Kuharjev malo, pravnikov preveč »Odleta 1980 poteka glbanje nezaposlenostl v naši občini po enakomerni krivulji. Spomladl In pozimi Je Iskalcev zaposlitve nekoliko več, poleti In jeseni pa manj,« pravijo na občinski skupnosti za zaposlova-nje. Ta čas imajo prijavljenih prlbližno 300 nezaposle-nth. Od tega je ena petina Iskalcev prve zaposlltve, 4 petlne pa Je iskalcev, ki se na teh seznamih pojavljajo večkrat Pribllžno polovfca brezposelnih pa Je težje zaposljlva zaradi neustrezne šolske Izobrazbe in dru-gih vzrokov. Največ nezaposlenih ima strokovno izobrazbo družbo-slovne smeri. Prevladujejo pravniki, tudi tisti, s pravoso-dnimi izpiti. Delovne organi-zacije so namreč precej zmanjšale obseg del, ki jih lahko opravijo pravniki, po-ieg tega pa iščejo pravnike s 3 ali 5-letnimi izkušnjami. Tehničnega kadra pa med iskalci zaposlitve skoraj ni. Pričakovali so, da bo brez de-la veliko trgovcev, pa temu ni tako. Pač pa je v občini velik primanjkljaj delavcev v go-stinstvu in turizmu. Ta čas bi lahko zaposlili 100 natakarjev in pomožnega osebja in 100 kuharjev, če bi jih bilo. V občini je torej nekaj ta-koimenovanih deficitarnih poklicev. Usmeijeno izobra-ževanje pa že daje tudi prve rezultate. Razkorak med defi-citarnimi in suficitarnimi po-klici se vse bolj manjša. Zdaj je že 70:30 v korist suficitar-nih. Eden od načinov reševa-nja problematike nezaposle-nosti pa je tudi program prek-valifikacije in dokvalifikacije. Pa tudi tu so težave, saj pova-bijo na pogovor 50 do 60 iskal-cev, pride pa jih 10, za prekva-lifikacijo pa se jih odloči le 5. Kadar pa skuppost dobi ve-čji razpis iz neke delovne or-ganizacije, in sicer za poklice, ki jih med iskalci ni veliko, potem se dogovorijo za pro-gram prekvalifikacjje, ki ga izvajajo v sodelovanju z zavo-dom za šolstvo. Za takšno prekvalifikacijo nezaposlenih prispeva skupnost 30 odstot-kov sredstev. Zdaj imajo po-godbe za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo z Emono, Ra-stom in Gostinskim podjet-jem Ljubljana. Sodelovanje je zelo dobro. Šolajo natakarske pomočnike in vrtnarske de-lavce. Še zmeraj pa primanj-kuje veliko delavcev za naj-bolj preprosta opravila. To so zlasti snažilke in pomožni de-lavci. Posebno poglavje pa je za-poslovanje, prekvalifikacija in dokvalifikacija invalidov. Vsako leto je v občini približ-no 10 do 15 invalidov, ki si pridobijo takšen status. Veči-no jih uspešno zaposlijo. Med invalidi so nekateri takšni, ki se jim zdravstveno stanje ne-nehno spreminja. Takšne uspejo zaposliti le za določen čas. V skupnosti običajno usposobijo invalide za oprav-ljanje takšnih del, ki jih delov-ne organizacije potrebujejo, tako da je tudi zaposlitev za invalida zagotovljena. Finan-cirajo tudi delovanje številnih društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko za-poslovanja. Tako namenjajo del sredstev društvu invali-dov, paraplegikov. Zavedajo se, 'da bo na področju zaposlo-vanja invalidov še veliko dela, tudi s programi njihovega usposabljanja za normalno delo. Pomembno področje delo-vanja skupnosti za zaposlova-nje je tudi zaposlovanje pri-pravikov. Kot nam je povedal tajnik skupnosti Tone Slejko, uresničijo vsako leto načrto-vani program njihovega zapo-slovanja. Lani so načrtovali, da jih bodo zaposlili približno tisoč, načrt pa so uresničili 90-odstotno. Tudi v letošnjem le-tu naj bi jih zaposlili tisoč. Glede zaposlovcnja pri-pravnikov imajo dobro razvi-to sodelovanje z delovnimi or-ganizacijami v občini. Zlasti je to sodelovanje odlično s Kliničnim centrom kjer že ne-kaj let zaposlijo vse srednje medicinske sestre potem ko opravijo pripravništvo. Prav takšno dobro sodelovanje je tudi z Ljubljansko banko, Emono, Mercatorjem, Narho in tudi drugimi delovnimi or-ganizacijami. Glede zaposlo-vanja pa imajo največ težav z delovnimi organizacijami, ki imajo sedež zunaj naše repu-blike. V zadnjih letih so v občini precej zmanjšali obseg nadur-nega dela in dela na podlagi pogodbe. Pogodbeno delo se je ohranilo pri preprostih de-lih in pri tistih delih, ki zahte-. vajo visoko strokovno znanje in dolgoletne izkušnje. Tudi fluktuacija v občini se precej zmanjšuje. Za gibanje zapo-slenosti v občini pa je značil-no, da se delovne organizacije selijo iz naše občine. Zdaj je v občini približno 62 tisoč zapo-slenih. Občina dobro sodeluje z vsemi subjekti na področju zaposlovanja. Ustanovili so tudi koordinacijski odbor za medletno usklajevanje zapo-slovanja, ki ga sestavljajo predstavniki podpisnikov družbenega dogovora. Želijo pa si boljše sodelovanje z občinskim komitejem za go-spodarstvo, predvsem zato, da bi bili sproti obveščeni o morebitnih presežkih delov-ne sile, ki bi nastali zaradi te-hnoloških in drugih izboJjšav v proizvodnji. V občinski skupnosti meni-jo, da problema zaposlovanja v Ljubljani ne moremo loče-vati po občinah. Domicilni princip zbiranja prispevkov, solidarnostno prelivanje sred-stev, dobro usklajevanje po-sameznih občinskih interesov in druge podrobnosti govore o tem, da to usklajevanje po-teka nemoteno. Z vidika stroškov pa bi bila enotna skupnost na območju mesta veijetno bolj utemeljena. Se-veda pa pri tem ni treba hiteti in sprejemati prenagljene od-ločitve, ki bi se pozneje poka-zale kot zgrešene. Jurij Popov Skupnost ima naslednje organe: - Skupščina skupnosti - Odbor samoupravne delavske kontrole Skupščina skupnosti ima naslednje orjjane: - Odbor za zaposlovanje, usposabljanje ir. poklicno usmeijanje, - Odbor za socialno var-nost brezposelnih oseb in problematiko invalidov, - Odbor za štipendiranje, - Odbor za organizacijske in finančne zadeve, - Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito, - Koordinacijski odbor za medletno usklajevanje.