izgubili. Sicer pa se opaža še nadalje pomanjkanje blaga, ker je večina drž. papirjev v trdnih rokah. Samo zato je bilo tudi mogoče, da je bilo v beglu-ških obveznicah, ki jih je bilo izdanih za samo 500 milijonov din, več prometa kakor pa v vojni škodi, katere je izdano za 4 milijarde dinarjev. Tečaji so se, kakor rečeno, zelo malo spremenili in so dosegli na zadnji dan tedna naslednjo višino: v°jna škoda po 454*50—455 (termin 30. IV. po 454), 7 % investicijsko 99—98 din (prodano je bilo teh papirjev precej, ker jih nekateri nočejo zamenjavati za nove obveznice), 4% agrarne po 60'25 —59*25, 6% begluške po 90—89'50, 6% dalmatinske po 89—88'50. Zelo malo zanimanja je bilo za Blairove papirje ter je notiral 7% Blair 90, 8% pa 96'50-95'25. Delnice Narodne banke so nazadovale na 7000 din, kar je običajni Pojav po izplačilu kuponov. Tudi na deviznem trgu ni bilo nobenih posebnih sprememb. Klirinška marka je bila po 14*48, v terminski kupčiji po 14*32. Funt je po 238 80—237*20, avstrijski šiling po 841*95—831"95, grški boni Po 28*50. Milan ni notiral. . J Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 28. februarja 1938 navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): j 795^*°ea ^ 'narasla za 0*04 na za^t UT7. P°dto* 80 ^le 24?m 3967 DCeV 86 Je znižala za Posojila so se zmanjšala za 1*4 ha 1.597*5. Bazna aktiva so narasla za 21*5 ha 2.211-0. / Obtok bankovcev je ob ultimu Močno narastel, in sicer za 174*9 na 5.697*19. Obveze na pokaz pa so se znižale za 193*5 na 2.7*24*9. Razna pasiva so narasla za 6*5 na 315*0. Celotno kritje je naraslo na 26*32 %, samo zlato na 26-21 %. Obrestna mera je še nadalje ostala nespremenjena. Zamenjava obveznic 7°/o investicijskega posojila Davčna uprava Ljubljana-mesto je prejela nove obveznice 7% investicijskega posojila samo za tiste stranke, ki so jih oddale v zamenjavo v času od 1. februarja do 12. februarja 1.1. Za druge stranke pa še ne. Nove obveznice dobe prizadete stranke pri blagajni davčne upra- ve Vodnikov trg 5, I. nadstropje, soba 1, in sicer stranke s črko: A do E dne 7. marca 1938 F do J dne 8. marca 1938, K do L dne 9. marca 1938, M do P dne 10. marca 1938, R do Š dne 11. marca 1938, T do Z dne 12. marca 1938. Obveznice se izdajajo od 8. do 11. ure dopoldne in to samo proti reverzu. V«*- Mk • Za prenos delnic, ki jse glase na ime, se mora po pojasnilu'davčnega oddelka finančnega mtnistr- toč. 13. čl. 40 taks. in jpristojbin-skega pravflnika taksa’ v vtšini-p»-lovice stopnje po toc. 8. *pod af te tarifne številke. Ta taksa se mora plačati vselej, kadar se prenos delnic izvrši brez ozira na način njihovih pridobitev in plačila takse za to pridobitev. Novo notranje posojilo v višini 1 do 4 milijard din se baje namerava razpisati v Jugoslaviji. To bi bilo prvo dolgoročno notranje posojilo po 17 letih. Posojilo se utemeljuje s skokom tečaja vrednostnih papirjev ter z ozirom na velike investicijske potrebe, ki se morejo kriti le z dolgoročnim večjim posojilom. Beograjska občinska hranilnica je objavila bilanco za 1. 1937. Iz njo-'jOT—vidno,--da je imela banka 1*5 . milijona din čistega dobička. iMtbiltofe vloge so narasle koncem leta na 54*8 milijona din, lastna sredstva hranilnice z garancijskim fondom mafeth* občine pa na 3*'9 milijona din. Poleg tega hrani hramC&i«a. tddi ih 8*2 milijona din drugih PoridoV: Na curiški borzi je znova nazadoval avstrijski šiling, in sicer na 70-50. TEDE*HA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „TRGČ>VSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet din 7,255.188*56. Devizna kupčija je v prejšnjem borznem tednu nekoliko oživela; dokaz večje kupčijske živahnosti so zvišani zaključki poedinih deviz, zlasti Berlina in Newyorka. V primeru s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 4.135 