Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 56
Maribor, torek 10. marca 1931
»JUTRA'
tehaia razun nedei|« n praznikov v«ak dan ob 16. ur R»ftun pn poitnam 6»k zav v Ljubljani it. 11.409 inesačno pr«i»Ti»n v upravi alt po poSti 10 Din doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13
Oglasi po larifu
Oglase spraiama tudi oglaani oddelek „Jutra' v Ljubljani, PraSernova ulica Sl. 4
Slovaki apelirajo
Koliko se tekom zadnjih let razpravlja o problemu narodnih manjšin! Koliko lepih besed, koliko pritožb, koliko učenih razprav! Vsaka evropska država ima kakšen manjšinski problem, ta v večjem, druga v manjšem obsegu. Toda le malo jih je, ki svoje moralne in tudi dejanski dane obveze glede pravic narodnih manjšin v resnici izpolnjujejo. Med prvimi, ki se drže obvez, so razne slovanske države, zlasti Češkoslovaška, ki je svojim Nemcem dala široko kulturno avtonomijo, in pa naša država, ki gre celo tako daleč, da daje manjšinske Šole v krajih, kjer ni dano zakonito število otrok za takšno šolo (glej slučaj Celja!).
Kako pa one drž-ave, ki v svetovni po-!Jtižni areni najbolj na široko odpirajo usta za pravice svojih rojakov v dru-jfih državah? Kako Italija? Dan za dnem cujemo in čitamo od tam o novih grozotah nad narodnimi manjšinami! Kako Nemčija? Ze ponovno smo imeli priliko, na konkretnih dejstvih pokazati, kako brez vseh pravic so tam Poljaki, Lužl-Ski Srbi itd. In Madžarska? Čujmo: Nedavno je češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš v pariškem »Pariš Midi« napisal Članek, v katerem opisuje krivice, ki jih vrše Madžari nad Slovaki v madžarski državi. Budimpe-Štanski parlament je v tem videl vmešavanje v notranje madžarske zadeve in predsednik vlade gi;of Bethlen je žaljivo govoril o dr. Benešu. Sedaj se je oglasilo vodstvo Slovaške ljudske stranke, ki je sicer v češkoslovaškem parlamentu v opoziciji, in preko poslanca ša-lata je v praškem parlamentu podalo odločno izjavo za dr, Beneša in ogrske Slovake ter proti gesti, s katero je skušal Bethlen odpraviti konkretna dejstva, navedena od dr. Beneša. Naša dolžnost je — je povdaril po8l. Salat —, da pomagamo Slovakom na Ogrskem in do opozorimo na njihovo usodo celi svet. To ni vmeSavanje v notranje zadeve sosedne države, to je reklamacija naravne pravice. Krivec za žalostno usodo Slovakov na Madžarskem ni madžarski narod, krivci so njegovi vodilni politiki.
Nad trlstotlsoč Slovakov ]« na Madžarskem, pa nimajo niti enega poslanca In niti ene šole. NHhova kulturna strem« llenja nimajo nikake podpore, kakor Jo uilva)o kulturna stremfjenla Madžarov v CSR. Ta ko* v a n« manjšinske Solo na Madžarskem so vseskozi šole, kjer se 8»mo dopušča, da se otroci nauče slo-v*»*ki fiitati In pisati. In te iole ]• v L 1928/29 obiskovalo 7448 slovaških otrok, 'fačlra J« 12,000 slovalklh otrok moralo <H>lskovati Ciste madžarsko šole. Poslale Hur5ovsky je povrh Se navedel značilno dejstvo, da je Slovaika maifjSIna n* Madžarskem tekom zadnjih 8 lat že Ponovno zaprosila z g dovoIJen.'e, da bi 8*nela Izdajati en edin? slovaški časopis, v.®!,(*ar pa madžarska vlada ni dovolila jMtMzdaJanJa nepolitičnega slovaškem j
Potres na Grškem še hujši
V	JUŽNI SRBIJI NEVARNOST MINULA. — VELIKA OPUSTOŠENJA NA GRŠKEM IN BOLGARSKEM. - KRALJ ZOPET V BEOGRADU.
BEOGRAD, 10. marca. Po poročilih Iz Skoplja grozi Južni Srbiji po potresni katastrofi še povodenj. Vse reke in dotoki so močno narastli. Vardar je dosegel že skoro poldrugi meter nad normalo. Oblasti so ukrenile vse potrebne odredbe, da zaščitijo prebivalstvo pred poplavami.
BEOGRAD, 10. marca. Njeg. Vel. kralj In ministrski predsednik general Živkovič sta se davi povrnila Iz potresnega ozemlja, kier sta si ogledala razdejanja in tolažila prebivalstvo.
BEOGRAD, 10 marca. Po poročilih iz Grlhe, Je napravil potres tudi tamkaj veliko škode, Ker so skoro vse zveze pretrgane, še manjkajo podrobnosti o obsegu katastrole, vendar se zdi, da je škoda na severnem delu Grlhe še večja kakor na jugoslovanskem ozemlju. Velika opustošenja je povzročil potres tudi na
Bolgarskem, kjer je tudi mnogo smrtnih žrtev In na stotine težje ali lažje ranjenih. Na stotine hiš se j« porušilo. Pregled obsega katastrofe pa tudi na Bolgarskem še ni mogoč, ker so telefonske in brzojavne zveze pretrgane.
Po zadnjih poročilih iz Južne SrbPje Je število smrtnih žrtev k sreči manjše, kakor se ie prvotno domnevalo. Računa se, da je zgubilo življenje pri potresu okrog 30 oseb. Zato pa Je znatno večje število ranjenih In znaša več sto.
Vodja potresnega zavoda, Jelenko Mihailovič, je izjavil, da predstavlja katastrofa v Južni Srbiji eno največjlh tek. tonskih nesreč, kar jih Je kdaj zabeležila beograjska potresna postaja. Potres je bil Izredno močen, vendar pa je nevarnost že minula. Manjši sunki so sicer še mogoči, vendar je kulminacija že prekoračena.
Naš krali o ciljih in uspehih
Jugoslavije
KONSOLIDACIJA RAZMER. - NATOLCEVANJE GOTOVIH INOZEMSKIH LISTOV. — ZUNANJA POLITIKA JE POSVEČENA DELU ZA MIR.
BEOGRAD, 10. marca. Nj. Veličanstvo, kralj Aleksander, je sprejel v nedeljo beograjskega zastopnika Renterjeve-ga urada v posebni avdiienci. Podal mu je pri tej priliki najprej daljšo izjavo, v kateri je opozarjal na velike uspehe, dosežene v zadnjih dveh letih, ki se zrcalijo v pomlrjenju duhov in konsolidaciji razmer v državi. Narodni problem je sedaj rešen in vsa tri plemena jugoslo-venskega naroda imajo sedaj vse pogoje za razvoj v nedeljivo in mogočno enoto. Združena v moči more sedaj Jugoslavija jamčiti za mir in svobodo.
Kralj se je bavil tudi s stremljenji gotovih inozemskih organov, ki zlobno in obrekljivo poročajo o razmerah v Jugoslaviji ter iskazujejo s tem mirovnemu stremljenju zelo slabe usluge.
Vse to, je nadaljeval kralj, pa nas ne bo omajalo in tudi ne odvrnilo od naših
namenov. Jugoslavija gre naprej z dejanji, nepoklicani in nenaprošeni svetovalci so nepotrebni.
