LISTEK. Vojnl spomlni, (Janug Goleo.) (Dali».) ,,Ce boš od daleč videl avto, kar s svetilko makaj samintja, pa bo dobro!" No, v tem mabanju sem sa laliko kmalu uril. Ne daleč od krvavega sestanka z dragonskim desetnikom se nam je bližal avto z glasnim pokom in ropotom. Kot zvest ufieneo Fraoclov sem pregibal luft gor in dol in povprek, kar je bilo najbolj hitro mogofe. Cuda. V avtu je začelo pokati in postal Je. Iz njega se je zmotal nališpani oficir neznanega dostoJanstva z zapovedujočim vprašanjem: ,,Zakaj ustavljate arraadni avto? Mu-li mogoče preti od sovražne strani kako nevarnost?" Hladnokrvno in po resuici sem rau povedal, da se takega ropota brez konj boje naši krampi. 0 ti mati nebeška, ie ^ogpodeka ušftipnlla resnica! Razsrdil se je kot razdrnžen sršen in rohnel, kako se li predrzjiem radi ničvrednih krampov ustaviti avto Njega ekscelence! Ta nesramna /iredrznost in zamuda vpije po ostri kazni in zabteval je mo.ie ime. Gotovo bi mu ga bil izbrbotal, da ni priskočil še pravoč.isno Francl na pomofi. Zbudil se ;e bfil, ko je obstnl voz in bll priSa vseaa, dopodljaja. Pognal s« Ja z voza z vpijo51m vpraSanjem: ..Kjo :& mo.i revolver?" Komaj j» 8ul srboriti gospori besedo revolver. .!• brez vsaka nadaljnt razprave st zmuzal v avto. V stroju je na vso moč ropotalo iu odfrčal je mimo nas z najveSjo brzino. Franol mti je §• pognal v brbet nekaj psovk. Dovolj sem imel za to noč. Zakopal sem se v slamo in zaspal do doma, stražila sia tovariša. Enkrat r polsvitu smo brez posebnih nezgod postali pred našim bivališčem, pred leseno šolo v karpatski BielaDki. Treba j« bilo sednj nakupljene stvari izložiti z voza in jih pospraviti v sobo Francl je odkbrakal v stan in privlekel kos slabo brleče leščerb«. Z eno roko je svetil, z desnico pa razgrebal slamo in izkopaval razne zavitke. Nesrefia je botela, da se je voznik, molovileč se krog konj, zadel po neprevidnnsti v tovanševo sve(ilko. Crep — je ležala leščerba razbita in ugasla v karpntskem blatu. Tema nas je objela. Iz goste jarkove temine je votlo zapela zaušnica, ki se je držafa Franelove desniee in voznikovega lica. Ubogi seIjak je zacviknil na visoko in pustivSi voz in konje, je izginil v mračno temni svit. Tovarig je škrtal od ieze z zobi, ae skujnl in odcepetrl v izbo. ne meneč se za voz z naloženim blagom. Sam sem ostal z vozom in Vonii ter imel prililro razmotrivati n nehvaležnosti tega že v početku vojne tako nebvaležnega sveta. Prvič in zadnjift v življenju sem bil primoran la^tnornfno izpregavati gal'-lce krampe. Mrrine so rao skiišale obrcnti kot edinn jim zvesto ostnlega hijca. Nisem jih nagajal v teni po vasi, amnak prhfzal som jih ob plot pri šoli in razbrcmenil voziček. Kon.je in priprogo jo odprlf; 1 v jutro vaški žtipan. Voznika pa, ki nas je prevažal po grabavi in trnjevi poti, ni bilo nikdar več na izpregled. Rad mu verjameais da je tožil z mirno vestjo o krutosti in vojoški nahvaležnosti. V prepričauju, da bomo v tej Bogu zahrbtni vasi mirno zimili v brezdelju, smo se vračunali prav. na debelo. Koncem septerabra je šlo. Oiglasil se Ie in potrkal je v hribe mraz. Vodene kaplje so se izpreminjale v snežinke. Kopci hribov so se namab pobelili. Tz t« mrzlosnežene žlavse nas je dvignito vlšje povelie