milij. dinarjev, znaša promet deviznih zaključkov baš polovico totedenskega deviznega prometa. Še enkrat večji je promet v nemških markah, dočim so se povečali zaključki v amer. dolarjih za nad IV2 milij. dinarjev. V avstrijskem privatnem -kliringu je nazadoval skupni devizni promet za 0*15 milij. dinarjev, povečal pa se v vseh ostalih devizah. Primerjava skupnih prometnih številk zadnjih dveh tednov je naslednja: pred- Devize: zadnji minuli teden (vee v tisočih dinarjev! Amsterdam 12 213 Berlin 1030 2108 priv. klir. Bruselj — 110 Curita 71 166 Din deviza 164 200 avstr. pr. ki. Dunaj 1107 915 avstr. pr. ki. London 1214 1447 priv. klir. Ne\v York 483 2028 Pariz 54 34 Stockholm — 5 Trst — 29 Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Londonu ter so znašali skupni intervencijski zaključki din 160.000*—. V nemškem privatnem kliringu je bila po dolgem času zabeležena terminska notica za marke per 15. julija 1938 in sicer na bazi din 14*10 za denar, a din 14*30 za blago dne 2. t. m. Notice v privatnem kliringu so bile v prejšnjem tednu za avstrijski šiling: 28. februarja dan 8-38—8-48 1. marca 2. marca 3. marca 4. marca din 8-38—8 48 din 8-40-8-50 din 8'36—8 46 din 8-34-8-44 nemška marka: 1. marca din. 14-40 2. marca din 14-28—14-30 3. marca din 14-38 4. marca din 14-28-14-48 Devize s pri mo Povpr. Pon. Narodne banke din din Amsterdam 28. II. 2400-66 2415-26 4. III. 2402-16 2416-76 Berlin 28. II. 1734-28 174816 4. III. 1735-03 1748-91 Bruselj 28. II. 72795 733-01 Curih 4. III. 728-45 733-51 28. II. 996-45 1003-52 4. III. 996-45 1003-52 London 28. II. 214-90 216-95 4. III. 215-03 217-08 New York 28. II. 4254-10 4290-42 4. III. 4259-76 429607 Pariz 28. II. 139-76 141-20 4. III. 139-49 140-93 Praga 28. II. 150-74 151-84 4. III. 150-74 151-84 Tret 28. II. 224-74 227-83 4. III. 22505 228-13 V angleškem privatnem klirin- vseh borznih sestankih din 238*—, in sicer le v povpraševanju. Devizna tečajnica minolega tedna kaže čvrsto tendenco skorajda vseh deviz izvzemši Pariza, ki je za malenkost popustil, in Prage, katera je v petek 4. t. m. beležila na bazi notic z dne 28. februarja 1938. V razdobju zadnjega tedna dosežene tečajne razlike znašajo (vse izraženo v poenih) pri devizi: Amsterdam + 1*50, Berl-in + 075, Bruselj + 0*50, London -j- 0*13, New York -f- 5*66, Trst + 0*31, Praga —, Pariz — 0*27 poena. Cu-rih je notiral dosledno brez izpre-memb. Efektno tržišče Za državne papirje še vedno stalna tendenca. Zanimanje za delnice Narodne banke je nekoliko popustilo, kar potrjuje tudi slabši tečaj. Od din 7.700'— za denar in din 7.800*— za blago dne 1. t. m. je oslabel ta efekt na din 7.650*— v povpraševanju ter din 7.700*— v ponudbi dne 4. marca 1938. Izmed industrijskih vrednot je notirala samo Trboveljska pre-mogokopna družba in sicer najnižje 2. marca 1938 na bazi din 220 — za denar, a din 225*— za blago, dne 4. t. m. pa najvišje t. j. din 225*—, odnosno din ‘230*—. Notice državnih efektov so bile sledeče: 7%> inv. pos. 28. II. 97*25 100-— 4. III. 96-— 100 — 8% Blair 28. II: 94-— 99-— 4. III. 96 — 96-50 7°/o Blair 28. II. 89-50 90-50 4. III. 89— 90-50 7°/« Seli g man 28. II. 99-— 101— 4. III. 99-— 101— 4% a gr. obv. 28. II. 60-— 61— 4. III. 59-_ drž. gar. 28. II. 51-— 53— agr. obv. 4. III. 51-— 53— 0°/o begi. obv 28. II. 90 — 92-50 4. III. 89 — 90-50 2u°/o voj. .škoda 28. II. 453— 456— 4. IIT. 450-- 455— 0n/o obv. dalm. 28. III. 88*— 89*50 agrara 4. III. 88— 90— Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno trdna. Promet je bil zelo slab kot v prejšnjih tednih, cene pa so ostale zopet nespremenjene mlevskim izdelkom in ječmenu ter ovsu, pa tudi Prizadove notice za pšenico. Nasprotno se je koruza pocenila za din 1*—, južno banaška pšenica , pa podražila za din 1*— pri 100 kg. Na zadnji borzni dan so bile dosežene te cene: Žito: Koruza: din din umetno sušena, s kvalitetno garancijo, fco. nakladalna postaja . 