Kar se tiče stališča Jugoslavije na-pram njenim sosedom, morem ponoviti, da želi Jugoslavija samo mir in da služi njena politika mednarodnemu miru. Nikdo si bolj ne želi mirnega razvoja kakor tudi popolne neodvisnosti in nedotakljivosti našega najmlajšega soseda, kraljevine Albanije, kakor ravno mi.
Naša glavna skrb je posvečena soci-jalni in gospodarski konsolidaciji kakor tudi napredku našega naroda. Posledice svetovne gospodarske krize se čutijo sicer tudi v Jugoslaviji, toda moja vlada se trudi z vsemi močmi, da parira to zlo. Naš optimizem je popolnoma neskaljen in ga procvitanje naše kraljevine tudi upravičuje.
Uremenska neurja usepousod
LONDON, 10. marca. Od vseh strani prihajajo poročila o velikih prometnih motnjah, ki so nekatera ozemlja popolnoma odrezala od zunanjega sveta. Plovba je skoro popolnoma ustavljena. V Wellingtonu je povzročila povodenj veliko škodo.
MONAKOVO, 10. marca. Ker že več dni nepretrgoma sneži, promet skoro popolnoma počiva. Skoro vse ceste in železniške proge so močno zamedene. V rrtedenbergu pri Monakovu je vsled visokega snega skočil noki vlak s tira. Po višje ležečih krajih leži sneg več metrov na debelo.
In v Imenu te črte do svojih narodnih manjšin skrajno krivične Madžarske se drznejo razni grofi Apponyi, KaroUJj in Bethleni na mednarodnih konferencah dvigati svoj glas proti zatiranju madžarskih manjšin?1
Pred rekonstrukcijo bolgarske ulade
SOFIJA, 10. marca. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je pričakovati v bolgarski vladi velikih izprememb. Ministra Burov in Molotov izstopita iz vlade in bosta imenovana za poslanika v Parizu oz. Londonu. Za guvernerja Narodne banke bo imenovan minister Pišajkov. Iz vlade bosta izstopila baje tudi ministra Vasiljev in Milanov, do-čim prevzame Stalinov drug resort. V v;ado bodo stopili čisto novi možje.
Rusko-turška brodouna pogodba
MOSKVA, 10, marca. Na sovjetskem kongresu je poročevalec Molotov naznanil, da je bil dne 7. t. m. v Angori podpisan protokol o dodatni točki k pogodbi, s katero so urejeni odnošaji med Turčijo in Rusijo. Obe stranki ste se
obvezali, da se boste o gradnji novih ladij za Črno morje ali o naročilih pri inozemskih ladjedelnicah medsebojno obvestili šest mesecev pred izvršitvijo naročil.
Nesreča pri poskusih i umetno meglo
TOKIO, 10. marca- Te dni so avijoni nad predmestjem Tokia kazali, kako se proizvaja umetna megla s pomočjo kemičnih tekočin, razpršenih po zraku. Ogromna množica gledalcev je prisostvovala. Vsled neke pogreške se tekočina ni dovolj razpršila, ampak je kot dež padla na zemljo in pri tem priza-djala težke opekline stotinam mož, žen in otrok.
KONFERENCA O KMETIJSKIH ZBORNICAH.
BEOGRAD, 10. marca. Dne 12. t. m. se vrši v Zagrebu konferenca kmetijskih strokovnjakov o vprašanju ustanovitve kmetijskih zbornic.
Ceskoslouoška uojska in domače gospočarstuo
Na Češkoslovaškem v borbi proti brezposelnosti in za napredek domače produkcije izkoriščajo poleg Investicij in drugih sredstev v veliki meri tudi 'Oj-sko. Njene velike potrebe obleke, čevljev, orožja in hrane predstavljajo znaten konzum. Kakor je razvidno iz zadnjih podatkov merodajnih faktorje/, se vojna komanda zelo trudi, da nabavlja vse svoje potrebščine pri domačih pio-ducentih. Kruh za vojsko se peče predvsem iz demače moke. Nedavno je izjavil minister narodne obrambe, da bodo dobivali vojaki namesto črn« kave belo, da bi se na ta način povečala uporaba mleka in bi se pomoglo kmetskim gospodarjem. V tem letu so pospešene tudi vse investicije za vojsko, da bi se tudi na ta način z ojačenjem produkcije p ibijala brezposelnost. Izvršenih je bi,o tudi več velikih naročil: v tekstilni industriji za 15 milijonov Kč, v kožaiski in čevljarski za 18 milijonov in v konfekciji za 6 in pol milijona Kč. V tem pogledu bo pomagalo ministrstvo narojne obrane podpreti predvsem domačo produkcijo lana. V dobavah sodelujejo sorazmerno obrtniki in tovarne. Niti ena tvornica nima monopola za vojne nabave. V obzir se jemljejo tudi potrebe po-edinih pokrajin, da bi se zaslužek primerno razdelil.
Nadaljevalni tečaj za avtogeno varenje.
Na sestanku 8. t. m. so kovinarji sklenili, prositi Zbornico za TOI za prireditev nadaljevalnega tečaja za avtogeno varenje. Tečaj, ki bo trajal 8 do 10 dni, bo pa dovoljen le v slučaju, če se bo javilo za obisk najmanj 20 udeležencev. Pogoji za udeležbo so približno isti, kakor za začetni tečaj. Podrobna navodila bodo prejeli priglašeni interesenti neposredno. Kdor se želi za tečaj javiti, naj to stori ustmeno ali z dopisnico najkasneje do petka 13, t m. pri kovinarski obrtni zadrugi v Mariboru pri zadružnem načelniku g. Siraku ali podnačelni-ku g. Kumercu ali pa tudi v obrtno-po-speševalnem razdelku pri sreskem načelstvu za Maribor levi breg. Če do tega dne ne bo dovolj priglašenih interesentov, se bo tečaj za enkrat opustil.
O spolni vzgoji
OBČUTLJIV PROBLEM. — TEŽKOČE. — NOVA TEMELJITA RAZPRAVA.-NARAVNA SPOLNA VZGOJA. — ZA NOVE SMERI VZGOJE!
:>V marsikateri družini je med starši ta otroki neka storita, nikdar izrečena tragika. Skupaj žive, se pozdravljajo in pogovarjajo, in vendar je med njimi globok prepad in nekakšna ledena hladnost, ki jim brani, da bi se zbližali. Vsi trpe zaradi tega... in vzrok? Starši so zamudili povedati otroku odkrito o stvareh, ki bi morale pravi materi biti najsvetejše ...« Tako je pred kratkim zapisal nek slovenski ženski list, ne da bi povedal kako in kedaj je treba govoriti ) spolnosti napram mladini.
Marsikdo priznava, da je spolna vzgoja bistveni del vzgojeslovja, opažamo pa, da se celo znanstveniki izogibljejo temu perečemu vprašanju. Gospodična, ki je pred letom bila na svetovnem pedagoškem kongresu, pravi, da je več dni zasledovala ankete in predavanja svetovnih kapacitet v posebni seksualni pedag. sekciji, a končni uspehi so bili malenkostni. Niti časa, niti pravega načina niso mogli dognati vsi ti učenjaki, kljub permanentnim konferencam uglednega foruma. Vsi so si pa bili edini v mišljenju, da je problem eden najvažnejših, a tudi najobčutljivejših od vseh, kar jih imamo. Saj vsi vemo, da v neštetih slučajih zamujena ura slabo deluje potem vse življenje... A kaj ko je čut za take »zadeve« že ohromel in otopel, da v današnjih burnih časih hodi toliko slepcev po svetu!
