Nemška predvolilna slika: Vojskovodje pred svojo največjo bilko.
Leto XIII - št. 202 (3737)	TRST,	nedelja	25.	avgusta	1957	Cena	30	lir
»Valutni potresov Evropi
Po razvrednotenju francoskega franka razpravlja ves zahodnoevropski tisk o valutni krizi in tako niso v listih redki naslovi kot: ^Monetarna nevihta*, »Valutni potres» itd., kar ka-ze, da je položaj precej resen, v Franciji so bili prisiljeni znižati tečaj franka, ki ni več ustrezal njegovi dejanski vrednosti. Hkrati je finančni minister izdal večje število u-krepov, da bi prisilil potrošnike, da bi «stisnili Pas», čemur pravijo v Ve-liki Britaniji, kjer so pač vedno zelo uglajeni, «au-sterity». Tu ne bomo poglabljali vzrokov, ki so prisilili Francijo, da je dejansko znižala tečaj franka za 20 odstotkov, toda trditev, da je glavni vzrok v tem, da so Francozi več potrosili kot so proizvajali, ne hiore zajeti bistva tega pojava. Francoski imperialisti in kolonialisti pač nočejo priznati, da je eden glavnih vzrokov francoske denarne in gospodarske krize vojna v Alžiru, ki po-21ra na stotine milijard frankov.
Francoski primer pa je tudi pokazal, na kako trhlih temeljih slonijo sporazumi o skupnem evropskem tržišču, saj se Francija ni pomišljala pustiti druge države na cedilu, kakor hitro je zabredla v več-j® finančne težkoče. Pri tem ne morejo zakriti dejstev razni izgovori o začasnosti francoskih ukrepov, kajti škoda, ki jo bo na Primer utrpela Italija, je kot na dlani. Pomislimo le na prihranke italijanskih izseljencev v Franciji, ki Pošiljajo svojim družinam denar, katerega vrednost je Padla za 20 odstotkov;
Pa na nujno skrčenje ita-ujanskega izvoza v Fran-piJo in povečanje uvoza “laga iz Francije!
Toda tudi v Angliji se Sirijo glasovi o razvrednotenju šterlinga, ker so se angleške rezerve zlata in deviz močno zredčile, kar J® pač posledica njenih Plačilnih primanjkljajev, ker več uvaža kot izvaža. Kljub velikim in vztrajnim naporom si namreč Velika Britanija še ni mogla “Ugotoviti potrebnih valut-nm rezerv in jih povečati,
ua bj bij funj. varen pXed
Pritiskom dolarja, zlasti Pa nemške marke. Tudi nngieai skušajo izboljšati ^djo trgovinsko bilanco, ki je zelo močno pasivna, ® Povečanjem izvoza. To bi ®e dalo doseči tudi z raz-
rednotenjem funta, kar
Pa je dvorezen nož: izvoz i se res povečal, toda uvo-Iph® surovine bi bile draž-di-5 ni Priporočljivo za urzavo, ki je v toliki meri Pdvisna od uvoza surovin ? živil. Zato za sedaj v ngliji odločno zanikujejo lin 0 razvrednotenju šter-nga in rajgj zahtevajo, aj se zviša tečaj nemške marke.
.Vzroki krize angleške va-Tnv , so precej zapleteni, akoj p0 koncu zadnje ojne je nastala za Veliko trn anii° nujnost, da preu-j^®ri svoje gospodarstvo. *T?ava ni mogla vec pri-vfovati blagostanja od k Jalnih dobičkov, od drvn n in od finančnih tke °^k°v velikega london-A®ga denarnega tržišča, n- li°.koloni j se je znat-skrčilo, nadzorstvo nad ^taiimi se je omejilo;
det?narodno frgovsko in 6"arn° središče pa se je siri,Piknilo drugam. Ce bi ^ali še nadalje živeti
od uvoza, bi ne mogli več zaustaviti plazu primanjkljajev v plačilni bilanci. Ko so laburisti že močno izčrpali zlate in valutne rezerve, so napravili stvaren gospodarski načrt, po katerem naj bi se znižal uvoz in zvišal izvoz s povečanjem proizvodnje. Ta program se je dal uresničiti s politiko dirigiranega gospodarstva, ki so jo uvedli laburisti.
Ko so prišli na oblast konservativci s pomočjo demagoške volilne kampanje proti nadzorstvu v gospodarstvu in proti politiki «austerity» (ki seveda ni mogla biti popularna, čeprav je bila nujna), so delno opravili dirigizem in obnovili liberistično politiko. Posledica tega pa je bila, da so kaj kmalu zabredli v težkoče, ker je začel naraščati primanjkljaj v plačilni bilanci ter sta zlato in zdrava valuta začela naglo odtekati iz bank. Uradni tečaj funta je bil zato nad njegovo dejansko vrednostjo, kar je zaviralo izvoz, hkrati pa pospeševalo uvoz in s tem primanjkljaj v plačilni bilanci. Spričo tega se ne smemo čuditi, če se pojavljajo glasovi, da se bo poleg franka razvrednotil tudi angleški funt.
Na ti dve valuti pritiska namreč nemška marka, ki spada sedaj med najbolj zdrave valute. Položaj marke pa je le odsev nemškega »gospodarskega čudeža*, za katerega je več vzrokov. Nemci se pri tem kaj radi pohvalijo, da so ustvarili svoje blagostanje iz niča s požrtvovalnostjo, tradicionalno disciplino, varčnostjo in tehnično sposobnostjo. Vse to ima vsak način .veliko težo pri naglem gospodarskem vzpohu Zahodne Nemčije, toda važno vlogo so imele tudi ugodne okoliščine. Pri tem je važen delež ameriške pomoči ter dejstvo, da niso imeli Nemci doslej ogromnih izdatkov za vojsko, čeprav so nosili precejšnje breme okupacijskih izdatkov. Celo ogromni dotok begucev iz vzhodnih pokrajin se je spremenil v pozitivno postavko, saj so bili pretežno dobro strokovno izurjeni delavci, kar je sililo nemške gospodarstvenike, da so investirali svoje dobičke v nove industrijske naprave, da bi zagotovili nova delovna mesta za te begunce. Danes pa se že vse to dobro obrestuje.
Nemci lahko konkurirajo s svojimi izdelki na svetovnem trgu, saj so s svojimi modernimi industrijskimi napravami v primerjavi z Angleži v zelo ugodnem položaju. Razmerje med šter-lingom in nemško marko je nujno odsev razmerja | med angleškimi in nemškimi proizvodnimi stroški in cenami izvoznega blaga, kar velja tudi za druge valute. Za nemško valuto velja ravno nasprotno merilo kot za francosko ali ar.elp-ško:	uradno kvotira nem-
ška marka niže od svoje stvarne vrednosti. To pa pospešuje izvoz nemških izdelkov, naraščanje njenih valutnih in zlatih rezerv ter njene kredite pri Evropski plačilni zvezi, ki so narasli na ogromno vsoto 180 milijonov dolarjev, kar znaša v naši valuti okrog 112 milijard. Zlate rezerve Nemške zvezne banke pa znašajo 21 milijard mark in 5 milijard dolarjev. Kar se tiče zlata, začenjajo nemške rezerve konkuri-
rati celo z ogromnimi rezervami zlata, ki ga hranijo ZDA v Fort Knoxu.
Zato zaznamujejo zadnje čase «beg kapitalov* s področja franka in šterlinga na področje nemške marke, to je bolj zdrave valute. Odkar pa so se začeli širiti glasovi, da bodo tečaj marke zvišali, so nastale špekulacije z nakupi velikih vsot mark v Angliji in na Holandskem, zaradi česar sta imeli tamkajšnji emisijski banki velike izgube. Toda marke kupujejo na veliko celo v ZDA!
V Angliji in Franciji zahtevajo, naj se tečaj marke zviša. S tem hočejo ublažiti konkurenco nemškega izvoza, povečati svoj izvoz v Nemčijo, izboljšati z njo svojo plačilno bilanco in znižati njene kredite. Toda Nemci ne marajo za sedaj nič slišati o revalorizaciji marke, čeprav se zavedajo, da ne smejo preveč napenjati loka. če bi namreč nadaljevali po tej poti, bi res natrpali svoje blagajne z zlatom, toda trgovanje z zadolženimi državami bi postajalo vedno težje, kar pa ni niti v interesu Nemcev.
Zato je nemška vlada »liberalizirala* uvoz iz držav, ki so včlanjene v Evropski plačilni zvezi, ukinila razne uvozne carine, druge pa močno znižala. V glavnem pa je šlo pri tem za znižanje carin na izdelke, katerih konkurence se nemška industrija ne boji; medtem pa niso znižali carin na uvoz kmetijskih pridelkov. Razen tega podpira Nemčija tudi potovanje svojih turistov v druge države, da s tem pomaga nižati njihov primanjkljaj. Toda njena solidarnost z državami Evropske plačilne unije ne gre dalje in vse to je premalo.
Ta položaj pa se ne more vleci v nedogled in bo treba najti kakšen izhod. V septembru bo sestanek Mednarodnega denarnega sklada, na katerem bodo morali vsekakor razpravljati o evropski valutni krizi in sprejeti primerne u-krepe, kar narekujejo poleg gospodarskih tudi politični razlogi.
Položaj, ki je nastal v Zahodni Evropi v zvezi z denarno krizo, pa je tudi zelo poučen. Kaže nam, da je v popolnem nasprotju s proglašanjem načel sprostitve izmenjave in evropske gospodarske integracije, o katerih se je toliko govorilo ob podpisu pogodbe o skupnem evropskem tržišču na Kapitolu. Francija se je takoj požvižgala na ta načela brž ko se je znašla pred težavami. Nemčija pa bo imela, kot kaže, v skupnem tržišču levji delež, ki se mu ne mara odreči, ker se zaveda prednosti, ki izvirajo iz njene večje proizvodnosti dela. Tem prednostim se bo torej odpovedala le toliko, kolikor bo v lastnem interesu k temu prisiljena.
Pri tem naj še pripomnimo. da ne more delovno ljudstvo pričakovati nič dobrega od razvrednotenja valut, ki preti državam Zahodne Evrope, ker bi to utegnilo še bolj pospešiti inflacijske težnje. Inflacija pa je vedno najbolj prizadela delovne in revnejše sloje, saj je njena glavna posledica padec že tako nizke kupne moči mezd.