106— 108— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja.......... 94— 96— Pšenica: juž. banatska, 77 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .... 177-- 179— gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja............ 180*— 182*50 Ječmen: 62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja . 148’— 150'— 63/64 kg, 2 %, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti dukliikatu, franko nakl. postaja 155— 157-50 Oves: zdrav, 6uh, rešetan, tco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 137 50 140— Mlevski izdelki: Moka: din din pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285— 290— pšenična Og, bačka po-sLaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285— 290— pšenična 2. bačka postala. ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265-— 270— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245-— 250— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagon bačka postaja . . . 110'— 115— pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100*— 105*— Pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (pd sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2% din 168"—. Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167*-. Begej kval. 79/2% din 167*—. Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-5ta) kval. 79/2% din 166*-. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164*—. Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--. Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166*-. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164*-. Donava, Srbija kval. 77/78/2°/o—3°/o din 158"—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157*-. Od določene cene za blago fko. vlačilec, se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagoneko blago 2 dinarja od 100 kg. Bar. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164*—. Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2°/o dir, 165*—. Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162*-. Senta kval. 79/2% din 166'-. Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%—3% din 153— Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Stagnacija na našem lesnem trgu traja še dalje in ni upanja, da kmalu popusti. Vsi znaki kažejo, da bo bilanca letošnjega prvega četrtletja slaba. Vsled znatne kupčijske živahnosti pred koncem lanskega leta je bila produkcija v močnem razmahu. Zaloge mehkega lesa 90 zelo izpopolnjene; seveda gre pri tem veČjidel za normalno blago v običajtllh dimenzijah, ki jih zahteva italijanski in nemški trg. Nasprotno pa se blago (mehki les) za Anglijo t. j. v angleških dimenzijah ne pripravlja na zalogo, temveč le proti posebnim naročilom. Prav tako je proti koncu leta 1987. močno narasla produkcija tesanega blaga, katerega se zdaj ponujajo večje količine. Seveda pa gre v tem primeru predvsem za blago po večini letošnje proizvodnje, vsled česar pride kot merkan-tilno suho blago v poštev za izvoz šele tekom aprila ali maja t. 1. V zimski sezoni se je zbog ugodnih cen in lahke oddaje produciralo precej drv ter oglja tako, da so še sedaj znatne zaloge, zlasti goriva, za katerega ni več posebnega zanimanja in so tudi cene že občutno popustile zlasti v drveh. Zunanja trgovina B Prošnje za uvozno dovoljenje za kontingentirani uvoz fižola v Francijo je treba nasloviti na naslov: Direction de Tagriculture, 6e bu-reau, 78 rue de Varenne, Pariš 7e. Prošnji je treba priložiti tudi potrdilo o uvozu v 1. 