in nas tiralo preko grebenov in grab 2 uri tialeč, kopat strelske jarke in podirat gozdove. Rusov še ni bilo niti pred Przemysl in mi bi na] tu rili pod zemljo ter posekavali drevje sovražniku v napotie. Kakšno je bilo to delo, si pač labko tolmafti vsakdo, ker ga ni vimel ne častnik ne mož. Moštvo je pač )iodiralo nrastaro bukovje križ-kraž brez pravega navodila in načrta. Gibal se je vsakdo, vsled mraza, a priganjal ga ni nikdo. Pravega nadzorstva tudi ni bilo. S Franolom sem kobacal tudi jaz v one jarke, kjer so padale nedolžne, stoletne bukve pod smrtnimi udarci brez oilia, Nama so postavili pionirji prostoren Sotor, da. naju ni razmakala raznovrstna nebesna mokrota. Zakuril sem mogofcen ogenj in neprestano varil ftaj. Godilo se nama ni slabo prl gorko plapoleSem plamemi, saj sva bogato obilno uživala nd nfkiipa iz mesta. Za moštvo se ni brigal nobeden od naju. So pač tndi kurili in se groli prl ognju v brezdelju. Le prnfi vp^eni smo se zopet zbrali in cokali po blatu domov. Ti vsakdanii pohodi v smrti losvefteni bukov; gozd so trajali kake štiri dni. Cetrti vefcer, ko smo dospeli v Bielanko, nam je vse pripcfvedovalo, da — smo dobili novega gospoda polkovnika, ki je že tukaj pri nas. Govorilo se je tedaj splošno in javno, da nameravajo naš 97. polk razdeliti in razpustiti, ker se je vedel strahopetno ter ubežno v grodeški bitki. 0iBitki 0 plahosti in pobegu so bili vnebovpijofie krivični in raztrobentani do najvišiih stolcev po obrekljivih jezikih, ki ne mirujejo niti med moškim spolom v svetovni vomi. Polka kljub blebetanju in govoriftenju ni doletelai usoda razdelifve, ampak podarili so nam novega predstojnika, ki bi nas naj z vso strogostjo zrauštral in nredil. Pač pa so iztrebili iz regimenta vse vojaštvo laških imen in latinske govorice, 400 po glavah šteto. Tem je novi oberst pretefce zažugal: ,,Caka]te, kukavice, strahopetne! V prihodnji Ktki boste mi stali v prvih vrstah!" Gospod poostrenega reda in postave ni dobil prilike, da bi izpolnil^zažugano obilubo. Tz teh 400 Lahov so ustvarili dve delavski stotniii iB jih hitro odposlali v Krems ob Donavo v varno zaledje, kjpr menda danes ruješo in razkopa^vaio zemJjo. Pota in poveija naših predstojnikov so navadnemu zemljanu neprodirna ter neraziimljiva. Mesto prvotno zažuga*ne smrti so prejeli nad vse drago življenje v ozad|u, kier še danes ne sligijo prav nobenega strela. S prihodom novega gospoda obersta. ki ni bil takšen bavbav. kakor nam ie bil naslikan od zpora]. Jo bilo naSecra rlomnevanega zimovanja v tihi. mirni in gorsld Bielanld konec. Nastopili smo pohod v tretjo Htko. TT. Poh«d t tretjo bitk*. ¦Pastorili smo se od Biftlankr ld smo jr» TzliuHW ld.iub bngiizfihrhtnosti in cjorsVi zaplankanosti. ETiidJla iaai :e pafi skozi dober teden strthe z goto- vim ležiščem vsako noč. Prebivalci, ki so se plabo skrivali pri našem prihodu, so se solzili pri odhodu in nas vabili odkritosrčno gostoljubno, na' ostanemo. pri njih skozi zimo. Ko smo odhajali, je dežilo v curkih, nebo je bilo zaprto s temno težkimi oblaki, ki so nam obetali že za nekaj mesecev naprej dežja in snega. Za\ili smo, dospevši na cesto, v smeri nazaj proti Przemyslu, katerega so Rusi tedaj z vso silo oblegali in naskakovali. Cesta je bila