V	tem znamenju so listi pred dnevi oznanili stereotipno vest, da je izšla nova slovenska pedagoška brošurica z napisom »Ali spolna vzgoja res ni potrebna?« — spisal Fr. 2geč. Docela stereotipno pravim!
In vendar je 96 str. debela »brošurica« Fr. Žgeča edinstven pojav v naši pedagoški literaturi, kar bi mogli z veseljem
pozdraviti ne le šolniki, temveč predvsem — starši vseh narodovih plasti! To je knjiga, ki bi morala v masah med ljudstvo! Cena 8 Din je dovolj nizka, da jo zmore tudi delavec in kmet!
Nam Mariborčanom je problem znan. Saj nam ga je avtor pred meseci razvil v Ljudski univerzi. Kljub temu je knjiga potrebna tudi vsem takratnim slušateljem v svrho poglobitve in razbistritve. Svojčas in še pred kratkim so krožile o snovi neverjetne govorice po mestu. Govorili so celo, da je nek profesor bil radi istega problema premeščen iz enega na drug zavod. Trnjeva pot reformatorjev!
Knjiga izraža povsem priprosto misli moža in žene v obliki dvogovora. Na resničnih doživljajih iz svojega življenja kaže velike pogreške tradicijonalne vzgoje. S kaznijo pregnani nagoni žive podzavestno dalje ter vznemirjajo dušo otroka. Naravna spolna vzgoja more edina preprečiti težke spolne izbruhe že v otroški dobi.
Drugi del govori o spolni vzgoji v važni pubertetni dobi. Posledice nepravilnega ravnanja z mladostnikom so lahko nedogledne! Nepravilna spolna vzgoja in današnje socijalne razmere so težavne ter povzročajo težke pretreslja-je v družini in v družbi. Zato nam mora danes biti jasno, da bodoča generacija mora imeti povsem drugačne temelje za moralo: naravno gledanje spolnosti itd. Tako sta tudi stališče nezakonskih otrok in mater nerazdružljivi z gornjim načelom Fr. Žgeča.
Odkrito rečeno: Fr. Ž. je popolnoma uspel. Temeljita razprava zasluži, da jo čitajo vsi merodajni činitelji! Potem pa na pot za nove smeri pri vzgoji naše mladine!	Oče.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 10. marca ob 20. uri »Karl in Ana«, ab. C- Kuponi.
Sreda, 11. marca. Zaprto.
Četrtek, 12. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja« ab. A. Kuponi.
Petek, 13. marca. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Carda-ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz gledališča. V četrtek, 12. t. m. se
oo	ponovila Kalmanova priljubljena opereta »Čardaška kneginja«. Ab A. — Radi obolelosti režiserja Hinka Tomašiča se je morala krstna predstava Reharje-vega misterija »Učlovečenje« odložiti na poznejši čas. — Proslava šestdesetletnice popularnega slovenskega pisatelja Fr. S. Finžgarja bo v soboto, 14. t. m. Vprizorila se bo drama iz kmečkega življenja »Veriga« v režiji J. Koviča. K proslavi je povabljen pisatelj. Pred proslavo bo govoril slavnostni govor profesor in pisatelj dr. Ivan Dornik.
P. H. Sattner: Rsaumptio
/
Slovensko pevsko društvo »Maribor« proslavi jutri 11. t. m. Sattnerjev jubilej 801etnice njegovega rojstva s proizvajanjem njegovega oratorija »Assumptio«. Je to edini naš slovenski oratorij. O njem so pisali svoječasno »Novi Akordi«, da je oratorij za ljudstvo in sicer za slovensko ljudstvo. Ustvaritev tako velikega dela je naravnost idealen čin, ker zasleduje z idealnimi sredstvi idealne smotre: pridobiti množino slovenskega ljudstva za resno in plemenito umetnost. V tem tiči glavna in velika zasluga Sattnerjevega dela. Skladba je tudi dosegla svoj namen: Pomagala je dvigati naš muzikalni nivo ter je dala pobudo k razmahu naše muzikalne kulture. V njej je komponist tudi pokazal, kako more poetično navdahnjeno besedilo najti svoj adekvaten izraz v glasbi in kako za-moreta oba dela stvarjati najožjo organsko zvezo.
Prvokratna proizvajanja Sattnerjevega oratorija Glasbene Matice v Ljubljani pomenijo ne le triumf za skladatelja,
temveč zmagoslavje za slovensko glasbo sploh. Radost celokupnega naroda nad tem dogodkom je bila splošna in je
našla svoj izraz v doslej brezprimerno številnem posetu prireditev ter sveča-nostnem razpoloženju posetnikov, kakor proizvajalcev.
Bilo je to leta 1912. Meseca marca se je proizvajalo delo zaporedoma štirikrat pod vodstvom Hubadovim. Ogromni pevski in instrumentalni aparat je nastopil vsakokrat v razprodani dvorani. Poročevalci so pisali, da tolikega navdušenja še dotlej ni rodilo nobeno drugo de-
lo.	Bil je praznik slovenske glasbe.
Na podlagi pridobljenih izkušenj je neumorno delavni avtor predelal skladbo ter jo v tej obliki predstavil občinstvu ob priliki svoje sedemdesetletnice. V tej obliki se proizvaja tudi sedaj v Mariboru.
V	Mariboru smo slišali v zadnjih letih vsa večja zborova dela Sattnerjeva. Dokaz, da se visoko ceni življensko delo komponista, brez katerega bi nam zevala marsikatera vrzel v naši posvetni, osobito pa še v cerkveni glasbi.
Z vso ljubeznijo se je lotilo pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom svojega dirigenta, stolnega kapelnika g. Gaš-pariča težavne naloge, katero bodo tudi častno rešilo. Solistične vloge so tudi kar najbolje posrečeno zasedene: ga Lovše-tova, ? opran, g. Živko, tenor in g. Nera-llč, bariton.
Razen v Ljubljani hoče »Maribor« Sattnerjevo delo, v proslavo njegove osemdesetletnice, še proizvajati v drugih krajih.	H.	D.
Udeležence proslave P. Hugolina Satt-nerja	^
na koncertu v sredo, 11. t. m. vljudno prosimo, da blagovolijo priti pravočasno, okrog % na 8., ker bo čestitanje g. jubilantu izvršeno toliko pred 8. uro, da se bo koncert sam začel točno ob 8. — Dolžni smo to storiti na ljubo zunanjim gostom, da se morejo še ta večer odpeljati z vlakom.
Sreski odbor Narodne Odbrane
vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeležijo v sredo koncerta, ki se bo vršil v proslavo osemdesetletnice našega mojstra — skladatelja P. Hugolina Satt-nerja
Mariborski	in
Razprava proti mariborskim pekom
Danes se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru razprava proti 18 mariborskim pekom, ki so bili ovadeni, da se ne ravnajo po cenah, ki jih je določil ban Dravske banovine za kruh. Državni tožilec jih je radi tega obtožil po § 382 kaz. zak., ki pravi, da se kaznuje obrtnik, ki prodaja izvestno blago ali prejme odškodnino za posel, kateremu je določilo cene oblastvo, v višji nego določeni izmeri, z denarno kaznijo do Din 10.000.
Obtoženi peki so se zagovarjali, da zadevna banska odredba za nje ni odločilna, češ da nd bilo uvedeno predpisano postopanje v smislu obrtnega reda, t. j- da ni predlagala cen pristojna občina po zaslišanju pristojnih činiteljev in da je prodajna cena kruhu v Mariboru takšna, da niti ne doseza zakonito dovoljenega 10% nega dobička, dočim bi po zakonu o pobijanju draginje brli kaznivi šele, če bi prodajali z nad 25%nim dobičkom. Peki so ponudili v dokaz tozadevne svoje kalkulacije.