1932. in 1933. Za 1. tromesečje t. 1. je dovoljen Jugoslaviji kontingent 5000 stotov. Naš lesni izvoz je v januarju v primeri z izvozom v lanskem januarju nazadoval, in sicer od 75.485 na 70.157 ton ali po vrednosti od 75*3 na 58-5 milijona din. Največ lesa smo prodali v Italijo, namreč za 14*1 (lani za 16*3) milijona din, nato v Anglijo za 9*6 (14*4), Nemčijo 71 (19*7), Madžarsko 3*2 (2*1) in Nizozemsko 2-1 (2*6). Največ smo izvozili stavbenega lesa, namreč za 45*7 milijona din. Izvozna banka v svojem letnem poročilu odločno ugovarja, ker se izvoz žita in živine vedno bolj eta-tizira. Naj se pusti izvoznikom, da delajo, posebno sedaj, ko so razmere za izvoz ugodne. Na domačem trgu z jajci je cena v padanju, ker ni švicarski in angleški trg zaradi nizkih cen več rentabilen. Bolgarska je dovolila uvoz 12.000 kg morske soli, ker kljub večji domači proizvodnji še ne krije svoje potrebščine. Do 80% vse soli uvaža Bolgarska iz Romunije. Dohodki avstrijskih železnic so bili v 1. 1937. za 63 milijonov šilingov večji ko v 1. 1936. Celotni tovorni promet je skoraj vsak mesec narastel za 10.000 vagonov. A tudi letos se bodo dohodki avstrijskih železnic še povečali, kar se vidi iz tega, da se je v januarju število natovorjenih vagonov dvignilo od 156.000 v 1. 1937 na 164.700 vagonov v januarju 1938. Izvoz čsl. stekla je v januarju 1938. v primeri z januarjem 1937. nazadoval od 43,4 na 37,6 milijona Kč. Madžarska je začela izvozne premije za tekstilno blago izplačevati takoj po prejemu deviznega izkupička in ni treba izvoznikom na plačilo premij več tako dolgo čakati. Na Poljskem je začela obratovati prva tvornica za lanital »Polana« v Pabianicah pri Lodzu. Dnevna proizvodnja znaša zaenkrat 200 kg kazein-volne. Podjetje je sklenilo z zapadno-poljskimi mlekarnami dobavno pogodbno za daljšo dobo. Poljska rudarska proizvodnja se je lani zelo dvignila. Po uradni statistiki se je proizvodnja železne rude dvignila od 467.700 ton lani na 775.800 ton letos, cinkove in svinčene rude pa od 345.500 na 492.000 ton. Švicarska zveza tekstilnih tovarn je sklenila, da zaradi velikih zalog ter neugodnega razvoja izvoza omeji proizvodnjo za 25%. Urad za kulturo bombaža v italijanski vzhodni Afriki je ustanovila Italijanska vlada z osnovno glavnico 25 milijonov lir. Italijansko ministrstvo za korporacije je odobrilo zvišanje cene za klej iz kosti do največ 55 lir za stot čez dosedanje cene. Ves promet trgovine na drobno je v Nemčiji znašal 1. 1937. 31 milijard RM, kar je za 10% več ko v 1. 1936. še vedno pa zastaja promet za onim v 1. 1929. za 10 do 15%. V Ankari so bila zaključena švi-carsko-turška trgovinska pogajanja. Pogodba bo podpisana 4. marca in bo veljala za eno leto. Cena starega železa je bila v Ameriki znižana za 50 centov na 13.50 do 14 dolarjev za tono. Stran 4. TRGOVSKI LIST. 7. marca 1938. ■" "■■■ .............. Štev. 28. Dobave - licitacije Prometno - komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca ponudbe za dobavo 60 klopi za perone. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. marca ponudbe za dobavo 500 m svinčenega kabla, lopat za premog, žebljev za tračnice, ventilov, ključev ter slamarlc. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 17. marca ponudbe za dobavo železne pločevine; do 24. marca za dobavo smrekove skorje, gabrovega in bukovega lesa; do 31. marca za dobavo zobatih kožnih koles, razne pločevine ter bukovega lesnega oglja. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 10. marca ponudbe za dobavo cevi iz medi in bakra ter pocinkanih cevi in kljuk in pločevine iz medi; do 11. marca za dobavo modelov za led. