Kveder Dragotin : , , . . Nekai misli o krizi v kmetijstvu. '(Konec.) . V šc večji meri so pa slabih razmen kmetijskega gospodarstva kri.i tisti kro-gi prekupcev in trgovcev, ki brez obzira na možnost nabave pndelkov v lastni državi', brez obzira na možnost pride-lovanja vseh potrebnih pridelkov in su-rovin, poljubno in povsem svo;evoljno uvnžajo H^verjetne množine take robe iz inoziemstva, ki bi jo kakor sledi iz že navedenih podatkov, brez težave pri-delaii doma. Na tak način se popol-noma po nepotrebnem razmetavajo na-ši finančni kapitaii v inozemstvo. Mmogo so pa krivi tudi potrošači sami, posebno iz industrijskih krogov. Brez vsakega preudarka, često tudi na-ravnost namenoma kupujejo inozemsko blagio, ki ga jim vsilujejo brezvestni prekupcf i'n agentje in često je to tuje in ponajvečkrat slabo b!ago dražje ne-go dotnač dober pridelek. . Iz teh dejste\- spoznamo vsaj pri-lično, ,kje tici eden izmed glavnih vzro-kov, da je zabredlo naše kmetijsko go-spodarstvo v 'tak težek položaj, in kje je sploli mogoče začeti lečiti naše kme-tijstvo iz nevzdržnega stanja. Vsesplošna gospodar ka kriza ]t prisilila vlade vseh držav, da razmo trivajo vprašanje, kako bi bilo mogo-če jia najhitrejši način preurediti fn zracijonalizirati vsc naro^no gospo-darstvo v državi na osnovi dobro premišljenih načrtov in to tako, da bi se s tem pomoglo v prvi vrsti kme-tovalcem in delavcem. Zato je posta-la ^ahteva: . ..—<*~*^ ¦--*.•. ,,Gospodarstvo po sfrogem nacrtu za tfoločeno dobo fet domačim razme-ram m potrebam prfmerno spifošno priznano geslo, od čegar vresničenja si abetajo vsi uvidevni gospoaar-lci vo-dilni krogi, vsaj za svojo državo, še največ uspeha v boju zoper krizo. Tu-di v naši državi nameravajo nierodaj-ni krogi pri vladi in v parlamentu proizvesti slično rielo strogo po na-črtu. Ako bi pri nas pred vsem skuša-li, kolikorje pač v začetku niogoče, zraefonalizfrati' kmetfjsko proizvod j:> konzuranim potrebam v lastni državi odgovarjajoče, kakor ea potrebe iz-voza, poteni bi Mlo s tem za dmiljen-je najhujšega girornaštva že prav mno-go storjenega. Podlaga vsemu delu v tem prav-cu mora biti točna statistita uspehov in ncuspehov dosedanjega breznačrt-nega kmetijskega gospodarjenja, ka-kor tudi točna statistika o prodaji, o izvozu, uvozu in konzumu kmetijskih pricielkov zadhjih b let. Konzum m izvoz nam točno povesta potrebo za prihadnja leta, odnosno vsaj potre-bo za 1. prihodnje leto. Pri vseni Jem bo }ako verjetno, da se bo izkazala že ometijena pot treba po posebnih skupščinah alizbo^ rovanjih kmetovalcev-producentov, \a-r dustrijcev-konzumentov, dalje jivtjzni-* kov in izvoznikov ter dnigih neo-prtdcl.ienih konzumentov. Na njihbq zastopnikom vseh navedenili činite^ Ijev mogoče dogovoriti in sporazume-ti se glede izdelovanja načrtov, vf glavnem pa t> vseh potrebnih akd-jah ali delih za proizvedbo dobrih» načrtov. Morda bodo poleg že oWh stoječih jgospodarskih organizacij pcn . trebne še liruga gospodarsla udru-* ženja, katera bo treba ustanoviti. Živimo v taki zgodovinski dobi člo-veštva, ki je pestra in bogata na^. glih sprememb, v dobi, v kateri sef razvoj dogodkov Jiitreje vrši negof kdarkoli poprej. ; . .*.