F. K.
Britanski	tisk je tc dni prednjačil v gonji proti Siriji, češ da je ta prešla v «sovjetski tabor«, zaradi česar naj bi bila potrebna intervencija. S	tem so	v	Angliji hoteli	odvrniti pozornost svetovne javnosti od vojaške intervencije v Omanu, ki se bori za svojo neodvisnost. V Varnostnem svetu OZN,	kamor	so	se
arabske države pritožile, ni bila sprejeta zahteva, naj se zadeva sprejme na dnevni red. Značilno pa je, da so se pri ^glasovanju ZDA vzdržale (ker gre pač za križanje petrolejskih interesov med Anglijo in ZDA). Filipini in Švedska pa se tudi nista oziraia na «zahodno solidarnosti) in sta glasovala za sprejem zadeve na dnevni red. — Arabske države, včlanjene v Arabski ligi, pa so sedaj sklenile, da bodo zadevo predložile glavni skupščini OZN na septembrskem zasedanju in poudarjajo, da bodo odločno podpirale borbo Omana za neodvisnost proti britanskim kolonialistom. Na sliki vidimo skupino omanskih
vojakov, ki so se med svojim pohodom ustavili, da se nekoliko odpočijejo.
••ti»aa«iiiiiiiifiiiaii«aiaiiiiii«MiiiiBii««iit*iifii«iaiii«iaaiv«iiii>itifi«iiiaiii«iii><t«iiivfi«aiitiii«iiii»iii*avs«>«v«fiiiai«iii«tii»iitiiivffiiiaaiti*iiiiii«iivi»«tiiiiiiiriiiii«iaiiiiiii««aiiii«iiiaiii«i««iiiiiiiiiaa«iiii»ii«aiaiii«Miiv«t»*fii«iiiiia«iiiiitiifiia«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiaiirii»iiivitiiiiiiiigtiiiai|l|||aiiii,|tlllvftlllBlailB
Svetovna banka za obnovo je zahtevala 5 odstotkov obresti, SZ se pa zadovolji z 2,5
Tass	obtožuje	ZD
za	posredovanje
El Azem: «Sprejeli smo previdnostne ukrepe, da ostanemo svobodni in ohranimo svojo neodvisnost - Komunizem nas ne plaši* - Saud je povabil k sebi na razgovor Naserja	in
Kuatlyja - Polkovnik Husein je zaprosil za politično zatočišče v Italiji
DAMASK, 24. —. V uradnih krogih v Damasku trde. da pripravlja sirska vlada protestno noto, ki jo namerava poslati Varnostnemu svetu OZN. V noti se trdi, da so ZDA kršile listine OZN z vmešavanjem v sirske notranje zadeve, V Wa-shingtonu bi baje rade volje sprejeli tako odprto diskusijo, češ da bi se jim ponudila prilika, da pobijejo sirske obtožbe drugo za drugo.
Razni sirski državniki dajejo številne izjave in intervjuje, Tako je obrambni minister Khaled El Azem danes spet na pozornici s svojim intervjujem za libanonski list «L’Orient». «Ls>h-ko vam zagotovim, je dejal med drugim El Azem, da SZ nima drugih interesov kot obrambo naše neodvisnosti. Prepričan sem o dobrih namenih naših prijateljev«.
Pri intervjuju pa je bil navzoč tudi zunanji minister Šalah Bittar, ki je tudi posegal v razgovor. Ko so ju vprašali, zakaj se je Sirija obrnila za pomoč, na SZ, sta ministra odgovorila, da je Sirija obkoljena in da jo hočejo zadušiti. Sedaj Sirija sprejema potrebne ukrepe, da prepreči bojkot, ki ga organizirajo mednarodni imperialisti, Rekla sta nadalje, da se za sirski gospodarski razvoj zanimajo tudi strokovnjaki Svetovne banke za obnovo in razvoj, le da je
Sirija odbila pogoje, ki jih je banka stavila.
Ko so ga vprašali po pogojih v sirsko-sovjetskem sporazumu, je Azem odgovoril, da Sirci niso sklenili s SZ ne sporazuma ne pogodbe, temveč so le podpisali skupno izjavo, v kateri se samo omenjajo pogajanja, ki so se pričela za olajšanje razvoja sirskega gospodarstva. V kratkem pa 'se bodo sestali sovjetski in sirski strokovnjaki ter bodo proučili osnovo za bodoči sporazum.
Šalah Bittar pa je v odgovor na neko vprašanje dejal. da je njihova stranka «Baas» (Socialistična stranka arabskega vstajenja) nasprotna komunizmu, ker njihov socializem ni materialističen, Ta socializem je v skladu s težnjami arabskega naroda. Res Pa je, je nato dejal, da se mi v tem trenutku borimo skupaj s komunisti za obrambo skupnih namenov in koristi, zlasti kar se tiče zunanje politike. Pri tem je El Azem dostavil; »Sprejeli smo previdnostne ukrepe, da ostanemo ■svobodni in da ohranimo svojo neodvisnost. Komunizem nas ne plaši.» Končno sta ministra še zanikala, da bi Sirija hotela pretrgati zveze z Zahodom ter sta ponovila zagotovilo, ki ga v teh dneh sirski državniki stalno ponavljajo, da se sir-
ska politika drži pozitivne nevtralnosti.
Predsednik sveta za sirski gospodarski razvoj Hassan Sebbara je danes novinarjem povedal, da bo čez tri dni odpotoval v Moskvo, kjer bo razpravljal o podrobnostih načelnega sporazuma med SZ in Sirijo za sovjetsko pomoč Siriji.
Sirski minister za javna dela Fakher Kayyali, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Evropi, je izjavil, da je Sirija sprejela sovjetsko pomoč za izpopolnitev svojega desetletnega gospodarskega načrta. Opozoril je na hude napake, ki jih dela Zahod, ki ne bo dosegel nikakih rezultatov, če bo še kar naprej obravnaval vprašanje Srednjega vzhoda s svojega stališča. To stališče pa po mnenju ministra deli arabski svet na vplivna področja ter dodeljuje večji del Tzraelu.
Kayyali je potem dejal, da SZ ne bo zahtevala za svojo pomoč pri sirskem programu za razvoj več kot 2.5-odstotne obresti, medtem ko, je zahtevala Svetovna banka 5 odstotkov, nekatera podjetja, s katerimi je stopil v stik v Evropi, pa so zahtevala tudi po 7 ostotkov. Potem je tudi povedal, da se je v več državah zahodne Evrope zanimal za pogodbo s kako družbo, ki bi hotela spre>eti vodstvo del za zgraditev petrolejske čistilnice,
Toda z nobeno družbo zahodne Evrope ni bilo mogoče skleniti pogodbe in tako je prevzela gradnjo čistilnice neka češkoslovaška družba, ki je sprejela ceno 400,000 sirskih lir, medtem ko so jih zahodne družbe zahtevale najmanj milijon.
Neki libanonski list poroča, da je kralj Saud poslal Naserju vabilo, naj bi prišel jutri, v nedeljo, K njemu na razgovor. Baje je tudi izrazil upanje, da se je Kuatlyjevo stanje toliko izboljšalo, da hi lahko prišel tudi on z Naserjem. V E-giptu so že pred dnevi govorili, da prinaša Saudov veleposlanik za Naserja važno sporočilo. Tudi to, da se je veleposlanik vrnil, se tolmači kot izboljšanje odnosov med Egiptom in Sau-dovo Arabijo. Ti odnosi so se namreč znatno ohladili, ko se je Saud močno približal kraljema Jordana in Iraka, Huseinu in Feisalu. Sestanek med Saudom, Naserjem in Kuatlyjem bi bil najbrž pomemben pred prihodom Loya Hendersona k Saulu. Ta bi ga namreč lahko natančno poučil o stališčih sirskega in egiptovskega predsednika glede položaja v Siriji in glede odnosov ((nevtralnih Arabcev« s sovjetskim blokom.
Da gre res za povabilo Sauda Naserju in Kuatlyju, se lahko verjame ker je vest objavil tudi moskovski
radio v oddaji v arabskem jeziku. Sedaj je le še vprašanje, ali bo šel tudi Kuatly k Saudu ali ne. Glasnik sirskega zunanjega ministrstva je namreč že objavil, da pride Xuatly jutri v Damask. (V pozni uri pa je prišla vest, da so v egiptovskih krogih zanikali objavo moskovskega radia o povabilu Sauda Naserju in Kuatlvju)
Danes se je Kuatly v A-leksandriji sestal z generalnim tajnikom arabske lige Hassuno, ki bo ta teden prišel tudi v Sirijo. Baje je Hassuna povabil Sirijo, da se udeleži sestanka, ki ga bo imel politični odbor lige ?. septembra v Kairu.
Libanonski list	«A1 A-
hram» piše, da je predsednik CSR povabil	Kuatlyja
ha uradni obisk v Prago. Sirski predsednik	je baje
povabilo sprejel, ni pa še določen datum obiska.
Polkovnik Leary, šef skupine opazovalcev	OZN v
Palestini, je prispel danes v Damask s svojimi glavnimi sodelavci. Opravil je vljudnostni obisk pri novem šefu sirskega vrhovnega štaba generalu Bizriju. Ta ga je sprejel v navzočnosti generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu Salaha Ta-razzija. Po večerji, ki jo je njemu v čast priredil Bizry, se je Leary vrnil v Jeruzalem.
Iz državnega tajništva ZDA se je danes zvedelo, da
bo 27. septembra v Londonu sestanek odbora bagdadskega pakta za protipodtal-no dejavnost. Odbor bo proučeval širjenje sovjetskega vpliva v Siriji. Razen petih članov bagdadskega pakta (Vel. Britanije, Turčije, Pakistana, Iraka in Perzije) se bodo sestanka udeležile tudi ZDA, ki se sicer ne u-deležujejo dela sveta pakta, pač pa so včlanjene v odboru za protipodtalno dejavnost in v vojaškem odboru. Razpravlja se tudi o tem, ali bi sklicali izredni sestanek sveta pakta. Vendar pa ZDA svetujejo previdnost.