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 13. marca ponudbe za dobavo raznega lesa, podplatov, platna, vate, obročev in sklopk iz medi, kabla, vijakov, matic ter otiračev za čevlje; do 14. marca za dobavo usnjenih jermenov za transmisije In jermenov za šivanje, svinčenega belila, bombaževine, bombažnih srajc, čepic, sabelj, obročev za plutovino, sponk za čepice, piščalk, signalnih trobent, priprav za pretakanje tekočine, morskih gob in naftalina; do 16. marca za dobavo raznih vljaJkov, zakovic, sive barve, lanenega firneža, »Mejor«-preparata, dinamo žice ter verig za sidro; do 18. marca za dobavo vijakov, kavčuka, okovja, kljuk, zaslonov za peč, lopat za premog, papirne lepenke, pletenic, kita, govejega loja in dr. ter raznega elektrotehničnega materiala in raznega orodja. Uprava jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani sprejema do 10. marca ponudbe za prevzem delovne moči obsojencev ljubljanske jetnišnice za izdelavo metel. Licitacije Dne 12. marca bo pri upravi zavoda »Obiličevo« v Kraševcu licitacija za dobavo elektro-labora-torijske peči, steklenih cevi, raznih aparatov; do 15. marca za dobavo ventilov, brzinomerov, krogličnih ležajev in dr.; do 23. marca za dobavo cevi in ventilov; do 28. marca dobavo jeklenih rebrastih cevi. Dne 15. marca bo pismena licitacija pri upravi smodnišnice v Kamniku za dobavo 4000 kg defc-starina ter 3 usnjenih manšet. Dne 11. marca bo pri ekonomskem oddelku direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo mazalnih blazinic in stenja in 26. marca za dobavo kositra v zameno starih kolesnih obročev. Dne 16. in 21. marca bo v in-tendanturi štaba dravske divizij ske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo drv in premoga za potrebe vojaštva. Dne 16. marca bo v tntendanturl štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za nabavo sladkorja, konservirane kave, čaja, kisa in alkoholnega kvasa. Dne 17. marca bo pri Upravi po licije v Zagrebu licitacija za dobavo 1000 parov belih zimskih volnenih rokavic. Dne 17. marca bo pri tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za popravilo in adaptacijo zidane zgradbe na Vrhniki. Dne 17. marca bo v intendanturi štaba moravske divizijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo pne moga. Dne 24. marca bo pri Upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo 36.500 kg trotila. Dne 16. marca bo pri Direkciji šum v Vinkovcih licitacija za, prodajo tehnično ponabnega lesa in drv. Dne 4. aprila bo v ekonomskem oddelku štaba mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za nabavo raznih vrst usnja; dne 6. aprila za dobavo konopnenega in lanenega platna in dne 7. aprila za dobavo 55.000 kg mila za pranje. Dne 7. aprila bo v inženjersko-tehničnem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu licitacija za nabavo 100.000 kg port land cementa. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo — Pojasnilo za uporabo predpisov § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji — Navodilo o priskrbi poslovnih knjižic pomožnega osebja v obritih — Razvrstitev prevozne proge Vevče—Ljubljana — Popravek v avtentičnem tolmačenju uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Popravek v »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dine 2. marca objavlja: Ukaz o imenovanju patriarha srbske pravoslavne cerkve — Ukaz o premestitvi sedeža občine Dol iz Be čevega v Dol — Uredbo o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo objavi tečajev državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo — Pravilnik o strokovpih tečajih za občinske uslužbence — Banova odločba o otvoritvi in trajanju strokovnega tečaja za občinske uslužbence — Opozorilo banske uprave glede obrtnopolicijskih odobritev za spremenjene obrtne delavnice in industrijske naprave. Poroiilo Narodne banke o sianiu gosp v tuiini in doma Včeraj v nedeljo je bil občni zbor delničarjev Narodne banke, za katerega je pripravil upravni odbor banke obsežno poročilo o stanju gospodarstva v tujini in doma. Iz poročila posnemamo: Svetovna gospodarska situacija se ni zboljšala. Glavni znak gospodarstva v preteklem letu je bila nestabilnost na vseh poljih. Tečaji