„«****»* >¦'¦ L:l J^ Do pred gvetovrto vojno se ni-* kjer v nobeni državi ni kazala taka silna potreba imci^nalizirati tudi go-f spodarsko stran — socija nega žvl^cnjat kakor dandanes. Pred vojno se jedr-žavna organizai-ija povsod omejevat la le na organizacijo pravnega reda. varnosli in državne uprave. Potek na- ^ rodno-gospodarskega procesa, to jc? proizvodnjo, promct in pofrošnjof-pridelkov in izdelkov, vse jto 'je dr-žava prepusčala ^asebnikom in zasetn nim organizacijam. Sedaj je pa na-stala potreba, (da država direktno re-^; guiativno posega i^ potek narodnogOK spodarskega procesa. — ¦• ' ^ V prastarih časih, v dobi očakov* je bilo treba tedanjim prosvitljenirra voditeljem narddov ie uiecliti in zor-4 ganizirati religiozno življenje narodaEg m na tej osnovi je že vhdal tudi \z-vesten red med ljudmi v pravnem int gospcdarskem oziru. Lj Od rimske dobc dalje je člove^ štvo z rganiziralo n zrarionaMziralo M verski organizaciji jle pravno stranso-* ajalnega življenja do tlobe kratka pred svetovno vojno in dosegfo jer s tem itudf izvesten red v gospodar*' skem življenju. Danes pa živimo že v začetku ti-w^ stega zgodovinskega fazvoja človeštva* da se mora zorganizirati in zraciona-* lizirati tudi celokupno narodno gof spcxlarstvo življenskim potrebam šir-t ših plasti kmetskega in delavskega na-* roda primerno. < ». Vsi ulcrepi gedanjega parfamentat' 5cažejo, da se vodilni krogi v našift! 'državi \-sega mavedenega popolr.omai zavedajo. j *;" | Najprej bo seveda potreba cistitl pot vsem potrebnim reformam, to je* treba bo odpraviti in preprečfti na^ hdii kričcče fcaflfikarnosti v našemkme-#jyskem In ^ploh v narodnem gaspo ^Jarstvu: Namreč brezmi3elno in sa-^ipovoljno uvažanje tujih prmelkov \n Jblaga, katerih imamo 6ami dovolj do-«sa. So namreč v naši dr/avi take vpiiv-^ne gospodarske manjšine k\ se jim te-ižave naroda — 4takor smo že omenili — dcveta briga ip ki brez obzira na ¦Skupni obd blagor zlora&jajo mno-%p gospodarsko tvobodo, W jo uživa-j5> y naši idržavi med naSim narodom. Narodno gosroJarsivo tte moe u-«pevati, ako je popolnonia prepušče-«j -samovoljnosti sploh vsakogar, ki( ^•spodarsko ddluje, naj si jc za to tu-*d) v focijaln segla enkrat tiste ^ospodarske uspehe, katerih inora knjefrjstvo po svoji ;po-metntmošti prej tiH slej neizbežno po- stati deležno fca kmetovaice same. — (Kot .popoinoma neodvišen iist pri-dbčujemo 2. nadaljevan^e in kofrcc rt-prave nistšega ugiednega eotitidnjka ter njegiove ugotovitve in ¦zjdkljticke pod-pisujemo. V fcolikor pa stavi svo/e na-dt v politično etranko, ki se imenuie ()Jv»gosk>vanska tadikaJna Jtmečka de-nio^aci^a'' smo eicer pustili članek ne-okrnjen, pačpa^si dovoljujemopripom-niti, da eo edino stfokovne Wne(v:kq organizacije jn že idealiziran gospo-darski svet pni činitelji, ki so edinij, p^crfclicani, zastavili 5vo]€ site zx stinov-sko dobrobit Itnita, ne pa kaka poii-tična stranka, 'ci troši svoje sile zu: &vOj€ politične eilje. — Upamo, da bo JRKD kmaiu pokazala, kako je z iz-vcdbo (praktično) njenega veftkega p o grama in da bo lepozveneča beseda meso postala. Ddkler pa javnost tega ne vidi, gleda ske;tično, kikornavs.-ko novo tetvAT. Ako bo vladah v J R KD nesebičnost, odkritosrčno^t, pra-ktična ljubezen in složno sožitje vseh slojev, ki 6e vabijo v to zamišljeno ve-liko or^anfzacijo i i ne bo v njej ko-ritarskih stremljenj, farizejstva in za-f hrbtnosti, tedaj bo prospevala, d.u.oia^ č€ pa §e zapisana propasti- To smo za-pisali kot sok številnih mnenj naših čitateljev. — Uredništvo. — )