V ameriških političnih krogih so baje v zadnjem tednu prišli po celi vrsti posvetovanj do sledečih zaključkov:
1. Čeprav je SZ zavzela novo pozicijo, ki ogroža živ-ljenjske koristi zaveznikov na Srednjem vzhodu, vendar ni nikakih osnov za kako akcijo v okviru Eisenho* werjeve doktrine. ZDA bi posredovale samo v primeru, če bi prišlo do oboroženega napada pr Sovjetskih ali po kaki drugi državi, pod vlado »mednarodnega komunizma«,
2. Države članice bagdadskega pakta morajo sprejeti potrebne ukrepe za prepre-čenje sovjetske penetracije čez mej Sirije. Politična izolacija Sirije od ostalega a-rabskega sveta je verjetno
(Nadaljevanje na 8. strani)
Aktualni
portreti
Renato Marmlroli je 1 z-ivat lorda Altrinchama na dvoboj, ker je ta poslednji baje zalil angleško kraljico Elizabeto. Spričo dejstva, da si je lord izbral za orožje — dežnik, se Je Marmiroli pomiril in poslal kraljici — rdečo rozo.
Olga Knipper ■ Čehova, vdova po Antonu P. Čehovu, je pred nedavnim slavila svojo 90-letnico v krogu svojih prijateljev in kolegov v svoji hiši v Moskvi. Svoj čas Je namreč Olga Čehova bi la slovita dramska igralka.
Ernest Borgnine, ki se je proslavil s filmom *Marly», kjer je igral vlogo glavnega junaka, je obiskal rojstni kraj svoje matere, grofice Bo-selli. iz Carpija. Borgnine sicer ne nosi brade,
sedaj pa si jo je pustil rasti, ker mu je potrebna v filmu »Vikingi«, ki ga sedaj snemajo v Nemčiji.
Sedem dni v svetu
Razvoj dogodkov v Siriji je še dalje v ospredju svetovne diplomacije. Zahodne države se neprestano posvetujejo, pri čemer imajo pobudo ZDA. Zlasti velik hrup je zagnal zahodni, predvsem pa britanski in ameriški tisk. To pa potem, ko so sirske oblasti odkrile zaroto, ki so jo pripravljale ZDA, da bi zrušile sedanjo sirsko vlado in zopet postavile na oblast bivšega diktatorja Sišaklija.
In vendar se v Siriji ni zgodilo nič posebnega, razen to, da so zamenjali nekatere oficirje, ki so bili vpleteni v zaroto. Toda v ZDA in Veliki Britaniji trdijo, da je Sirija «dokončno prišla v sovjetski tabor», da se je «Da-mask prodal komunistoma in da mora »Zahod reagirati». Nekateri angleški listi so celo pisali, da niti Turčija niti Izrael »ne bosta mogla mirno gledati», kaj se dogaja v Siriji in kako ta «prihaja v komunistični tabora. Pisali so o nevarnosti, ki da zaradi tega preti Iraku, Libanonu in Jordaniji. Prepričevali so Turčijo, da je sedaj «obkoljena s komunističnimi državam i». Iz Izraela pa so poročali, da tam Kresno razmišljajo» o »ojni akciji proti Siriji. Nekateri britanski listi pa so celo pozivali ameriško šesto brodovje, naj nastopi, in so primerjali Sirijo z Guatemalo.
Razumljivo je, da se je londonski tisk tako hlastno vrgel na to temo, ker je hotel s tem odvrniti pozornost napada na Oman.
Ves ta vik in krik pa bomo bolje razumeli, če poudarimo, da je Sirija zvesta zaveznica Egipta, ki vodi neodvisno politiko in se ne želi vključiti v nobenega od o-beh blokov ter vodi politiko pozitivne nevtralnosti. Nedavno pa je obrambni minister Azem obiskal Moskvo, kjer je sklenil trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo in zaključil pogajanja za dobavo orožja Siriji. Prav ko se je Azem vrnil v domovino, so v Damasku odkrili zaroto in v Washingtonu so te-
Predsedndk Eisenhosver je na tiskovni konferenci govoril o stališču ZDA do Sirije- Po izjalovljenem ameriškem poizkusu, da bi v Siriji izvršili udar in postavili na oblast ljudi, ki so pripravljeni ubogljivo slediti ameriški politiki in izvajati Eisenhovverjevo doktrino, je predsednik Eisenhovver na' tiskovni konferenci izjavil, da gre v Siriji za «sovjetsko penetracijo)).
sto pogojev, ki se Sovjetski i obrazložil, kakor je napove-
 ____:	- j:! rini \o r^rorl 1 na rn nr p mn j) Pri
Eisenhouier izjavil, da sedanji položaj ne opravičuje intervencije proti Siriji. Uvidel je, da se niti njegova doktrina ne more uporabiti kot izgovor, ker javno mnenje ne bi razumelo intervencije proti državi, ki nima nobenega namena «zahtevati pomoč«, da prepreči zatrjevani »notranji prevratu ali «zunanji napad«. Zato so pruotne načrte intervencije opustili in so mobilizirali države bagdadskega pakta, predvsem pa države, ki mejijo s Sirijo, to je Irak, Turčijo in Jordanijo. Te države naj bi uvedle gospodarsko blokado proti Siriji. Z morja pa naj bi morebitno podporo tej blokadi dalo ameriško šesto brodovje. Jordanski kralj Husein in iraški kralj Feisal, ki sta prispela v Turčijo, sta i-mela več razgovorov s turškimi voditelji.
Toda sirski voditelji so odločno reagirali na vse te spletke in poudarili, da Sirija ne misli spremeniti svoje politike pozitivne nevtral-
Predsednik sirske republike El Kuatli, ki je prišel v Egipt za nekaj dni na zdravljenje, se je dolgo razgovarjal s predsednikom Naserjem o položaju, ki je nastal po izjalovljeni zaroti, katero so v Siriji pripravljali pod vodstvom ZDA
daj dvignili krik ter obtožili Sirijo, da se vključuje v sovjetski tabor. Indijski list «Hindusstan Times» označuje nastali položaj na Srednjem vzhodu kot. okrepljeno tekmovanje velesil, ki ga je povzročila Eisenhourerjeva doktrina. Egipt in Sirija sta trn v očeh zahodnih držav zaradi svoje neodvisne politike in zaradi odpora proti Eisenhovoerjevi doktrini. Eisenhovver je na svoji tiskovni konferenci izjavil, da so dogodki v Siriji »zavesa«, za katero »skušajo levičarsko u-smerjeni ljudje utrditi svojo oblast«. Dejal je, da uporabljajo v Siriji sovjetske metode penetracije. Pozneje pa je
nda Christian, ki je ■šemu občinstvu zna-i zaradi svoj« razkošne iroke z igralcem Tyro-sm Powerjem v Rimu ■d katerega se je poz-■je ločila), pise v Can-esu »svoje spomine#, a to bo dobila 10.000 olarjev (nekaj nad 6 milijonov lir).
nosti. Obrambni minister A-zem pa je poudaril, da bi u-tegnila Sirija iti čez mejo politične nevtralnosti, če jo bodo akcije Zahoda k temu prisilile.
Predsednik sirske republike Kuatlp, ki je prišel v E-gipt na zdravljenje, pa je. i-mel v Aleksandriji daljši razgovor z Naserjem. Cez nekaj dni se bo nrnil t) Sirijo. Tudi on je ostro obsodil ravnanje zahodnih držav, zlasti pa ZDA.
O Srednjem vzhodu in tamkajšnjih dogodkih je ponoril tudi predsednik italijanske republike Gronchi v svojem razgovoru z nooinarjem Mat-teijem. Dejal je med drugim, da bi Italija lahko odigrala važno vlogo na Srednjem vzhodu v korist zahodnih držav in v svojo lastno korist. Egiptovski tisk je v zvezi s tem poudaril, da mora Jtafi ja opustiti podpiranje zahod ne imperialistične politike na Srednjem vzhodu proti interesom arabskih držav, če si hoče pridobiti naklonjenost Arabcev.
Od predloga «na harmoniko*
Za novega francoskega ve leposlanika v Rimu je bil te dni imenovan Gaston Palevvski, znani sodelavec generala De Gaulea med zadnjo vojno in pristaš njegovega gibanja po vojni.
do predloga «na nadstropje*
zvezi zdijo nesprejemljivi Sovjetski delegat Zorin je namreč že izjavil, da ti predlogi ne prinašajo nič novega v stališču zahodnih držav, kar se tiče prekinitve jedrskih poskusov, razen tega, da pristajajo na minimalni rok, ki ga predlaga SZ. Dullesove predloge «na harmoniko» od 2. julija so sedaj namreč zamenjali s predlogi «na nadstropje«. Predlogi so v glavnem sledeči: predvsem bi se morali sporazumeti o nadzorstvu nad izdelovanjem jedrskega materiala za vojaške namene. Nato pa bi po prvih 12 mesecih prekinitve podaljšali to prekinitev za drugih 12 mesecev. Ce pa se ti pogoji ne bi izpolnili, bi lahko svobodno nadaljevali jedrske poskuse. Vendar pa bi pri tem veljale nekatere o-mejitve, kakor na primer obvezno registriranje poskusov pri OZN, kakor sta predlagali Norveška in Kanada. Vse to pa vežejo zahodne države z »velikini pogojem«, da se začetni ukrepi o prepovedi a-, tomskega orožja lahko sprejmejo šele- tedaj, ko se bodo sporazumeli o delni razorožitvi, to je o zmanjšanju števila vojaštva in o zmanjšanju • običajne oborožitve ter tudi o sistemu nadzorstva. V načrtu, ki ga bo ameriški delegat Stassen še podrobneje
dal, je predlog za prepoved jedrskih poskusov namreč zadnji.
Iz vsega tega se vidi, da so predlogi še dokaj zapleteni. Sovjetski delegat Zorin je vprašal za podrobnejšo objasnite« in obljubil, da bo predloge skrbno proučil. Vendar
OD 23. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA
Praznik občine Sežana
(Nadaljevanje na 8. strani)
Novi načelnik glavnega štaba sirske vojske general Afif Bizri-
.Občina Se žan/a bo od danes 25. avgusta do 1. septembra prvič praznovala svoj občinski praznik. Ustrezni sklep, 28. avgust proglasi za Ijudskii praznik občine Sežana, je sprejel občinski ljudski odbor na svoji seji dne 29. marca letos.