na^bito polna vojaštva, artilerije in trena. Zapovedano je bilo trem koroni korakati in voziti aaenkrat po eni cesti. Eden kor bi naj korakal in prevažal na levi, drugi na desni strani, naš tretji bi pa naj lezel v sredini med obema. Kaj človeško umevno je, da je pri tem nerodnem, neizpeljivem povelju se vse nerazločljivo zagozdilo, pomešalo in zapletlo, da ni mogd niti eden kor naprej. Stali smo do kolena v luži, prestopili par korakov in zopet postali. Jesenska tema nas je že zaviia v svoj svetlobni neprodirni plašč, a se še nismo pomaknili niti za en kilometer naprej. J«zdil sem tedaj mladega, lepega konja in stal tik za našim novim oberstom. Gospoldii je že podtekal dež pod sedlo, mencal je srborito na konju in sodlti je bilo po nemirnih kretnjah, da ga prekuhava jeza in nevolja, Stemnilo s« je, da nisi videl niti pedenj pred seboj. Nažemu novemu poveljniku je poCila pri 6akan.|u in stanju stmna potrpljen.ia, Potegnil,je sabljo, se ogledal na vse strani in mi zapovedujoč« siknil: „ Jezdite za menoj! Bom že nasul tej sddrgi popra pod noge, da se enkrat premakn« naprej!" Res. stari gospod ]e zagel riti po sredini med upreženimi topovi! udrihajoC s platiSBem sabljt na desno in levo, kričefi: JSam vrag vas naj jezdi! Držitt bolj na Uto in desno. da moretno mi po sredini!" Gn«t»l sea s» na konju za njin r radovednosti, kakšni aSink pr*»ik* bo povzroftilo t« udriha- nje po nezadolženo čakajočib topničanjili. Ttadi s silo in ndarci se nisva pririla daleč, pa sra se zabila v tako gnječo, da ni mogel nobeden ne naprej ne nazaj. Polkovnik je pobesnel jeze in neusmiljeno 0tepaJ, kričeč: BNa levo, na desno? gadlne neredne!" Jekleni udaroi, dasi jib je podarjal* po dostojanstvu sveta roka, so presedali kanonirjem. V gosti temi sem razločno videl, da jp eden potegnil samokres in ga naperil proti oberstu. V trenutku, ko se je zablisnilo in pofiilo. sem mofino nategnil svojemu konju vajeti, da je dvignil sklonjeno glavo. Smodnikov dim me je zavil gosto megleno in omamljivo smrdečB. Konj ]e kleknil na prve noge, a jaz seoa odlrknil v kolobarju na desno stran po topovih. NepriCakovani strel je osupnil in prestražil vse. Vse je potihnilo in pridržalo sapo. Le jaz sem s^ slišno pobiral in se otipaval, 6e mc ni zadela krogla. Telo ni bilo prevrtano, le pobil sem se pošteno pri tako valovitem padcu med topovska kolesa in železje. Ni je izkupil oberst, kateremu je bila namenjena, ne >az, ampak moj nedolžni konj ramo v sr»dino glave K srefii sem v trenutku strela povzdignil konju gjavo, sicer bi bila krogla meni prezraSila prsa. Bodi zahvaljen Bog in angel rarih, da je bil strel iz samoklresa, ne iz pušlce. PuSklna krogla b5 bila zahtevala dve žrtvi. ^ival je obležala mrtva na licu mesta, niti pobrcavala ni, tako truiutno smrtno jo ;« zadelo. Seve, iz stotine grl t« zarrftlo vpragan]»: .Kdo j« ustrelil?" Gosta, nočna tema je prikrila kriTea. Jaz; kl sem dobro videl morilno stegnjeno roko, sem bil po silovitem padcu tako zmeden, da nise« mogel z gotovostjo obsoditi: Ta je bil, tega primite! Vsak topni?ar j« tmei tedaj samokres, vsnV sta je že rabil,  frvež. Btrabljen ni bil nobedPn. Sltvlra, ki ie irael olfiTiden aaaaa potipati obersta na s«rt, m razkrin" kal «ikdo. . (Dalje P"b.)