Sodnik pa je vse dokazne predloge odklonil ter obsodil obtožence vsakega na 5000 Din denarne globe oziroma v slučaju neiztirljivosti vsakega na 84 dni zapora in sicer pogdjno za dobo dveh let. V razlogih sodbe se navaja, da je bil ban upravičen določiti cene in da so obtoženci kaznivi, ker so cene prekoračili. Obtoženci so prijavili proti obsodbi priziv. Sodil je sodnik g. Štukelj, državnega tožilca je zastopal g. dr. Berile, vse obtožence je zagovarjal g. dr. Reisman.
Med razpravo je izjavil zastopnik državnega tožilca, da je podoben progon predlagan tudi proti pekom v Murski Soboti. Razpravi so prisostvovali tudi zastopniki pekovskih zadrug iz Ptuja, Celja in Ljubljane.
Nekaj mariborskih pekov pa bo še imelo razpravo, ker jim za današnjo razpravo niso mogli dostaviti vabil.
Pater Hugolin Sattner v Mariboru.
Včeraj popoldne je prispel pater Hugolin Sattner z brzim vlakom v Maribor. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki »Maribora« in drugi znanci. Danes popoldne bo prisostvoval dijaškemu koncertu, jutri zvečer pa slavnostni proslavi v Unionu.
701etnico dr. Karla Kramaža bo proslavila mariborska JČ liga skupno s Sokoli v soboto, dne 14. marca ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. O dr. Kramažu in z njim v zvezi o problemih slovanske vzajemnosti bo predaval minister v pokoju g. dr. Vekoslav Kukovec. Prireditelji vabijo vse prijatelje Cehoslovakov, da se udeleže te slavnosti in zanimivega predavanja. Dvodnevni praktični tečaj za vzgojo zelenjave in cvetlic priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor in okoliš. Tečaj se bo vršil 23. in 24. maroa v vrtnarskem podjetju Ivana Jemca v Mariboru, Prešernova ulica 16 in bo trajal vsak dan od 14. do 18. ure. Vabljeni so člani in nečlani k čim obilnejši udeležbi. V slučaju slabega vremena se bo vršil tečaj 30. in 31. marca.
Predavanje o vrtnarstvu.
V	dneh od 1. do 8. marca je priredil mariborski odsek »Vrtnarske zadruge« za svoj vajenški in pomočniški naraščaj teoretična predavanja o razvoju rastlin in njih kulturi. Predavanjem je sledila vrtnarska mladina z velikim zanimanjem. Gospodom predavateljem, profesorjema dr. Hericu in Valesu ter vrtnarjema Jemcu in Urbaneku se vrtnarski naraščaj najlepše zahvaljuje in želi, da bi mariborski odsek nadaljeval v tem smislu svoje započeto delo. —
^ Privatni nameščenci.
Podružnica Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije posluje odslej redno vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 20. ure v svojih društvenih prostorih Slomškov trg 6/1. Opozarja se posebno nevčlanjene nameščence, da v čim večjem številu pristopajo k svoji stanovski organizaciji in jo tako podkrepijo v borbi za skupne sociiatae interese vsega pameščenstva,
KINO
3g.7-^ssi Orafski:
Danes zadnji krat:	Schubertov po-
mladni sen. — Od srede dalje: GOZDARJEVA KRISTA
100% zvočna opereta. Paul Richter, Irene Eisinger. Film, ki osvaja ves svet.
Union:
Od danes dalje: POT K SLAVI
Richard Tauber
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17- 19.. 21. url: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. ari Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blaealnl. XXVI
APOLO KINO;
V	soboto in nedeljo: PAZI HARROLD! Harrold Lloyd
Kino .DIANA* Studenci.
V	soboto, dne 14. in v nedeljo, dne 15. marca senzacija:
NAPREJ TOM MIX!
Senzacija! Kot dodatek šaloigra v dveh dejanjih.
Predstave v soboto ob 20., v nedeljo ob 16., Vi 10. in J421. uri. Moderna godba.
Spominski dnevi tekočega tedna.
11.	marca 1917 je izbruhnila ruska revolucija. — V Ljubljani je umrl prvi starosta Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, dr. Ivan Oražen.
Dne 12. marca 1905 je dobila tedanja srbska »Visoka škola v Beogradu« nov/ naslov — vseučilišče. L. 1874 je prič9 na tej visoki šoli prof. Gjuro Daničid svoja predavanja z znamenito izjavo, da so Srbi in Hrvati en narod z dvema imenoma in da je jugoslovenski jezik raz« deljen na tri narečja.
Prva lutkovna predstava v Studencih,
Mariborska sokolska župa si je nabavila krasen lutkovni oder, ki bo potoval po vsej mariborski župi. Otvoritvena predstava na novem odru je bila v so* boto, dne 7. t. m. v studenškem sokol« skem domu. Igrali so otroško igro »Sne* guljčico«, ki je privabila mnogo dece ta odraslih, tako, da ie bila dvorana nabito polna. Igro so ponovili tudi v nedeljo ob nabito polni dvorani, kar kaže, kako veliko zanimanje vlada med Studenča* ni za lutkovno gledališče. Ko se je po« javil na odru mali Gašperček, je zašu* melo po dvorani kakor v panju. Da je predstava tako sijajno uspela, je pripisati tudi prvovrstni inscenaciji in sijajnim lučnim refleksom. Vse priznanje zaslužijo vrli igralci, ki so prvič nastopili z lutkami in svojo nalogo sijajno rešili ter br. Lintner, ki je predstavo aranžiral. Oder odpotuje še ta teden v Ptuj, nato v Ljutomer in v Prekmurje, nakar se vrne spet v Maribor. Studenški Sokol si bo nabavil lastno lutkovno gledališče, za kar je že vse pripravljeno in se bodo vršile redne predstave že tekom prihodnjega meseca.
Samo par dni
,'ZBatl tudež“
v Veliki kavarn!
Godba prostovoljnega gasilnega društva v Studencih
sporoča, da ni bil včeraj aretirani Pie čko Peter pooblaščen za pobiranje pn stovoljnih prispevkov in da je prišel c1 nabiralne pole na zvit način.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. marca sta bila prijavljen; mariborskemu mestnemu fizikatu same 2 primera obolelosti na nalezljivih bolez nih in sicer 1 primer davlce, ki je končal s smrtjo in 1 primer šena.
Kralj ameriškega tiska
Nedavno je slavil 601etnico svojega ' rojstva William Randolph Hearst, znan pod imenom »Kralj ameriškega tiska«. Interesantnih je nekoliko momentov iz življenja tega človeka, ki ima močan vpliv v ameriškem javnem življenju. William Hearst je bil šele 24 let star, ko je kupil »San Francisco Evening Exami-ner«, list, ki je imel tedaj naklado kakih dvesto izvodov in je bil povrh še zadolžen. Sredstva za to kupčijo je dobil od svojega očeta, ki seveda ni bil navdušen za stvar, pa vendar ni mogel odbiti sinove želje. Kljub temu je v kratkem opazil na svoje veliko veselje, da sin ni napravil slabe kupčije, ker je imel William čez pol leta že zadovoljive uspehe. Naklada se je pomnožila na 2000 izvodov, število naročnikov je raslo iz meseca v mesec. Tekom naslednjega leta je veljal »San Francisco Evening Exa-miner« za list, ki je imel največ čital-. cev na zapadni obali Amerike. Naravno je, da mladi Hearst ne bi mogel tega sam doseči, če ne bi zbral okrog sebe štab odličnih sodelavcev, sigurno najboljših ameriških novinarjev, ki so položili vse svoje zmožnosti v prospeh lista. Hearst ni škrtal z denarjem pri plači in je poskušal pridobiti na ta način sodelavce popolnoma za svoj list.