28. avgust je povezan s prvimi početki narodno-osvobo-dtilnega gibanj« na Primorskem, ko so se leta 1941 v Gornji Branici partizani sestali z nekaj domačini in na tem sestanku položili temelje narodno-osvobodilnemu boju na tem področju (tega sestanka so se udeležili Jo-vo iz Doline pri Trstu, Benjamin iz Gornje Branice, Milko s Proseka pri Trstu, Peter iz Tolmina. Lojze iz Sturij pni Ajdovščini, Ervin Dolgan-Janez in še nekateri domačini; od teh je danes med živimi samo Ervin Dolgan), kakor tudi z 28. avgustom 1943, ko se je z ustanovitvijo prvega rajonskega odbora Osvobodilne fronte v Sežani osvobodilna borba iz prvih začetkov v letu 1941 že močno razvila v vsej občini. Iskra upora se je po zaslugi prav teh ljudi kmalu razgorela v velik plamen, ki je zajel vso okolico in se kmalu razširil po vsej Primorski.
Po osvoboditvi so se ljudje vrgli krepko na delo. Na sedanjem področju občine Sežana ni bilo ob koncu vojne nobenega industrijskega podjetja, obrata ali večje obrtne delavnice. Kmetijstvo je bilo prebivalcem le stranska dejavnost, pa še to zanemarjeno in razdrobljeno, ker je pod Italijo večina kmečke delovne sile delala v Trstu. Zdaj je na tem področju 35 podjetij (in še 13 obratov teh podjetij, ki imajo sedež izven občine). Dosedanje investicije znašajo okrog 4 milijarde dinarjev. Največ investicij je terjal odcep železniške proge Sežana-Herpelje, ki veže progo Ljubljana-Trst s progo Celovec-Jeseni-ce-Trst. Preuredili so cesto Storje-Vrabče, vzpostavili telefonsko zvezo v štirih večjih vaseh, zgradili v Sežani poštno poslopje, telovadni dom, poslopje za Komunalno
banko in obnovili bolnišnico za tbc, ki ima 193 postelj. Elektrificirali so 22 vasi, z napeljavo električnega o-mrežja v 24 vaseh pa je podeželje v celoti elektrificirano. Novo zgrajeni vodovod od Hubelj preko Lipe do Sežane, dolg 120 km, teče 28 km po ozemlju sežanske občine. Za boljšo preskrbo z vodo pa imajo tudi 4 cisterne in 3 lokalne vodovode.
K povečanju kmetijske proizvodnje bo v veliki meri pripomogla okrepitev zadružništva; na razvoj živinoreje, ki je poleg vinogradništva za ta predel slovenskega Krasa najpomembnejša kmetijska panoga, pa bo najbolje vplivala ureditev paš-niških -skupnosti, njihova me-Ijoraeija in izboljšanje krmne baze; vinogradništvo p« bo s hitrejšim obnavljanjem in razširitvijo vinogradov vse bolj zahtevalo uresničitev dolgoletne želje vinogradnikov; zgraditev sodobne vinske kleti. Pa tudi obrtni-
štvu bo treba posvetiti več skrbi, ker je pomemben dopolnilni organ krajevni industriji.
Spominska plošča padlim v NOV, ki jo bodo odkrili danes ob 16- uri v Tomaju-
PROGRAM PRIREDITEV
25. AVGUSTA OB 10. URI:
v Sežani otvoritev gospodarsko-kmetijske razstave v Telovadnem domu in živinorejske razstave na sejmišču;
OB 16. URI
v Tomaju odkritje spominske plošče padlim v NOV
28. AVGUSTA OB 15. URI:
v Gornji Branici svečana seja Občinskega L O, razvitje prapora Občinskega odbora ZB s kulturnim programom;
OB 20.30 V SEŽANI;
Goldoni: «Primorske zdrahe« — izvaja na prostem DPD Svoboda, Sežana
1. SEPTEMBRA V SEŽANI:
OB 11. URI
podelitev nagrad kmetovalcem in razstavljavcem; OB 15. URI
zborovanje z govorom in kulturnim programom, ■ ki ga izvajajo: mešani pevski zbzor DPD Svoboda. Sežana; duet in kvintet PD «Venček», Dutovlje; moški pevski zbor DPD Svoboda, Koper; mandolinisti iz Postojne in Hruševja s pevci solisti iz Postojne; zabavni sekstet postojnskih fantov (Ostrouška);
OB 18. URI
Goldoni: «Primorske zdrahe« — ponovitev
    .............................
NJIH PRAVO BISTVO ŠE NI RAZJASNJENO
ZOPET	LETEČj
Včeraj so videli tudi nad Tržaškim zalivom dva leteča krožnika Senzacionalne trditve italijanskega znanstvenika Alberta Perega
Zopet so tu! Zopet govorijo in pišejo časopisi po svetu, da je bilo videti od začetka avgusta na raznih krajih predmete, čudno osvetljene, leteti nad obzorjem.
Z letališča v Los Angelesu »o sporočili, da so tam videli leteti neke skrivnostne predmete, prav tako iz Sin-gapura v Avstraliji. A >z O-hia v ZDA so sporočili, da je letela neka ogromna zračna ladja čez mesto.
Admiral Fahrney, nekdanji vodja Centra za preizkušanje pomorskih izstrelkov, sedaj predsednik Odbora za raziskovanje zračnih pojavov, je izjavil v zvezi s temi dogodki: «Breiz-
dvomno prihajajo v naše o-zračje leteči predmeti z veliko hitrostjo, kakršnih nihče na Zemlji ne more izdelati. Videti je, da jih vodi pametna roka. Letijo v skupinah.#
Malezijski profesor J. C. Cooke, docent za uporabno matematiko, se je tudi oglasil v- polemiki o teh pojavih. Dejal je, »da vlade nočejo povedati resnice, da ne bi razburjale ljudi. Toda to utegne kaj lahko imeti prav neprijetne posledice. Gorje, če bi se prebivalci sovražno vedli proti letečim krožnikom. S tem bi gotovo izzvali njih reakcijo, in prav lahko bi nas s sredstvi, ki
Razgovori o razorožitvi so se pretekli teden okrenili tako, da omogočajo premik s mrtve točke. Francoski delegat Moch je obrazložil nov zahodni predlog, s katerim zahodne države načelno sprejemajo sovjetske predloge, naj se jedrski poskusi prekinejo za dve leti. Toda tega-ne sprejemajo brezpogojno, kakor to zahteva Sovjetska zveza. Postavljajo namreč vr-
Francoski zunanji minister Christian Pineau je te dni začel »diplomatsko ofenzivo« v zvezi z Alžirom. Odšel je na potovanje po državah Latinske Amerike, da tam «pravilno obrazloži položaj v francoski pokrajini A:žiru» v upanju, da pridobi podporo za francosko tezo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN.
jih imajo, vse popolnoma u-ničili.#
Tudi v Italiji se posamezni znanstveniki ukvarjajo s tem vprašanjem. Med temi je zlasti konzul Alberto Pe-rego, ki je v zadnjem času na neki tiskovni konferenci o tem podrobno povedal svoje mišljenje in o tem tudi napisal daljšo razpravo, ki jo je opremil z mnogimi dokazili. Na omenjeni tiskovni konferenci je Perego dejal. da «je prepričan, da da-ngs ni mogoče več zanikati teh pojavov na našem nebu. Saj je od leta 1947 do danes bilo najmanj 40.000 letov teh skrivnostnih letečih predmetov. Sam sem opazoval nad Rimom in Sardinijo 64 poletov. Njih pojavi niso slučajni. Ti planetarni obiskovalci so zaskrbljeni zaradi dogodkov na našem planetu: atomski poskusi, ki se vedno bolj množijo, morejo porušiti ravnotežje v vesoljstvu. Ce bi izbruhnila atomska vojna, bi imelo to tudi za druge planete strašne posledice. Zaradi tega vodijo izvenzemeljski piloti 'svoje stroje v naše ozračje in z nesovražnim vedenjem si prizadevajo zaradi razumljive samoobrambe z vztrajnim opominjanjem preprečiti najhujše.# Nadalje je Perego dejal, da je prišel do zaključkov, ki so vzbudili i-ronične opazke, da piloti letečih krožnikov natanko zasledujejo dogodke na področju znanosti in politike na Zemlji, in so že večkrat posredovali, da bi • preprečili tretjo svetovno vojno. Sedaj pa da so nad ZDA, kjer pripravljajo prve poskusne a-tomske izstrelke. Perego, ki je povezan z učenjaki vsega sveta, je izjavil, da prihajajo skrivnostni piloti z. Marsa, Venere, s Saturna in te drugih planetov. On trdi, da so to potomci naših prednikov, ki so zapustili naš planet še pred ledeno dobo. «Po izpovedih raznih prič, ki jih je zbral Studijski center v ZDA, so leteči krožniki najmanj tri tisočkrat pristali na raznih delih našega planeta. V naše ozračje pridejo na ogromnih zračnih ladjah, od katerih se krožniki odklopijo zaradi razgledovanja in se pomikajo z velikansko hitrostjo v elek-tromagnetičnem letu. Izkoriščajo. po neki ameriški
teoriji, energijo elektromag-netičnih polj v ozračju, ter se gibljejo v smeri magnetnih tokov, ki segajo po zemeljski obli od enega tečaja do drugega. Po končanem razgledovanju, se leteči krožniki vrnejo na zračno ladjo,( ki jih prenese na oporišče, s katerega so prišli.#
Tako pravi italijanski strokovnjak za te vrste letov, Alberto Perego.
O letečih krožnikih so začeli govoriti leta 1947, ko je ameriški pilot Arnold Kenneth povedal, da je videl blizu meje med ZDA in Kanado skupino letečih predmetov, ki so jih takrat o-značili z imenom »leteči krožniki#.
Od takrat se je večkrat kdo oglasil, da je videl leteče krožnike. Tudi sedaj se oglašajo. Poročajo o letečih predmetih, ki da se svetijo v čudovitih barvah. Nekateri pripovedujejo, da je ta barva modrikasta, drugi pa trdijo, da je modro-n-ranžna. Glede oblike tudi niso povsod enakega mnenja. Eni trdijo, da so po-dolgasti, večina pa pravi, da so predmeti okrogli.
A včeraj se je raznesla vest, da so nekateri kopalci videli tudi nad našim zalivom dva leteča krožnika, ki sta se prikazala blizu Tržiča, in ki sta bila obdana z rdeče-oranžno svetlobo. Oba svetleča se predmeta sta potem v lepem e-nakomernem letu letela proti istrski obšli, kjer sta mirno visela v zraku kakih deset minut. Nato pa sta se z bliskovito naglico oddaljila proti odprtemu morju in izginila.