deviz so bili nestalni, cene temeljnih surovin so se vedno sproti menjale, nestanovitni pa so bili tudi tečaji vrednostnih papirjev. Proizvodnja se je razvijala po potrebah oboroževanja, ne pa po rednih potrebah prebivalstva. Ustvarjanje dveh ideoloških front ter vojna na Daljnem vzhodu sta še povečali mednarodno negotovost. Ne samo avtarkične države goje največji državni intervencio-nizem v gospodarstvu, temveč tudi v drugih državah se opaža vedno večja nagnjenost za intervencio-nizem. Mednarodni valutni položaj je zelo kompliciran. Kroženje kapitala še vedno ni vpostavljeno. Med velikimi finančnimi centri in drugimi državami še vedno niso doseženi normalni kreditni odnošaji. Še vedno velja v upniških državah prepoved dajanja posojil v tuje države. O dolgoročnih zunanjih posojilih se govori samo kot koncesija za protiusluge na drugih poljih. Tudi kroženje kratkoročnih sredstev je omejeno. Združene države Sev. Amerike in Švica so izdale prve ukrepe proti begajočemu kapitalu. Svobodno se prodaja zlato samo na londonskem trgu. Ugoden znak je, da je cena čistega zlata 140 šilingov za unčo relativno stabilna. Drugi ugodni znak je, da se klirinški plačilni sistemi polagoma odpovedujejo in da se prehaja na plačevanje v svobodnih devizah. Da bi pa se uveljavil splošni denarni režim, kakor je bila nekoč zlata veljava, na to se ne sme niti misliti. Nasprotno s položajem svetovnega gospodarstva pa se je — po mnenju upravnega sveta Narodne banke — položaj Jugoslavije okrepil in zboljšal. Predvsem se je zboljšal zaradi sklenitve cele vrste novih trgovinskih pogodb. Nadalje /je ugodno, da je bila žetev dobra, zlasti koruze. Trgovinska bilanca je visoko aktivna, dotok deviz velik. Gene 80 se dvignile, investicije v industriji rastejo, kapaciteta proizvodnje se izkorišča v večji meri in pri izvajanju javnih del se opaža večja živahnost. Trgovinska bilanca je bila aktivna za več ko eno milijardo, blagovni promet na železnicah se je povečal za 11*2%, pomorski za 7'5 in rečni po kilometrskih tonah za 23%. Število zavarovanih delavcev se je povečalo za 10%. Pada pa število konkurzov in prisilnih poravnav. Obrestna meta je ostala v glavnem neizpremenjena, in sicer za prvovrstne menice po 7 do 10%, za vloge po 4 do 5%. Denarni promet je v velikem dvigu, kar se zlasti vidi v čekovnem prometu Poštne hranilnice in po tekočih računih Narodne banke. Vloge v denarnih zavodih so narasle za več ko eno milijardo, od česar pa odpadeta več ko dve tretjini na državne denarne zavode. Pri zasebnih zavodih je mnogo vlog še vedno zamrzlih. Koncem leta 1936. je bilo od vseh vlog blokiranih 35,6%, koncem 1. 1937 samo še 30,9%. Državni dohodki so se povečali za 12%. Znatno so se dvignili tečaji državnih vrednostnih papir jev. Nekateri so že dosegli nominalno višino. Državni kredit je bil s sporazumom s francoskimi upniki utrjen. Za plačilno bilanco naše države je bil posebne važnosti odkup Kreugerjevega posojila. Cene na debelo so se zvišale za 9,2, cene na drobno pa za 11%. Zaradi tega so se morale zboljšati plače uradnikov. Zboljšale pa so se le za 240 milijonov ali za 7%. Zaradi dviga cen je kontrola nad delovanjem kartelov potrebna. Gospodarska delavnost je v poletu in zato je zlasti potrebno, da se cene strogo nadzirajo. Na podlagi vseh teh dejstev prihaja upravni odbor Narodne banke do zaključka, da je preživljalo naše narodno gospodarstvo v preteklem letu dobo ugodne konjunkture. Zaradi tega je tudi kupna moč prebivalstva narasla. More se pričakovati, da bo tudi v bodoče razvoj našega narodnega gospodarstva ugoden. Doma io posvetu Nudi se trgovski uradnik ali potnik mahrovec, z vsestransko pisarniško in potniško prakso v tu-in inozemstvu, vešč slovenske, nemške, francoske in italijanske korespondence, publicist, samostojen in inciativen