William Hearst je imel že prej poseben dar za iskanje ljudi. Zato je prav kmalu našel najznamenitejše novinarje v Ameriki ter jih napravil za gtesovite. ^aŠ tako je našel tudi mnogoštevilne rimarje in karikaturiste, tako n. pr. Daven-
porta, enega izmed najbolj znamenitih karikaturistov v Zedinjenih državah, ki je začel svojo karijero kot železniški premikač. V prostem času se je bavil z risanjem karikatur, dokler jih končno ni prinesel nekaj k Hearstu ter mu jih ponudil za njegov list. Hearst ga je sprejel in danes je Davenport zelo bogat človek, čigar mesečni dohodki znašajo 30 tisoč dolarjev.
Baš tako srečno roko je imel Hearst pri San Chamberlainu. Ta spretni reporter je mnogo pripomogel k današnji mi-lionski nakladi »Examinerja«. Bil je vedno prvi, ki je doznal novosti a političnega in družabnega življenja ter je s svojimi senzacijami izzival zavist konkurenčnih listov. Največji uspeh pa je imel Hearst s tem, da je pridobil, ali še bolje rečeno »odkupil« zase pisatelja Maurice Goddarda, ki je bil nameščen kot urednik newyorškega »Worlda«, glavne konkurence Hearstovega tiska.
O	njem se je govorilo v znanstvenih krogih, da je dvignil tekom nekoliko mesecev naklado »Worlda« za 300 tisoč izvodov. Takega človeka je potreboval Hearst za svoj newyorški časopis »Mor-ning Yournal«, katerega je takrat kupil. Ni pomišljal, da bi pridobil znanega pisatelja za svoje podjetje in ni mu bilo žal denarja. Čez leto dni po Goddardo-vem vstopu v uredništvo »Morning Yournal« se je dvignila njegova naklada od 20 na 400 tisoč izvodov. Leto kasneje je dosegla milijon, danes pa šteje čez dva milijona izvodov.
Čudno divlaiko pleme
V	goratih predelih tajinstvene džungle severno od Siama živi pleme divjakov, katerih dosedaj ni videl še noben beli človek. Vest o tem je prinesel v New York referent za ribolovstvo pri sijam-ski vladi dr. Hugh M. Smith, ki je na lastne oči videl sedanja bivališča Pi Tuang Luanga ali »rumenolistih divjakov«. Dasi pa je prežival Dr. Smith precej časa v osrčju džungle, mu vendar ni 'Uspelo videti niti enega človeka iz tega Plemena. Ti divjaki se boje celo doma-Sinov in se niti njim ne pokažejo, tako <da so še pred nekaj leti dvomili o obstoju tega plemena. »Rumenolisti divja-iki« so zelo plahi in bojazljivi. Žive in po-Ičivajo v primitivnih lopah, sestavljenih 8z svežih vej. Svoja zatočišča zapustijo, feim listje na vejah porumeni. Od tod Mjih ime »rumenolisti«, ki so jim ga nadeli domačini. Okrog teh svojih pripro-stih bivališč imajo strogo stražo, ki javlja, če se kdo približa, nakar se vsi spustijo v bey. Beg je edina obramba »ru-menolistih« pred ljudimi. Po vsem tem se zdi to pleme zelo simpatično: mogoče je bojazen posledica kake žalostne izkušnje iz preteklih časov. Če človek pomisli, kaj bi bilo iz njih, če bi sprejeli »civilizacijo« belega človeka, nehote o-dobri njihovo, v ostalem popolnoma filozofsko taktiko — beg pred ljudmi. Tako so vsaj srečni in nikomur ne store nič
žalega. Interesantno je, kako se je raz viiala od prvih početkov trgovina med tem plemenom plahih divjakov in njihO' vimi sosedi domačini, ki padajo več ali manj pod vpliv belega človeka. »Rumenolisti divjaki« trgujejo samo z eno na^ selbino — Lao. Pa tudi ta trgovina se vrši takorekoč nevidno. Na nekem določenem kraju, ki ga domačini naselbine Lao dobro poznajo, puščajo »rumenolisti« svoje produkte iz džungle: rogove nosoroga, krzno in med; ko to opravijo, zopet izginejo. Prebivalci vasi Lao vzamejo predmete in pustijo v zameno sol, tobak, školjke, železo itd. Ko odidejo pre bivalci iz vasi Lao' že precej daleč, tedaj se šele splazijo rumenolisti iz goščave, vzamejo hitro v zameno puščene predmete in v nekaj trenutkih izginejo zopet v gozd, ne da bi jih kdo opazil. Zelo redki so med domačimi oni, ki so videli kakega »rumenolistega«. Ti pripovedujejo, da je to plaho in simpatično pleme, ki se razlikue od domačinov. Čelo in spodnjo čelust imajo tetovirano. Moški in ženske, vsi so pri njih goli. Njihovo o-rožje je edino dolgo kopje z železno o-stjo, ki je često zastrupljena. S tem svojim orožjem napadajo »rumenolisti« vse živali, tudi nosoroga. Ti divjaki ne obdelujejo polja in se bavijo pretežno z lovom.
„U koliko dneh je bil ustvarjen suet?‘*
V	Londonu je bil nedavno končan večdnevni vsakoletni kongres anglikanske cerkve. Temu kongresu prisostvujejo stalno najvišji cerkveni in laiški predstavniki anglikanske cerkve. Na kongresu se razpravlja o vseh vprašanjih, ki interesirajo anglikansko cerkev, najsi bodo praktičnega ali teoretskega značaja. Na letošnjem zasedanju je prišlo nepričakovano na dnevni red zelo važno vprašanje, ki je izzvalo precejšen inte-res javnosti, čeravno britansko časopis-je o tem ni mnogo poročalo. Nekateri '°ndonski listi so stvar popolnoma preslišali iz enostavnega razloga, ker se je °b Priliki diskusije ugotovilo, da celo cerkveni člani anglikanske cerkve niso edini v važnem vprašanju, namreč: v K°‘ikih dneh je bil vstvarjen naš planet, zemlja. Razprava o tem problemu se je vršila predzadnji dan zasedanja in to Popolnoma nepričakovano, ker ni bila ja dnevnem redu točka: »V kolikih neh je ustvarjen svet?« Razpravo ie
izzval birminghamski škof dr. Barnes, ki je vstal in rekel, da bi mogla zaključiti javnost iz neke izjave reverenda Douglasa, da je bil vstvarjen svet v 6 dneh. Zato smatra on, da je treba naglasiti, da ta izjava reverenda Douglasa ni odraz mišljenja cerkvenega kongresa, ki ima svoje zasedanje. Misli, da mora angleški narod vedeti, da si osvaja anglikanska cerkev brez vsakršnega omejevanja vsak napredek znanosti na tem polju, ne da bi pri tem zmanjšala vrednost duhovnega sporočila biblije. Po proučevanju znanosti se lahko ceni starost naše zemlje na 2 do 4 milijarde let. Govor birminghamskega škofa je bil mestoma prekinjen z medklici in smehom-. Padali so ostri medklici, tako da je moral intervenirati celo sam predsednik, da je vspostavil mir in omogočil nadaljevanje govornikovih izvajanj. Ko je zatrjeval dr. Barnes, da je zemlja stara 2 do 4 milijarde let, je prekinil londonski škof kot predsednik kongresa vsako nadaljnje razpravljanje o tem vprašanju, vendar pa je dovolil dr. Barnesa, da je dovršil govor.