Kaj naj iz vsegn tega sklepamo?
Ni mogoče prav nič reči na vse to, če se nočemo spuščati v več ali manj pravilna ugibanja. Ni moč dvomiti, da je nekaj, ki od časa do časa preleti naše ozračje. O tem so si vsi strokovnjaki edini, Le v tem ne soglašajo, ali so to leteči predmeti, ki prihajajo s kakega drugega planeta, ali pa so le kake leteče naprave, ki prihajajo le z enega dela našega planeta na drugega.
Nič drugega nam ne preostane, kot počakati do ta-
tak leteči krožnik ali letečo cigaro ali kar koli že, zajeti, in ga podrobno preiskati. Potem bomo vsi natanko vedeli, kako je s to zadevo.
 «»-------
Nagrado požrla koza
Prireditelji neke živinske razstave v Brisbanu v Avstraliji so morali še enkrat izdati nakazilo za denarno nagrado, ki je bila priznana nekemu rejcu za njegovo kozo. Takole je pisal vodstvu razstave ubogi rejec: «Prosim, da mi napišete drugo nakazilo za nagrado, ki sem jo prejel za svojo kozo. Ko sem namreč nakazilo prejel, sem ji ga pokazal, a ona je šavsnila po njen in ga — požrla.#
* # >k
— da je indijska poljska delavka Marcela Big Crou) rodila že 18. otroka, čeprav ima komaj 34 let. Živi v Južni Dakoti in je sedemkrat rodila dvojčke.
ALI VEŠ...
— da so v živosrebrnent rudniku v Idriji sklenili i*' boljšati delovne pogoje rudarjev tako, da bodo uredili dve novi, sodobno opremljeni kopalnici, kjer bodo rudarji takoj po prihodu iz jaška odložili, svojo obleko, se okopali in nato odšli, Z ultravioletno svetlobo pa bodo rudarjem nadomestili dnevno.
# * *
— da bodo v tovarni pohtš-tva v Novi Gorici izdelali da konca leta več kot 12.000 za' konskih spalnic. Ta tovarna je ena največ jih v Jugoslaviji in ima toliko naročil, da so izdelki že za šest mesecev naprej prodani. Ni se jim torej treba bati brezposelnosti.
* * *
da prejema v Idriji Štipendijo 38 dijakov. Štipendij* dajejo poleg občine tudi posamezna podjetja in ustanove. Mnogi dijaki študirajo n* raznih fakultetah, tako jih j* nekaj na medicinski, gospo-darski, tehnični in seveda tudi na metalurški. Skupno bodo dali v Idriji v tem letu dva milijona dinarjev. Delavci se dobro zavedajo, da je samo tako mogoče usposobiti dovolj strokovno šolanih ljudi.
* * #
— da se že nekaj dni mudi v Sloveniji znana angleška *" gralka Vivien Leigh. Nekaj dni je bila na Bledu, sedaj pa je odpotovala v Dalmacija, kjer bo v Dubrovniku poč»" kala svojega moža, sira Olivie-ra Lamrenceja, da bosta skupno prebila ostali dopust.
* * <8
— da je mladinski kriminal v Ameriki že tako razširjen, da so odgovorni činitelji zaradi tega prav resno zaskrbi)*; ni. Tako se je zvedelo te d«> o novem zločinu skupine nu*# doletnikov. To pot gre za »*" me fante. Štirideset pobalino^ je napadlo dve 14-letni deklici, ki sta mirno šli po ulic'; Prisilili so ju, da sta vstopih v avto in ju potem odpeljah v samoten kraj. Tam so ju val po vrsti zlorabili. Zaradi vedno bolj pogostih izpadov tak* in podobne vrste, zahteva]® prebivalci, da oblasti neka) ukrenejo, da bodo pred tako mladino zaščiteni vsaj mirni državljani.
* * *
  da so francoske vojaške
oblasti zaprle znanega prvaka t) skakanju s padalom, Javna Coupeja, ker je skočil »* višine 7500 metrov brez **' ščittie maske s kisikom, &*' kor določajo vojaški predpi*1-Jean Coupe je s tem skoka* dosegel svetovni rekord, tod moral je v zapor za osem #B,‘ ker pač tako zahtevajo birokratski predpisi.
* * *
— da sta bila pisatelj'** Martha Dodd in njen mož Alfred K. Štern zapletena v neko špijonažno mrežo in zaradi tega obdolžena. Martn* Dodd je hči nekega bivšel* ameriškega poslanika v Nemčiji. Nista bila zaprta, ker »* pobegnila in ju išče polici)*’ Pravijo, da sta se zatekla francosko prestolnico.
* #
— da so te dni začeli v Go-tenburgu na Švedskem p ret*" kušaii vožnje tramvaja s P8' močjo elektronskih možganom M ožgani so tako naravnani, delujejo kot tramvajski v°z' nik. Težava pa edino P stapljanju v pogon tega m hanizma, kar bo izvedeno pomočjo dveh nožnih vzvodo • To ie vsekakor edini posku te vrste na svetu.
* * *
— da je znani učenjak J! odkritelj seruma proti otroi« paralizi, dr. Salk, izjavil jj neki zdravniški konferenci, bo otroška paraliza kmalu
lo redka bolezen. »Le ie vpf'1 šanje časa je, kdaj se bo ’ zgodilo, a potem bo popoln*^ ma odpravljena.# Dr. Salk t di .da je sedanje cepivo PT ' ti tej bolezni brez vsake » -varnosti in da je nenavaaO^ učinkovito. Na omenjeni k*_1 ferenci so ugotovili, da je lo s tem cepivom ceplj*B' več kot sto milijonov oseb • da je vedno manj bolnih.
Gornji pojav »letečega krožnika# go doživeli v B°*’ fiouluxu v Belgiji. V zraku »c je obdržal kakih ’ minut, tako da so ga mogli celo slikali. Iz njega s' uhajale svetleče ne nibi, ki »o se ivato izgubljal* ezračj \u
Prim onTcl^ne v m )c
'#mi%3
Oljna slilt,a sv. Hieronima pred-
ujueinosit 16,-stoletja. Ix po* ce*ta tega stoletja pa je pd»' doba ferrarske
ZAKLJUČNI	OBISK	V	MUZEJU	Z
TIEPOLO
IN DRUGI SLIKARJI
Slovenska Matica, najsta-*eiša slovenska založba, je .edavno razposlala svojim sročnikom prvi dve knjigi etošnje zbirke. To sta ro-an Bena Zupančiča »Sedma« in tretja knjiga Rous-?eauJevih ((Izpovedi«. 2al je ^ostala druga knjiga «Zgo-ovine slovenskega slovstva«,
1 le bila lani tako ugodno Prejeta. Namesto te knjige,
! 130 zagotovo izšla prihod-le leto, pa izide knjiga Vozlava Moleta «Zgodovina -^ske likovne umetnosti«, endar pa je med vsemi te-1 tremi knjigami letošnjega njižnega daru nedvomno a)Pomembnejša knjiga Be-n,a Zupančiča.
.Pisatelj Beno Zupančič se Predstavil javnosti po o-^"Poditvi. je pa sicer še k a'i. Toda kljub temu lah-Uv r^er110' da se je uspešno - javil v sodobni sloven-. 1 književnosti. Pozornost vzbudil zlasti s svojimi iz-^ esatiimi novelami, od kate-so posebno nekatere res p-*y® umetnine. Lani je ic-ernova družba izdala n ®Soy daljši spis, deloma ba 0r>'S de*oma roman, zdaj le njegov roman «Sedmi-dob Presenct'' ljubitelje so-stl s*°venske književno—
Zim romanom »Bednima« je Predstavnik mlade
z<HPt>ciie’ ki i' že od V!*ega trd.i veliko obetal, je po-tera 8V°^e °Pete in svojo 11-r0r_'no satriostojnost. V tem staVl|nU|,Se ie Zupančič pred-in ot svojski, moderen s STr^n<^ar suveren pisatelj, ravni~SV°.^m pa vendar na-di ,n'P st'l°m. in ker je tu-v romana zanimiva i<n
nenavadna, smo tako dobili res zanimiv roman, vreden, da ga prebere vsak slovenski bralec.
Roman «Sedmina» je roman o Ljubljani. Mnogi naši pisatelji se izogibajo prikazovanju življenja mesta, ker ga morda premalo poznajo. Zupančič pa je krepko posegel v mestni svet, posebno v svet malih ljudi Ljubljane, ki so tako značilni za življenje slovenske prestolnice. Ze s tem je storil pomembno dejanje. Se pomembnejše pa je, da je to prvi roman o Ljubljani med vojno, roman o okupirani Ljubljani, ki se na življenje in smrt bori z okupatorjem. Zupančiču je uspelo prikazati življenje Ljubljane, predvsem pa njeno ilegalno borbo nazorno, z vsemi značilnostmi. Pri tem pa ne o-staja na površju, temveč prikazuje tudi ozadje in notranjo podobo te borbe, ki jo pravilno dojema in lepo prikaže.
Seveda še ne moremo reči, da bi roman »Sedmina« predstavljal že veliki tekst o borbi okupirane Ljubljane. Vendar pa je to dober in zanimivo napisan roman, ki zaradi že omenjenih odlik zasluži vso pozornost. Res so nekatere osebe v romanu bolj medle, nekatere zažive pred bralcem samo mimogrede. Kljub temu je v delu nekaj odlično prikazanih likov, ki jih je pisatelj tako posrečeno in uspešno prikazal, da ostanejo živi še dolgo potem, ko bralec odloži knjigo.