itd. — Dopisi na „Trgovski list“ pod .Vsestranski14. SEMENA POMLAD DIVNE MODNE NOVOSTI za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset MANUFAKTURA NOVAK Uubliana - Kongresni trg 15 m—j- pri nunski cerkvi —«* Solidna cana Kvalitatno blago Skupščina Je obravnavala proračun vojnega ministrstva ter ga sprejela soglasno. Iz ekspozeja vojnega ministra posnemamo: Za vojsko je določenih (v milijonih din) 1542 rednih in 524 izrednih izdatkov, za vojno letalstvp 324 rednih in 23 izrednih, za civilno letalstvo 23 rednih, za mornarico 199 rednih in 26 izrednih, za obmejne čete 109 rednih izdatkov. Vojni minister je podrobno utemeljil, zakaj so se morali izdatki zvišati. Zlasti je poudaril, da je morala naša vojska pod vplivom tujih oboroževanj povečati svoje oboroževanje. Nadalje je navedel, da so se uvedle nagrade za odlikovance in uredilo se je tudi vprašanje vojnih dobrovodjcev. Mladim častnikom se bo dala ob imenovanju pomoč v višini 4000 din, da si morejo nabaviti vso potrebno opremo. Nižjim častnikom se bodo dovolile posebne doklade, ki pa bodo zelo skromne, okoli 100 din na mesec. Velika pažnj a se bo posvetila izobrazbi rezervnih oficirjev. Posebno pozornost pa mora posvetiti vlada tehnični opremi vojske. Pred izkušnjami iz Etiopije, Španije in Kitajske si ne smemo zapirati oči. Krepko je naglasil vojni minister gen. Marič, da smo srečno prestali nevarno krizo in da se hitro približujemo zadanemu cilju tehnično popolnoma opremljene vojsKe. Seveda pa so v ta namen potrebni izredni izdatki in vojni minister prosi gospode poslance, da se ne ustrašijo pred nobenimi žrtvami za povečanje bojne sposobnosti naše vojske. Z glasnim odobravanjem je vsa skupščina sprejela te besede in ves ekspoze vojnega ministra. V nasprotju z dosedanjim običajem, da je skupščina sprejela proračun vojnega ministrstva 4 aklamacijo in brez debate, je letos bila debata zelo burna. To pa zaradi napadov črnogorskega poslanca Rašoviča, ki je že v finančnem odboru naglašal, da bo napadel vojnega ministra. Sedaj ga je v resnici napadel, hkrati pa izjavil, da je bil napaden, pretepen in da so mu bili pri tej priliki ukradeni dokumenti, ki jih je hotel prečl-tati. Vojni minister je izjavil, da bo poslanca Rašoviča tožil, da mu omogoči pred sodiščem dokazati svoje klevete. V debati je tudi del opozicionalnih poslancev odločno nastopil za vojnega ministra ter obsodil napade Rašoviča. V debati se je tudi poudarjalo, da vodijo kampanjo proti vojnemu ministru bivši vojni liferanti, ki ne morejo več dobavljati vojski. Skupščina je nato zborovala vso noč ter sprejela še proračun prometnega in poštnega ministrstva. Pri volitvah delavskih obratnih zaupnikov na Jesenicah je glasovalo od 3709 volivnih upravičencev 3695, skoraj 97%. Socialistična lista je dobila 1609 glasov in 8 zaupnikov, lista nac. delavstva 828 e lasov in 4 zaupnike, lista Jug. strokovne zveze 719 (3 zaupnike) in ZZD 276 glasov in 1 zaupnika. Naiboll so napredovali od zadnjih volitev nar. socialisti in Jug. strokovna zveza. 1*,.,, Po Zagrebu krožijo letaki, ki so jih izdali »starčevičanjci«. V teh letakih se silno ostro napada doktor Maček, kateremu se očita, da je nesposoben za vodstvo hrvatske politike, ker je Kranjec. Klub banskih svetnikov savske banovine je bil ustanovljen v Zagrebu. Od skupno 93 svetnikov pripada novemu klubu 71. . Razstava upodabljajočih un? " nic iz držav Male antante se J® nedeljo dopoldne slovesno °tvorua v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo na razstavo, sebno pozornost vzbujajo ^®la srb-skih, zlasti beograjskih, m ceskih umetnic. _. .. „ „ c„,;*„ Kolodvorska posta st. 2 v Splitu h© zaprta več mesecev, dokler se ne dogradi njeno novo poslopje. S takšno rešitvijo so seveda splitski gospodarski krogi zelo nezadovoljni. Novi torpedni