Zanimiva knjiga o Čehih in 5louakih u lugoslauiji
Predsednik statističnega urada na češkoslovaškem dr. Jan Auerhan, znani češki statistični strokovnjak, je nedavno obelodanil svoje veliko delo pod naslovom »čehi in Slovaki v Jugoslaviji«. Avtor podaja celotno sliko življen;a češkoslovaških kolonij v Jugoslaviji, katero je opazoval skozi celo vrsto let ter je napisal o njih že študije v raznih češkoslovaških listih. Tudi je že leta 1921. izdal knjigo: »Čehoslovaki v Jugoslaviji, Rumuniji, Madžarski in Bolgarski«. Najnovejše delo dr. Auerhana je popolno in sistematski urejeno ter temelji na najnovejših učnih metodah in podatkih in prinaša mnoge nove rezultate. V uvodu pravi, da se ozira v celem svojem delu najbolj na kmečki živelj, ki je naseljen v glavnem v Bački, Banatu in Sremu (današnji Dunavski banovini) in v Slavoniji (Savska banovina). Nato sledi 34 poglavij. Najprej so očrtane zemljepisne razmere krajev, kjer žive Čehi in Slovaki, njihova statistika in razvoj narodnostnih prilik. Iz pregleda čeških in slovaških občin je razvidno, da je največja slovaška občina Petrovac v Bački, ki ima 7650 Slovakov, v Banatu Kovačiča s 5000 Slovaki, v Sremu Stara Pazova s 7800 Slovaki. V zgodovini čeških in slovaških kolonij v Jugoslaviji je zabeleženo, da so se doselili prvi Slovaki v 40. letih XVIII. stoletja v Bački, prvi Čehi pa so se doselili v Hrvatsko in Slavonijo v letih 1825—1830. Avtor govori mimogrede tudi o Rusih (Ukrajincih, Rušnjacih). Slovaiki so večinoma evangeličani, dočim so Čehi katoliki. Po državni pripadnosti so Slovaki kot bivši ogrski državljani postali jugoslovanski podaniki, dočim pripadajo čehi deloma k Jugoslaviji, deloma k čehoslo-vaški. Statistika šol je sledeča: 29 sto' vaških osnovnih šol, slovaška gimnazija v Petrovcu in 2 slovaški gospodarski šoli. čehi imajo: 1 državno osnovno šolo, 7 privatnih, 10 takozvanih dopolnilnih šol in 1 gospodarsko šolo. Društveni in organizacijski pokret se je pojavil v polovici preteklega stoletja, ojačil pa se je šele po prevratu. Danes je v Jugoslaviji 90 češkoslovaških društev, združenih v »Češkoslovaško zvezo v Jugoslaviji« s sedežem v Beogradu. Čehi in Slovaki imajo veliko število svojih učenjakov, književnikov, umetnikov in novinarjev. Ohranili so svoje noše in običaje. Avtor se bavi tudi s sociološkimi vprašanji Čehov in Slovakov. Pravi, da ni bilo razmerje napram domačemu prebivalstvu nekaj časa povsod baš najbolje, stdaj pa se je to popravilo in sodeluj- Čehi in Slovaki tesno ramo ob rami s Srbi in Hrvati. Zaključna poglavja razpravljajo o političnem življenju, o dosedanji ureditvi manjšinskih razmer v Jugoslaviji, o sociologiji, o problemu manjšine vobče; poslednje poglavje je posvečeno pomenu čsl. manjšine v Jugoslaviji za Češkoslovaško republiko.
Spori
Neminljiva ljubezen
V	Šagvaju na Aljaski so odkrili pred kratkim v spomin MoIly Bell iz Irske velik bronast kip. Pred mnogo let, ko je dosegla »zlata mrzlica« na Aljaski višek, je bilo ime Molly Bell znano daleč naokrog. Iskalci zlata, ki so prišli od vseh strani sveta, so jo nazivali »naš angelj«. L. 1898 je prišla v Šagvaj ter je otvorila tamkaj bar, v katerega so zahajali iskalci zlata. Molly je prav po materinski skrbela za vse in jim šla na roko, kjerkoli je le mogla. Ni jih izmoz-gavala, kakor številni drugi, temveč se je odlikovala po izredni poštenosti in ljubeznivosti. Kdor je bil bolan, tega je podpirala, dokler ni ozdravel. Med drugimi se je s prav samaritansko ljubeznijo zavzela za Packer Jacka, kateremu so v mrzli zimski noči med iskanjem zlata zmrznili prsti na rokah in nogah. Iz hvaležnosti jo je hotel pozneje, ko je okreval, poročiti, toda MolIy je odklonila ponudbo in poročila drugega. Packer Jack je pozneje obogatel in postavil sedaj, po 30 letih, izvoljenki svoje mladosti spomenik.
Lahka atletika v Mariboru.
Mariborski klubi, včlanjeni v JLAS prirede letos od 8. do 15. aprila lahkoatletski tečaj pod vodstvom znanega športnega učitelja G. Draga Ulage, absolventa visoke šole za telesne vaje v Berlinu. Natančne informacije dobe interesenti pri svojih sekcijskih načelnikih. Tečaj, za katerega vlada med športniki veliko zanimanje, bo postavil nov mejnik v lahki atletiki Maribora. Končno so tudi merodajni faktorji v klubih uvideli, da je lahka atletika podlaga vsem drugim športnim panogam in se odločili za ta važen korak. Ime trenerja g. Ulage, ki sedaj nadvse uspešno vadi atlete SK Ilirije v Ljubljani, pa jamči, da bodo udeleženci tečaja dobili vpogled v vse lahkoatletske panoge ter se v istih obenem mogli pravilno izvežbati. Po tečaju se bo vršil za udeležence interni meeting, ki bo pokazal napredek lahke atletike v Mariboru.
Nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju.
Thunberg, »leteči Finec« se nahaja v, fenomenalni formi: popravil je svoj lastni svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 1000 m za celo sekundno in sicer na
1	min. 27.4 sek., to je povprečna brzina 41.2 km na uro.
70.000 gledalcev
je prisostvovalo smuškim skakalnim tekmam v Holmenkoln (Norveška). Zmagal je sedmič svetovni prvak Grottumsbraa-ten.
ISSK Maribor
ima svoj 12. redni občna zbor dne 12. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Dnevni red običajen. Poziva se članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Glavna skupščina kolesarskega saveza
kraljevine Jugoslavije bo dne 22. marca v Mariboru in sicer v hotelu Halbwtdl.
MOLNP službeno.
V	nedeljo, dne 15. marca se vršijo sledeče tekme: Ob 10. dopoldne na igrišču SK Rapida: prvenstvena tekma SK Že-lezničar:SK Svoboda; ob 13. na igrišču SK Rapida prvenstvena tekma ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. in ob 15- SK Rapid I:ISSK Maribor I.
Službujoči odborniki: dopoldne gg. Vidovič in Jančič, popoldne: dr. Planinšek, Fišer in Nerat.
Cross-country tek na 7.5 km za prvenstvo Zagreba
je v nedeljo popoldne priredila zagrebška Concordia. Zmagal je H&šk I. (Tu-čan, Rittig, Marakovič, Valentekovič, Bi-ndčki, Honigsberg) v času 33:39.6.