Spričo zanimive snovi, spretnosti literarnega prije-
Francesc© Londino (?)	Opijanjeni	Noe	.(detajli
«Melon», ki ga je l. 1422 strela treščila z vrha stolpa cerkve sv. Justa - Tržaška keramika iz 18. stoletja - Zapuščine Sartoria, Zanelle, Morpurga in drugih
«Slišiš, Petru,d je rekel ni-cofanski župan Antoniu Po-pešcu cestarju Vlahiju, ki je v opoldanski vročini kake četrt ure daleč izven Pta-jhne naselbine sedel ob robu jarka in s svojim težkim kladivom tolkel po gra-mozu, «nekaj neprijetnega se je zgodilo.*
Vlahi je topo gledal župana. Njegov razorani, od vročine pordeli obraz je o-stal prazen in brezizrazen, kakor toga, mrtva pokrajina okrog. Popescu je obračal glavo sem in tja. Iskal te na cesti in v prašni travi prostor, da bi sedel zraven Vlahija. Ker pa ga ni našel, je nadaljeval stoje: *Neki ničvreden malopridnež, Petru, je vrgel kamen za avtom, v katerem je sedela njegova ekscelenca Prefekt iz Krajove s svojo hčerjo. Na srečo ni zadel ne Prefekta niti njegove hčere. Pač pa je napravil luknjo v prtljažni del avtomobila in razbil zadnjo luč.* Vlahi je namrdnil debele nstnice. «Prav,* je rekel,
*ampak kaj to mene briga! Jaz ga nisem vrgel. Jaz avtomobila njegove ekscelence ®e videl nisem. Kdaj pa je to bilo?*
«Pred tremi dnevi,-* je zastokal župan. «Jaz sem ravno sedel v sobi pri Zangi, ko je drvel skozi vas. Od-refena je stroga preiskava. Davi je z okt aja prišlo naučilo, da se mora atentator takoj izslediti in izročiti podprefekturi.*
*A. zakaj prihajaš k me-ni?» Vlahi ga je jezno pogledal. «Pri jassynski devi-ci> jaz nisem bil. Mar mir s^š, da me smeš sumničiti, ker sedim v prahu in tol-cetn kamenje?* rZa vraga!* je vzrojil Po-Pescu, «nihče ni rekel, da si * kaj kriv. Ampak poglej, nesreča se je zgodila in pod-Prefekt bo vse hudiče zgnal name, ako ne bom našel krivca. Ta prekleta zadeva nje bo stala položaj. Vem, fetru, da si pošten človek, n zato sem prišel k tebi. 1 l moraš stvar prevzeti nase. Poslušaj, Petru! Ženo ir ?najh in tri nepreskrbljene otroke. Morda zgubim hišo ln Posestvo. Ti pa si sam.
ako gotovo kot sem tu, AJtru, dobiš mojo kravo J:arto. in še omaro ti po-arim povrhu. Jaz te bom tntri — a jje raje danes — Uročil okraju.*
^Ti si norec, Popescu! mar misliš, da se bom dal za
eno kravo in neko staro o-maro, ki ti je najbrž na poti, za vse življenje zapreti?*
«Za vse življenje? Kako brž pretiravaš! Veliko bo, če ti bodo dali pol leta in nekaj klofut. Ali celo le dva meseca. Saj hvala bogu ni bilo hudega. Razen prtljažnega dela in zadnje luči. Bodi pameten, Petru! Jaz sem ti dober, to veš. če ni drugače,* — župan je vzdihnil — epa si lahko vzameš tudi mojo brejo svinjo. Vse to ti bom dal pismeno.*
Vlahi je zamižal na e-no oko. ePa je le vražja stvar,* je rekel, eda bi kakor kakšen capin prodal svoje dobro ime.*
«Kaj pa imaš tu na cesti,* ga je tolažil Popescu. eSamo prah in vročino, težko delo od jutra do večera. Dva ali kvečjemu tri mesece boš raztezal svoje ude po dolgem in živel kot imenitni gospodje. Le svobodo ti bodo nekoliko o-mejili, to je vse! Službo cestarja boš seveda spet dobil. Za to se bom osebno zavzel pri podprefek-tu!*
ePrav,* izjavi Vlahi odločno, etebi na ljubo prevzamem zadevo nase.*
Ko je orožnik Nikola Capariu drugi dan izročil jetnika Vlahija v okrožnem glavnem mestu Romanu, ga je podprefekt, ki je ravno imel v sprejemni sobi nekaj	opraviti,	začu-
deno pogledal: <Koga ste pa privedli?* je vprašal Capariua.
Orožnik	se je strumno
vzravnal:	ePokorno	jav-
ljam, svinjo Petruja Vlahija, ki se je pregrešil proti življenju njegove ekscelence gospoda prefekta Pi-tianua. Podprefekt je zardel: *kaj ste znoreli?* je zagrmel nad varuhom podeželskega reda.
tProsim	pokorno:	Ne.
Zakaj?*
Podprefekt je divjal po sobi sem in tja. «Mar ste vsi pijani? Ali kaj?* je grgral. elz Budurjenija, Bo-tocana, Litonja, Dolhasce, Passanija, Halancestija in bog ve od kod še vse nam že nekaj dni pošiljajo vse pijance 'in potepuhe z enakim poročilom.*
«Oprostite, vaša gnada,* jeclja orožnik, to tem nič ne vem. Ampak Vlahi, lopov, je dejanje priznal. Tu je zapisnik!* tDovolj imam tega! O-
Beno zupančič
(Izdala Slovenska Matica)
SEDMINI
Triumf Anfitride
po Amignoni 01675-1752), pa prikazuje obglavljenje sv. Janeza.
Nadalje se v tej dvorani nahaja skrinja iz 17. stoletja, mašni plašč ter še nekateri cerkveni predmeti.
* * *
V naslednji dvorani lahko spoznamo umetniško ustvarjanje 14. in 15. stoletja. Največja zanimivost je triptih sv. Klare iz 14. stoletja, ki se je nekdaj nahajal v samostanu redovnic . sv. Klare. Tega samostana ni več. Nanj nas še spominja ulica sv. Klare, ki se vije pod tržaškim gradom. Ni nam znano,	kdo	je	naslikal	o-
srednji	de!	triptiha. Vemo
le to, da je obe stranski plošči triptiha okrasil Paolo Veneziano sredi trecenta. Za tega slikarja je značilno, da je v beneški orientali-zem prinesel zapadnjaške težnje.	Zato	je	njegova	u-
metnost manj bizantinska kakor umetnost njegovih sodobnikov.
. Iz začetka	15.	stoletja	je
se bo z zanimanjem ustavil pri nebesnem globusu iz leta 1603, katerega si je domislil Viljem Janszoon Bleau. Ne smemo niti prezreti stolov in skrinj, ki so razpostavljeni v tej dvorani.
In sedaj še nekaj besed o slikah! Dva osnutka nam odkrivata, kako je svoje podobe komponiral Robusti Domenico, imenovan Dome-nico Tintoretto (1560-1635). Ta beneški slikar je brat slavnega Tintoretta, katerega ime je Jacopo Robusti. Beneško šolo 15. do 15. stoletja nam predstavlja platno, na katerem je Josaphat Araldi naslikal mater božjo z detetom. Veliko podobo, na kateri je prikazan Kristus, snet s križa, je menda ustvaril Jacopo da Ponte, imenovan Bassano. Ta slikar, rojen v Bassanu leta 1510 (umrl 1. 1592), se močno približuje Tintorettu. O Bassanovi šoli nam priča olje, na katerem je u-podobljeno čaščenje pastirjev. Sliko, ki prikazuje čaščenje sv. treh kraljev, pa naj bi ustvaril Claudio Ri-dolfi (1570-1644). Zelo lepa je nadalje podoba, s katero je Bartolomeo Schidone na kraju 16. stoletja upodobil mater božjo z detetom, Furlan Giacomo Carneo, ki je ustvarjal v zadnjem obdobju 17. stoletja, je v muzeju zastopan s podobo, na kateri je prikazan Abraham z Agarjem. Nadalje občudujemo v tej sobi umetnine, ki so jih ustvarili Mariotto Al-bertimelli iz Florence (1.	1474-
1515), pomemben lombardski baročni slikar Piier Franeesco Mo-razzoni ,(1573-1626) ter Jvan Rottenhammer iz Muenohena (1564 -1623).
Pozlačeni naslanjač iz 18. stoletja.
krasna podoba matere božje z detetom, ki je kakor vse slike tiste dobe, bogata z zlato barvo. Vložena je v razkošno rezbarjen pozlačen okvir. To podobo je ustvaril Iacobello del Fiore. Velika podolžna slika, ki predstavlja Marijino smrt, pa je iz konca 14. stol. ter je delo beneške šole.
Opozoriti moramo na dva ostanka freske, ki je bila nekdaj v apsidi katedrale sv. Justa. To fresko, ustvarjeno 1. 1422, so uničili leta 1842, ko je bila apsida glavne ladje prezidana. Freska, ki sta jo upodobila Domenico Lu Domine in Antonio Baietto, je predstavljala kronanje Marije ter mater božjo z Jezusom. Apsida glavne ladje katedrale sv. Justa je sedaj okrašena z mozaikom, katerega je izdelal beneški slikar Guido Cado-rin. Mozaik je bil odkrit 3. novembra 1. 1933.
V tej sobi je nadalje lesen kip, ki je služil kot re-likviarij, Ta izdelek ljudskih umetnikov 15. stol. je bil bržkone ustvarjen v Markah.
Zbirko starinske cerkvene umetnosti zaključujeta lesena pozlačena stebra, kelihi Ter leseni križi, prekriti z reliefnimi podobami na pozlačeni bakreni pločevini.
* * *
Skozi manjši prostor, v katerem so razstavljene inicialke kodeksov 15. stoletja in zbirka starinskih vezenin, : pridemo v naslednjo dvorano, katere stene so obdane s slikami 15. in 16. stoletja, v omarah so pa shranjeni obrtniški izdelki F6., 17. in 18, stoletja.
Izrednega pomena so predvsem mojstrsko oblikovana stekla muranskih steklarjev.
V omarici, ki je ob steni, spoznamo muranska stekla iz 16. stoletja, v omari sredi sobe se pa nahajajo muranski stekleni izdelki 17. in 18. stoletja. Zanimivi so nadalje bronasti -možnarji, v katerih so lekarnarji 16. in 17. stoletja upraševali razne zdravilne snovi. Med mnogoterimi zanimivostmi odkrijemo za stekli uro, ki so jo italijanski obrtniki izdelali v 16. stoletju, ter krasne primerke kelihov, mon-štranc ter cerkvenih vezenin.
Vsak obiskovalec muzeja |
šote. Ko se boste pri ogledu muzeja ustavili pred sliko, za katero je navedeno, da je u-podoibljena po načinu umetnika, ki mu je i-me Bonifazio de Pifati Veronese (1487-1553), vedite, da nd to slikar, ki ga splošno poznamo po imenu Veronese. Ta je namreč Paolo Catinari, katerega se je oprijelo ime Paolo Veronese (1528- 1588).
