144
Slovenski glasnik.
Stepan Šulcer Migenburški, mikolog v Vinkovcili; dr. Gustav Janeček, vseuč. profesor v Zagrebu. — Naposled je čital pravi član akademije, profesor Armin Pavič, svojo razpravo „0 Palmotičevoj Kristijadi". Že stari biografi sloški uče, da je Palmotičev epos nastal povodom latinske kristijade Jerolima Vide. Akademik je razlagal najprej, katero mesto ima Vida v liter, zgodovini in ocenjuje naposled njegovo Kristijado. Biografi Palmoticevi od najstarejšega do najmlajšega so sodili po kvantitetni razmeri hrvatske Kristijade k latinski, da je Palmotič samostalno stvaral, ali iz primerjanja obeh eposov se pokazuje, da je Palmotič latinski original ^svobodno preložil". V kompoziciji ni Palmotič čisto nič izpre-ininjal; on odstopa od latinskega originala samo toliko, da na nekih mestih sledi druge eksegete svetega pisma, ali da se drži strogo samih besed evangelistov po čemer se vidi, da je sveto pismo in njegove komentatorje vrlo točno poznaval. Palmotiča je silil v prevodu že metrum (osmerec proti šestomeru), da se ne drži povsem točno latinskega originala, nego da ga parafrazuje. Raz ven tega uhaja Palmotič na nekaterih krajih, ki dado priliko pobožnemu premišljevanju, v homiletično obširen tolmač svetosti takšne situvacije. Zavoljo tega je ostala hrvatska Kristijada proti latinski povsem različnega karaktera ter zadovoljava bolj pobožnosti srca nega estetskemu uživanju. — Iz teh malih vrstic se razvidi, koliko važnosti bode ta razprava za zgodovino hrvatske književnosti.
M. Malovrh.
Srb O Slovencih. V ,. Srbskih Ilustrovanih Novinah" g. prof. M. P(etrovid) pod naslovom ,,Ljubljana i Slovenci" priobčuje zanimljivo potopisno črtico, v kateri svojim rojakom pripoveduje o naših političnih, socijalnih in literarnih odnošajih ter posebno poudarja vztrajnost in delavnost naroda slovenskega v politični borbi in na literarnem polji.
Slaves et Teutons. Notes et impressions de voyage. Avec deux cartes. Par Edouard Marbeau. Pariš 1882. Ta 278 stranij obsežna knjiga s političnega in Slovanom prijaznega stališča seznanja Francoze s slovanskim svetom. V uvodu pisatelj poudarja v bodočnosti neizogibni boj med Slovani in Nemci, govori o skupinah slovanskih ter tolmači uzroke antagonizmu med slovanskim in germanskim elementom. Potem obširno opisuje boj, katerega Slovanje bijejo za svojo narodnost in svoj obstanek proti nemškemu navalu v Avstriji, Nemčiji in celo na Ruskem. Knjiga je pisana živo in elegantno, kakor znajo sploli pisati odlični pisatelji francoski.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na  mesec v zvezkih ter
stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo s v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.