Hajduk v Južni Ameriki.
Splitski Hajduk je včeraj v Limi odigral nogometno tekmo s perujskim prvakom Chalaco in zmagal 3:0 (1:0).
SpominfaJte te CM D
Sokolsko društvo Marlbor-matica.
Ob lOletnici smrti br. dr. Ivana Orožna, prvega staroste Jugosl. Sok. Saveza priredi prosvetni odsek v sredo JI. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doimia spominsko predavanje. Predaval bo br- dr. Makso Kovačič. Dolžnost vsega članstva je, da se polnoštevilno udeleži te proslave. — Prosvetar.
Sokol Maribor I.
poziva svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži v čim večjem številu pogreba ge Ane Womerjeve, soproge društvenega tajnika in matere treh Sokoličev, ki se bo vršil jutri v sredo, dne 11. t. m. ob 3.30 pop. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Civilna obleka z društvenim znakom. — Starosta,
Sokol Maribor I
priredi v soboto, dne 21. marca ob 20. v telovadnici podoficirske šole svojo telovadno akademijo. Nastopijo vsi oddelki.
»Soko nas zove pod okrilje svoje, da ikrepimo duš«, vežhamo telo,
i	kad nas dužnost sveta pozove, da branimo dom svoj hrabro 1 smelo !*
MarTFfifsV! VTCEENTK Mf3
V	M a r i o o r u, OTe TD. m. T931.
mi Mn—11 iii n 111 ii h
M. Zevacon
V senci jezuita
igodOvinski roman.
86
Gregoar je zadušil vzdihljaj, ki se mu je bil dvignil iz grla ter iztegnil prst proti malemu Landrinu, ki je stal pri kuhinjskih vratih in kazal seženj dolg jezik.
Nerodno si je bilo nakopati jezo menihov.
Toda priti ob svoj denar je bilo enako nerodno.
Par hipov je tehtal Gregoar v svoji glavi za in proti junaškemu sklepu, ki se mu je bil rodil.
Zdajci pa se je odločil.
»Prečastita,« je dejal, »piti bi vama že še dal, toda z večerjo vama nikakor ne morem postreči, ako ne bosta plačala... To je pravilo, ki se ga držim napram vsem ... le vprašajte ta dva gospoda...«
»To je žalostna resnica!« sta odgovorila Fanfar ui Kokarder.
»hi zatorej, prečastita, verjemita, da se zavedam in v polni meri cenim čast, ki jo izvolita izkazovati moji ponižni hiši, čast, ki bi zadoščala nedvomno že sama po sebi, da bi poplačala obilno...«
Mahoma pa se je Gregoar prekinil sredi zavoz-Ijane fraze, ki jo je bil začel.
Izbuljil je oči in skoraj mu je zastala sapa, zakaj to, kar je videl, je podrlo vsa njegova mnenja in načrte.
Brat Tibo je bil že ob prvih besedah krčmarjevih pobrskal po svojem mošnjičku ter izvlekel ceio pest zlatnikov in Srebrnjakov.
»Oho!« je vzkliknil Gregoar.
Snel je čepico, priklonil se do tal in brcnil natakarja rekoč:
»Fakin! Ali ne vidiš, da hočeta prečastita večerjati?«
Kakor bi trenil, se je pokril namiznik z najsoč-nejšimi jedmi in meniha sta se jih lotila s tistim resnim in hkrati nežnim obrazom, ki ga vselej opažamo nad dobrojedci, ki sedejo k mizi.
Toda Gregoar ni bil edini, ki je izbuljil oči od presenečenja. Fanfar in Kokarder nista bila izgubila niti najmanjše geste, niti ene same besede v vsem tem prizoru.
»Ali si videl?« je vpraša! Faniar s tihim glasom.
»Tiho! Zmaživa se!« je odgovoril Kokarder.
Rokovnjača sta par minut nato plačala merico zacinjenega vina, ki sta jo imela pred seboj, In odšla, ne vzbujaje pozornosti.
»Obogatela sta, kakor kaže!« je meni! Kokarder, ko sta bila zunaj. »To Je postranska reč! Glavno je to, da preide njuno bogastvo v najine roke.«
»Pa res, brate 1 Sicer sva pa že zdavnaj zaslužite, da se to zgodi.«
»Da; enkrat sta naju speljala na led, prokleta meniha; toda nocoj nama ne uideta!«
»Počakajva...«
Čakanje bi bilo dolgo, zakaj večerja naših pobožnih znancev je trajala do šeste ure.
Toda nihče ni potrpežljivejši od lovca, ki stoji na straži.
Prišel je trenutek, ko sta rokovnjača zagledala brata Tiboja in brata Lubetia, ki sta prihajala iz krčme še veličastnejše, nego sta bila stopila vanj<.».
Nekam preveč siguren in dostojenstvenih korakov, kakor vsi ljudje, ki se ne čutite nič kaj posebno varni, sta jo mahnila meniha proti Seni.
Ljudi je bilo še mnogo po ulicah.
Kokarder in Fanfar sta sledila menihoma, čakaje ugodnega trenutka, da se vržeta na njiju.
Videla sta ju iti čez Seno in zaviti v ozko uli-
čico brez izhoda.
»Kam, hudiča, jo pa krešeta? Njiju samostan je vendar na oni strani...«
»Bova že videla...«
Stopila sta bližje.
Znočilo se je bilo dovolj; prišel je bil trenutek dejanja.
Toda ravno v hipu, ko sta hotela rokovnjača naskočiti, sta izginila meniha v stransko uličico in utonila v mraku temne veže.
Rokovnjača sta jima bila jedva dovolj za petami, da sta videla, kam jima je uteklnil plen.
»Hudič! H kakšni babnici gresta vendar?«
»Počakajva ju... Ni tako prijetnega poseta, da ga ne bi bilo enkrat konec. In najsi bo baba še tako lakomna, par soldov bo menda pustila za naju na dnu njunega žepa.«
S sigurnostjo, ki je pričala, da sta vajena te poti, sta jo ubirala brata Luben in Tibo po stopnjicah.
Na vrhu stopnjic sta potrkala po posebnem dogovorjenem načinu.
Vrata so se nemudoma odprla.
Vstopila sta in ponižno pozdravila moža, ki jima je bil odprl-
»Evo vaju,« je rekel Ignacij De Lojola.
»Zadovoljen sem z vama.«
»Predobri ste, častiti oče...«
»Ne, nikakor... Ekspedicija s knjigami se vama je posrečila imenitno. Vama, brata, se je zahvaliti, da si je priborila sveta Cerkev tako sijajno zmago.«
»Deo gratias!«
»Da, brata, Gospod bodi zahvaljen. A zahvaljeaa tudi vidva, ki sta našla pri tem prekletem tiskarju njegove krivoverske knjige.«
Osuplo sta ga pogledala meniha.
»Aha,« je nadaljeval Lojola, »ki sta našla pro-klete knjige in nemudoma ovadila to svojo najdbo velikemu profosu, same reči, draga brata, o katerih bosta pričala pred sodiščem.«
»Ali...«
»O katerih bosta pričala, pravim! Mari se hočeta odreči pravičnemu občudovanju, s katerim bo svst poplačal vajin pogum in vajino prebrisanost?«
»Pričala bova!« sta vzkliknila meniha, preplašena po Lojolovem pogledu.