* * *
Sedaj prispemo v dvorano, kjer nase poglede najprej privabijo podobe, katere je ustvaril Giovan Battista Tiepolo (rojen 1. 1696 v Benetkah, umrl 1. 1770 v Madridu). V sliki godca na flavto pa spoznamo, kako je u-podabljal njegov sin Gian Domenico Tiepolo (1727-1804). O Tiepolovi šoli pa govori kompozicija za stropno sliko. V tej sobi so še slike, ki so jih ustvarili Gregorio Lazzarini (1685-1740), Marco Ricci (Belluno 1676 — Benetke 1729), Ales-sandro Magnasco, imenovan Lissandrino (1681-1747) ter Giulio Quaglia (1668-1751).
Od lesenih cerkvenih kipov, ki so razmeščeni v tej sobi, naj opozorim na veliki pozlačeni kip sv. Florijana, ki je bil izdelan v 18. stoletju.
Razni mizarski izdelki nam tolmačijo pestrost pohištva prejšnjih dob; vrata in predalčki omarice so poslikani s pestrimi, ilustracijami, svojevrstno pisalno mizo z notranjimi predali lahko prekrijemo, površina pohištva pa je poživljena z intarzijami.
Naše žene in dekleta bodo lahko spoznale, kakšen nakit so nosile Kvine hčere 16. stoletja. O tem jih bo poučila pestra zbirka uhanov, obeskov in prstanov,
Keramični izdelki tržaške tvornice »Santim e Samba! il lu-
ni e r je prikazan opiti Noe.
Menda je to podobo naslikal Franeesco Londino iz Milana (1729-1783). Z dvema slikama je zastopan Car-
**■» .......
Sv. Florjan. Lepeni kip iz 18. Molet ja.
lo Maratti iz Camerana ^pri Anconi (1625-1713). Pri tetj priliki 1 ud i lahko spoznamo, kako je ustvarjal slikar Franeesco Trevisani, ki se je rodil 1. 1656 v Kopru, a umrl v Rimu, star 90 let. Mnogo je akvarelov, katere je z akademsko preciznostjo naslikal Giuseppe Bernardino Bison iz Palmanove (1762 -1844). Ne smemo niti prezreti podob, katerih avtor je tržaški slikar Lorenzo Scarabellotto. Ena od teh nosi letnico 1836.
• Nadalje so tu zbrani številni grafični listi,, iz katerih razbiramo, kako neokla-sični kipar in grafik Giovan Battista Piranesi iz ' Mestre pri Benetkah (1720-1778) prikazuje stavbe in svojevrstno vzdušje antičnega Rima.
In še neko zanimivost odkrijemo na steni te sobe. Namreč izvirni zemljevid iz leta 1500, tako imenovani »portolan«. Na pergamentu je začrtano Sredozemlje; rabili so ga beneški mornarji.
V tej dvorani se nahaja velik pozlačen stol z naslanjačem. prekrit z rdečo tkanino. Ta izdelek mizarjev 18. stoletja se je nekdaj nahajal v tržaškem samostanu sester benediktink. Krasno rezbar-jene skrinje nam dopovedujejo, kakšno pohištvo je nekdaj krasilo meščanske domove. Velik lestenec iz kovanega železa, izredno lep izdelek umetne obrti 17, stoletja, pa je nekdaj razsvetljeval stanovanje, v katerem je prebival Giorgio Galatti.
* **
Mnoge od dragocenosti, katere smo doslej spoznali, je zbral baron Giuseppe Sarto-rio. Po njegovi smrti sta njegovi- dedinji, baronica Paolina Sartorio ter grofi-
Ura in razni umetnostni kovinski izdelki iz 16. stoi-
ki so oblikovani iz zlata io mnogokrat obogateni z biseri,
* **
V naslednji dvorani so predvsem razstavljene slike. Na platnu zelo velikih iz-
ea Anna Segre Sartorio. 1. 1910 baronove bogate zbirke zapustili tržaškemu mestu.
* **
In preden se poslovimo od Mestnega muzeja zgodo-
vine in umetnosti, poglejmo še v orientalsko dvorano!
Tu smo nenadoma v svojevrstnem okolju, katerega ustvarjajo dela kitajskih, japonskih in indijskih umetnikov ter obrtnikov, večinoma iz 18. in 19. stoletja. Preveč je teh zanimivosti, da bi se lahko- o vsakem predmetu posebej razgovorili. Večino lazstavljenih predmetov je zapustil Tržačan Zanella, ki je bil ladijski poveljnik Llovda. Prikazan je le del njegove zapuščine. Ce bi hoteli razstaviti vse to, kar. je zapustil Zanella. bi napolnili tri velike sobe!
Vendar bi želeli opozoriti na veliki bronasti zažigalnik za dišave iz 16. stoletja, na velike vaze, tri kose zelene majolike, stojala za vaze, kipe iz tikovega lesa, svojevrstna glasbila ter na krasno rezbarsko delo iz slonove kosti.
Dragoceni so japonski tiski iz zbirke Maria Morpurga. katere so ustvarili u-metniki 18. stoletja. Med njimi je tudi tisk. na katerem je Japonec Rokusai (1760-1849) upodobil goro Fudži in otok Tsukudajima pri Ye-du. Tega umetnika so izredno občudovali v Evropi, mnogo bolj kakor pa v njegovi domovini.
* * *
Ko je sedaj naš sprehod skozi muzejske zbzirke pri kraju, bi želel opozoriti, da poseduje muzej bogato knjižnico, študijsko sobo in znanstveni laboratorij. Muzej i-ma tudi svojega restavratorja, ki .obnavlja starinske slike, katere je okvaril zob časa.
Mp
Japonska porcelanasta vaza iz 17. stoletja.
Ciresc in Speccogna na kongresu folkloristov v Varaždinu
Od 27. avgusta do 1. septembra bo v Varaždinu 4. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije. Delo kongresa se bo razvijalo v okviru tem; po sledovih naše najstarejše kulturne dediščine; kaj obsega pojem folklora; aktualne teme, O-srednja tema pa bo: glasbena folklora Panonskega bazena. Program najavlja čez petdeset imen domačih in tujih predavateljev. Od Slovencev bodo predavali prof. Franjo Baš, dr. Radoslav Hrovatin, dr. Zmaga Kumer, dr. Niko Kuret, dr. Valens Vodušek ter dr. Pavle Za-blatnik iz Celovca. Prišli pa bodo tudi predavatelji iz Moskve. Bruslja, Budimpešte, Gradca, Prage, Brna, Bratislave, Budyšina, Muen-ehena.
Nastopila bosta tudi predavatelja iz Trsta in Rima, in sicer bo Ettore Specogna predaval o delu v Beneški Sloveniji, Cirese M. Alberto iz Rima pa o pogrebnem žalovanju v slovanskih vaseh v Molisu,
stala dva ducata sta tudi priznala!* je tulil podprefekt. Saj to je bila čedna zadeva! Podprefektova o-krožnica županom okoliških občin je rodila strašne sadove. Saj je bilo nič manj kot dvajset oseb o-sumljenih, da so vrgli kamen na avtomobil njegove ekscelence. Sedaj ni preostalo nič drugega, kakor poiskati med njimi naj-1 bolj bistrega in mu zabičati, kaj naj pove pri razpravi. Predvsem bi možakar ne smel dobiti premetenega zagovornika, ki bi se skliceval na ostale hudodelce. In podprefekt je odpustil vse jetnike razen Vlahija.
«Vsi drugi so ničvredni tatinski potepuhi,* je vod-prefekt rekel Vlahiju, «no-beden od njih nima kaj izgubiti. Ti pa imaš občinsko službo, ki ti jo hočem zajamčiti tudi za bodoče.* In tako je Vlahi ostal in z njim se je zadeva čudovito ujemala. Takoj je razumel, za kaj je šlo pod-prefektu. Olajšan mu je ta stisnil še tisoč lejev v u-mazano desnico. Pri obravnavi pa je Vlahi dokazal, da podprefekt svojega zaupanja ni naklonil nevrednemu. Njegove izjave so bile kratke, jasne in neovrgljive. Podprefekt je strmel nad preprostim cestarjem, ki je potek stvari opisal s presenetljivo natančnostjo. Sklenil je, da ga bo obdržal v spominu in mu bo ob priliki pomagal do boljše službe, brž ko bo trava zrasla čez to neumno zgodbo.
Spričo okolnosti, da je i-mel Vlahi sorazmerno le malo predkazni na svoji grbi, je bil obsojen na poltretji mesec zapora.
zKo bom prišel domov,* je Vlahi povzemal v svoji celici, «bom šel k Popescu po kravo Marto, ln po svinjo. Za svinjo bom zgradil svinjak. Morda bo imela sedem prašičkov. In čeprav županova omara ni nova, lahko tak kos pohištva vedno uporabiš. Za podprefektovih tisoč lejev pa si bom uredil rejo kokoši. Lahko sem zadovoljen z uspehom.
Zares ni bilo neumno, da sem se dal jezi premagati in sem za vozom, ki je vzdignil na cesti take oblake prahu, vrgel tako pripraven kamen.*
OTTO VIOLAN
ma, dobre gradnje in notranje ter zunanje napetosti, je roman «Sedmina» dosedanje najboljše delo mladega pisatelja, ki obeta postati velik pripovednik.
Sl. Ru.
Filmski festival v Benetkah
Danes se prične v Benetkah mednarodni filmski festival. Pravzaprav traja festival že nekaj časa, vendar so doslej predvajali dokumentarne, o-troške in druge filme, med-
Giovan Battista Tiepolo
Poročali smo o bogatih zbirkah predzgodovinske dobe ter starega veka, katere smo si ogledali v tržaškem Mestnem muzeju zgodovine in umetnosti (glej Primorski dnevnik dne 11. in 18. t.m.). Ker danes zaključujemo naš opis bogatih muzejskih zbirk, izrabljamo priliko, da se zahvalimo za prijaznost, ki nam jo je ravnatelj Mestnega muzeja zgodovine in u-metnosti prof. dr. Silvio Rutteri izkazal s tem, da nas je spremljal skozi muzej in nam dajal ob vseh razstavljenih predmetih izčrpna pojasnila.