rušilec »Zagreb«, ki se gradi v Splitu, bo 30. marca slovesno spuščen v morje. Novo vojno ladjo bo blagoslovil nadškof dr. Stepinac. Zagrebška občina bo podarila namizno orodje ter poklonila več dragih darov. Davek na tuje trgovske potnike bo v naši državi povečan, kakor to poročajo — avstrijski listi. Zupan Čakovca Ivan Škvorc je podaril vso svojo plačo kot župan za februar in marec mestnim revežem. Prva zagrebška šola za zaščito meščanov pred zračnimi napadi je bila otvorjena v Zagrebu. Francoska družba Borskih rudnikov namerava postaviti instalacije za proizvajanje žvepla kot postranskega predmeta pri pridobivanju bakra. Računa se, da bo mogla družba na ta način dobiti na leto 30 do 40 tisoč ton žvepla. Poleg tega pa bo okolica tvornice rešena od škodljivega žveplenega dioksida, ki sedaj uničuje vse rastlinsko življenje v okolici tovarne, poleg tega pa je nevaren tudi ljudskemu zdravju. Le zakaj se to ni zgodilo že prej? Češkoslovaška vlada je objavila razglas, s katerim se odpravljajo vse omejitve za uvoz jugoslovanske živine in živalskih proizvodov. Proti Stalinu je bila baje odkrita nova zarota, ki da so jo organizirali oficirji rdeče armade, ki so hoteli proglasiti vojaško diktaturo. Nemški pastor Niemoller, slavni poveljnik nemške podmornice v svetovni vojni, je bil po kancel-paragrafu obsojen na 7 mesecev zapora in 2000 mark globe. Ker je bil že 7 mesecev v preiskovalnem zaporu, je bil takoj po obsodbi odpuščen. Angleško oboroževanje raste iz leta v leto. Tako so povišani od lani na letos izdatki za vojno letalstvo od 82,5 na 102,7 milijona funtov, za vojsko od 82,17 na 106,5 in za mornarico od 105 na 123,7 milijona funtov. Skupno so izdatki za vojsko povečani za 63,1 n 332,9 milijona funtov. 200 letal je prejel general Franco v zadnjem času iz tujine. Tako poročajo nekateri ameriški listi. Ker so se ustanovile v Italiji tri brusilnice diamantov, je svetovna federacija brusilcev diamantov prepovedala svojim članom, da stopijo v poslovne zveze z italijanskimi brusilnicami ali da bj stopili pri rijlli na delo. Predsednik Roosevelt je podpisal uredbo o zavarovanju brezposelnih, po kateri dobe brezposelni pomoč za dobo 4 mesecev. V ta namen je določena vsota 250 milijonov dolarjev. O katastrofalnih povodnjih javljajo iz Kalifornije. Hollywood je pod vodo, v okolici Los Angelesa pa je ustavljen ves železniški promet. Novi zastopnik velesejma v Milanu Gospod Pexidr - Srič, lastnik tvrdke V. Pexidr-Srič import-eks-port, Zagreb, je bil imenovan od uprave velesejma v Milanu za njenega- zastopnika. Uradni naslov zastopništva se glasi: Delegacija mednarodnega milanskega velesejma za zaipadmo Jugoslavijo. Podrobne informacije daje g. Vladimir Pexidr-Srič, Zagreb, Ra-dišina ul. 11, tel. štev. 23155 in 23156. Radie Ijohljana Torek dne 8. marca. 11.00: Pisava not po Kristusovem rojstvu, predavanje ilustrirano s klavirjem (dr. Jos. Čerin) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije — 18.40: Racionalizem in Judovstvo (Fr. Terseglav) — Napovedi, poročila — 19>3<* . — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Koncert Radijskega orkestra 20 50' Plaš6® — 21.00: II. ura češke moderne, klavirske glasbe (nrof Pavel šmc) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester Sreda dne 9. marca. 12.00: Plošče 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel — 14.00: Napovedi — 18.00: Marec v najravi (Milrčslisiv Zor) — 18.20-: Glazunov: Stenka Razin, sini. pesnitev (plošče) — 18.40: Zgodovina gorenjskih mest: Zgodnji kapitalizem (dr. Jože Zon tar) — 19.00: Napov-edi poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). Izdajatelj »Konzorcij .Trgovskega mita«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar tiska M.irnrnn »Merkur« a a- njen oredstavnlk Otmar Mihalek vsi v Ljubljani