»Saj res,« je povzel strašni mož, »ali so vama izročili neko vsoto?«
»Da, častiti oče.«
»Vzemita še tole,« je rekel Lojola. »Saj vem, da nista sovražnika dobrih grižljajev in sladkega vinca.«
»Oh, prečastiti Oče.«
»Saj to ni nič slabega, ako se godi v prid svete katoliške cerkve.«
»To je pa res,« se je oglasil brat Luben, »da Je v prid svete Cerkve-«
»Moči nam je potreba, moči,« je menil brat Tibo.
»Vidita! Torej, brata, ako bosta verno pričala o natančni resnici, kakor sem vama to povedal...«
»Pričala bova!«
»In če ne črhneta o tem besedice živi duši.«
»Kaj, kaj bo pa pri spovedi?«
»OJvežem vaju za vse večne čase dolžnosti, razodeti vajinemu izpovednlku, zlasti njemu! — karkoli izmed reči, ki smo jih počeli in govorili. AH vama je po godu?«
»Molčala bova, prečastiti, kakor mutca!«
»Ce bosta, vama obljubim, da bosta imela zmerom s čim zahajati k »Vedeževalki«...
Vrla bratca sta se začudeno spogledala, videč, da je prečastiti talko dobro poučen.
»Ako pa ne bosta molčala, vaju dam živa nako-lesiti.«
Tiboju in Lubenu so se zašibila kolena.
Strašnemu sobesedniku se je res poznalo na obra* zu, da se ne šali.
»Idita, brata, idrta, v miru!«
Odšli so vsi trije, zakaj Lojola je spremil meniha.
Dospevši do vogala, kjer se je zagata iztekala v drugo ulico, se je Lojola ustavil.
»Vidva gresta tod,« jima je dejal, kažoč v tisto smer, kjer se je ulica bližala nabrežjem ob Seni.
»Da, prečastiti, to je najina pot, ki vodi domov, v samostan.«
»Dobro. Jaz pojdem drugam. Ne pozabite ničesar.«
»Ne, ne, prečastiti,« je zatrdil z vnemo brat Tibo, »prisegla bova, da sva v resnici našla pri tem prokletem tiskarju knjige, ki...«
»Molčita!« je rekel Lojola in se ozrl nepokojno okrog sebe.
In strogo je dejal:
»Spominjajta se tudi, da morata molčati!«
To rekši se je vgrezntl v temo uličic, a meniha sta krenila proti reki.
»Ze spet naju napeljuje v laž,« je rekel brat Luben, ko sta bila sama.
»To je v prid svete Cerkve!« ga je zavrnil brat Tibo.
»A vseeno je to skoraj preveč avantur za dva uboga meniha, kakor sva midva. Kar slabo mi prihaja od tolikih razburjenj.«
»Zdi se mi, da bi polna steklenica vina komaj potolažila to najino slabost.«
»Res, vino je dobro zdravilo.«
»Ravno tamle je krčma, ki se mi zdi jako vabljiva.«
»Stopiva noter; bova vsaj lahko pogledala, koliko imava v mošnji, ki nama jo je dal prečastiti-«
Meniha sta krenila proti krčmi s tistim slovesnim in ganjenim obrazom, ki sta ga kazala vselej, kadar jima je božala srce misel o bližnjem povžitju steklenice dobrega vina.
Toda, še preden sta dvakrat prestopila, ju je podrlo nekaj kakor burja v obcestni jarek. Obema se je zazdelo, da jima je skočila za vrat neznana zver. Od sunka sta telebnila na tla, zaječala in videla par trenutkov nato, kako se sklanja nad njima dvoje senc; bilo jim je, kakor da bi ju ščegetali po životu urni kremplji. Nato sta senci mahoma izginili.
»Pomagajte! Pomagajte!« je viknil brat Tibo.
»Morilci! Gori, gori!« je zavreščal brat Tibo.
Ko sta videla, da se nihče ne oglasi in da se jima ni zgodilo nič hujšega, kakor da sta se prestrašila, sta se dvignila na svoji sedali in bedasto zazijala drug v drugega.
»Kako se nama je zgodilo?« je bleknil Luben,
»Vedi Devica Marija In vsi svetniki, da sva inO» rala srečati samega hudobca!«
»Ohe! Ali misliš res!«
»Kaj pa naj bo drugega?«
»Jaz mislim, da sva se samo spoteknila!«
»Odkod sta bili potem senci, ki sva ju videla? Ib kremplji, ki so me ščegetali po životu?«
»To je samo najina domišljija!« Je rekel Luben in vstal. »Zdrava sva in nepoškodovana, to je glavno!«
»Da, samo to nesrečno razburjenje-«
»Ki nama nudi nov povod, da pospešiva korake proti krčmi!«
Kmalu nato sta stopila v krčmo, ki se je zdela bratoma tako zapeljiva, dasi je bila pravzaprav umazana beznica.
Toda, če je človek razburjen in hudo žejen.
Tibo In Luben sta izpraznila vestno svoji dva steklenici: vsak eno — to pač ni bilo preveč.
(Na^nM^viinjp nrlli >
Gostilno,
opremljeno i vsem potrebnim inventarjem v sredini mesta Maribora na zelo prometnem kraju oddam pod ugodnimi pogoji na račun, kavcija potrebna. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna na račun«.	657
Velikega lovskega psa,
11 mesecev starega ptičarja, izvanred-no lepe pasme, takoj prodam. Gostil-na Emeršič, Maribor.	659
Brva,
borova približno 100 kub. mtr. proda občina Razvanje pri Mariboru. 650 Brzopotplata,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Piro. — Molki podplati Din 30_, ženski podplati Din 25.—, moške pete Din 14 __________
ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo.	577
Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din. 606	Knjigarna Tiskovne zadruge podrui. Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča cenej-nemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega izvriula na« rotila na vsa inozemska knji-^arnaf ker je žnjimi v dlraktnl poslovni zvazl, -
Solidne gospode (tudi dame), ki bi imeli veselje za ak-vlzicljo življenskih, posebno otroških zavarovanj, sprejmemo v Mariboru. Ponudbe je poslati pod »Velik zaslužek«. 655	
Prodam kompletno spalnico svetlo pobarvano za 2500 Din, dve orrari ®a obleko, belo popleskani & Din 600.—, Strossma-jerjeva ulica 10, mizarstvo. 653	
	Šivilja Izučena v krojenju Išče mesto pomočnice. Gre tudi šivat na dom- Naslov v upravi Večernlka. 621
Oddam v najem v Mariboru dve sobi s kuhinjo, kletjo, podstrešjem, hlevom in velikim vrtom. Vprašati B. Pečar, Kamnica 117, 654	Iščem stanovanje eno ali dve sobi s kuhinjo s 1. aprilom. Naslov v upravi lista. 578
Sobo in črkosllkanie,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo
Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Poučujem
začetnike (ce) mešč. šole in realke, posebno v računstvu in slovnici, posamezno ali skupno. Naslov v upravi. 600
Spalne sohe,
politirane, najmodernejše, ugodno pro-dam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Dvosobno stanovanje, solnčna lega, s kopalnico ali broz nje, išče boljša, mirna, le tričlanska rodbina za takoj, ali 1. april. Ponudbe na u> pravo Usta pod »Cisto In solnčno«.
613
Nogavice
naj novejše modne barve. y kvaliteti zopet izboljšane in kllub temu cenejše I
C. Biidefeldt
at——WM>H>MmnmnumltMM>MtMHs»n>mmmn>M—m»iiihhs>h»»—hismimmhshhimmh—a
ladaia KouoroU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln urednik; FRAN BR»>zoviC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. ±, predstavnik STANKU DETELA
c Mariboru.