In sedaj pričnimo še z o-pisovanjem tega. kar smo videli v muzejskih sobanah, kjer so razstavljene umetnine in obrtniški izdelki srednjega in novega veka. Vsekakor dajmo prednost našemu mestu, točneje njegovemu znamenitemu simbolu, ki ga Tržačani nazivajo ((melon«. V pritličju se namreč
1422 se je s stolpa zrušil, ker je vanj udarila strela. Na tem kamenitem tržaškem dokumentu iz 14. stoletja je vklesan napis IESUS CHRI-STUS REX VENIT In PA-CE.
* **
Pohitimo sedaj po stopnišču, katerega stena je obdana s helebardami, ter v prvem nadstropju stopimo v 14. dvorano, kjer so razpostavljene zbirke pestrih keramičnih izdelkov.
Najprej moramo opozoriti na keramiko iz 18. stoletja, ki so jo izdelali v Trstu. V ngšem mestu so namreč takrat. obstajala tri podjetja, ki so se ukvarjala z izdelovanjem vse mogoče keramične posode. To so bila podjetja «Pietro Lorenzetti« (tovarniški žig p. L.), «Santi-ni e Sanibaldi« (tovarniški žig S. S.) ter «Pietro de Lorenzi«. Njihovi obrati so bili na področju Stare mitnice in nanje nas še sedaj spominja ulica Maiolica. Ti ikeramičarji so bili Beneča-ni. Svoje delavnice so imeli tudi v Trevisu, Vidmu in v Ljubljani.
Dragocen primerek te keramične zbirke je krasen krožnik iz Urbina (16. stoletje), na katerem je upodobljeno Kristusovo rojstvo. Znamenita je nadalje posoda za juho iz 16. stoletja, katero so izdelali v Rovinju. Znotraj je naslikana žena, ko prejme prvo juho po porodu.
Zelo lepe slike, ustvarjene x modro talilno barvo, krase zbirko krožnikov iz Savone (17. stol.). Zanimivi so nadalje slikani krožniki, ki so jih v 17. stoletju ustvarili v Albissoli in Montecristu. Nadalje naj opozorim na krožnike, ki so bili oblikovani v znamenitem italijanskem keramičnem središču, namreč v Faenzi.
Iz Pesara je zbirka baročnih vrčkov za vino, katere krase dvoglavi orli. Številno, s pestrimi slikami o-krašeno lekarniško posodje, pa so izdelali severnoitalijanski keramičarji.
Prijeten je pogled na pla-vo neoklasično angleško keramiko Wogrood. Nadalje lahko spoznamo razne porcelanske izdelke, pa bodisi da so to kipci ali pa mali namizni pribor. Vsi ti predmeti so bili izdelani v Meis-senu, Berlinu, na Dunaju ter v Capodimonte pri Neaplju. Ta italijanska tovarna porcelana je bila ustanovljena leta 1740.
Poleg keramike lahko v tej sobi še občudujemo krasne reliefne bakrene ploščice iz 16. stoletja. Skupno z njimi pa je razstavljena o-steklenina iz Limogesa (17. stoletje), na kateri je upodobljena zadnja večerja. Ta izredno lep primerek glazur-ne slike je eden izmed biserov tržaškega zgodovinskega muzeja.
Na stenah ((dvorane keramike« sta dve veliki olji nabožne vsebine. Koprski slikar Giorgio Vincenti (1518-1572) je na enem upodobil sv. Andreja, sv. Petra in sv. Janeza. Ta slika je nekdaj krasila oltar cerkve sv. A-ne v Kopru. Drugo platno, ki naj bi ga ustvaril Iaco-
Kameniti «melon», ki ga je 1- 1422 zrušila strela s stolpa cerkve sv- J usta.
nahaja mogočni kameniti «melon» z vzidano železno helebardo sv. Sergija. Nekdaj je bil prav na vrhu stolpa katedrale sv. Justa. Leta
tem ko bodo od danes pa do 8. septembra na sporedu celovečerni filmi. Prvi je na vrsti — če niso v tem kaj spremenili sporeda — španski film režiserja Vajde «Angel se je spustil na Brooklyn», medtem ko bodo jutri predvajali jugoslovanski film režiserja Branka Bauerja «Samo ljudje«. Potem se bodo zvrstili ameriški, angleški, mehiški, japonski, francoski, indijski, sovjetski in seveda i-talijanski filmi. Viscontijeve »Bele noči« z Marijo Schell pridejo na vrsto šele 6. septembra, sovjetski film «Mal-va» režiserja Vladimira Brauna pa 7. septembra.
'Jr
HOLLYWOOD
v v
Francesca De Scaffa je v središču škandala, ki je zajel najbolj znane filmske zvezdnike
Hollywood — mesto pregrehe in škandalov, mesto hitrih porok in še bolj hitrih ločitev, plačuje danes drago ta svoj tsloves*. Tokrat ne gre za zgodbe, ki so si jih razne filmske družbe izmislile, da bi vzbudile med občinstvom zanimanje za to ali ono novo filmsko zvezdnico, ali pa obnovile zanimanje za filmske zvezde in zvezdnike, ki so šli že v pozabo — tokrat gre za resnične zgodbe, za katere pa bi bilo mnogo bolje, da bi ostale prikrite.
Vem, da ste že uganili, za kaj gre. Gre za proces proti hollywoodski reviji tConfidential», specializirani v pisanju in razkrivanju vseh mogočih škandalov in pikantnih dogodkov v zvezi z najbolj poznanimi filmskimi igralci in i-gralkami. O tem procesu piše danes vse svetovno časopisje, v večini primerov tako podrobno, da se lahko že iz pisanja ugane zanimanje, ki ga je proces vzbudil med javnostjo.
Proces bo trajal brez dvoma še zelo dolgo. Zasliševanje prič se je komaj začelo in tisti, ki bi lahko povedali največ resnice, se sploh še niso prikazali. Toda tako prizadeti igralci kot obtoženi uredniki revije *Confidentiah obljubljajo toliko senzacionalnih odkritij in izjav, da bo pred njimi «svet samo strmel*.
Hollywood spremlja proces seveda še z največjim interesom in se trese. Kaj bo, če bodo povedali obtoženci in toži-telji vse, kar vedo in za kar imajo t) rokah tudi dokaze? Kateri igralec in igralka bosta ušla škandalu in rešila sebe in svoje privatno življenje pred sodbo javnosti?
Kot sem že omenila, je bila revija tConfidential* specializirana v objavljanju vseh mogočih, najbolj skritih dogodkov iz privatnega življenja filmskih igralcev in igralk. Poleg precejšnjega števila urednikov je revija razpolagala tudi z mnogimi obveščevalci. Večina teh je bila ženskega spola ter so bile za svoje rdelo* izredno dobro plačane. Njihova naloga je bila, da so si priborile naklonjenost in prijateljstvo določenega igralca ali igralke, ki so jim potem zaupali razne tajnosti svojega življenja. Ker so bile obveščevalke povečini zelo lepe in seveda brez vsakršnih moralnih ali drugih predsodkov, jim zbiranje podatkov ni šlo težko od rok. Preden je revija tako dobljene podatke objavila, je seveda zahtevala od svojih obveščevalcev, da podpišejo izjavo o njihovi resničnosti.
Kljub protestom in ogorčenju prebivalcev Hollywooda je revija nadaljevala z objavljanjem člankov, ki so jih mnogi imenovali rčisto pornografijo*, dokler nista nekega dne vložila proti njej tožbo svetovno znani pianist Libe-race in rdečelasa filmska igralka Mau-reen 0’Hara. Da bi tega ne bila nikoli storila! Uredništvo obtožene revije se je namreč odločilo za edini izhod iz mučnega položaja: moralo bo dokazati, da je bilo vse, kar je revija objavila, gola resnica. Predložilo je zato sodiscu spisek imen najbolj slavnih filmskih, igralcev in igralk, ki naj bi na procesu nastopili kot obrambne priče in pred sodiščem povedali, ali je bil dogodek iz njihovega privatnega življenja, ki ga je revija objavila, resničen ali ne.
Zamislite si preplah, ki je nastal med prizadetimi igralci in igralkami, katerih privatno življenje je brez dvoma polno takih in podobnih pikantnih dogodivščin. Kaj bi nastalo, če bi se morali res pojaviti pred sodiščem in začeti z razk-ivanjem teh in še mnogih drugih, za sedaj neobjavljenih škandalov! Kdo bi se iz te *Sodome in Gomore* še rešil? če bi se na primer pojavila kot priča igralka in povedala tudi en sam dogodek, bi nujno povlekla v zadevo se druge osebe, ki bi se branile tako, da bi s svoje strani povedale vse, kar bi pač vedele in znale.
Bodi tako ali tako! Hollvmood pričakuje lahko od tega procesa samo najslabše.	„
In kaj se je medtem zgodilo? Vse, od revije navedene «obrambne priče*, so naenkrat izginile iz Hollywooda. Po ameriškem zakonu mora biti namreč poziv za pričanje pred sodišče izročen prizadetim osebam v roke. Dokler jih sodni uslužbenec ne najde in jim tega poziva lastnoročno ne izroči, se e pričam* ni treba javiti pred sodiščem. Je torej čudno, če so vse *priče* izginile; če je na primer izginil Clark Gable, za njim pa še Ava Gardner, Barbara Stanunck in še mnogi drugi, če so se Kirn Novak, Anit i Ekberg in Marylin Monroe tir druge umaknile v slrahu. da pridejo kot spriče* tudi one na vrsto?
Na stotine detektivov je danes zaposlenih z iskanjem pobeglih igralce\y in igralk in pravijo, da so nekateri že na
dobri sledi.	.	.
Lastnik revije tConfidential* Robert Harrtson se počuti povsem varnega. Pravi, da so vsi članki, objavljeni v njegovi reviji, resnični in da bo morala priti resnica na dan, pa četudi bi moral potegniti v tblato* ves Hollguiood Kot je sam izjavil, hrani pri sebi izjave svojih obveščevalcev o točnosti zbranih podatkov, razen tega pa ima n»nopo izjav, ki so jih podpisali prizadeti filmski igralci sami. če to ne bi zadostovalo, ima na razpolago - tako je zagrozil - še celo kopico neobjavljenih podatkov, ki bi naježili lase marsikateremu, do sedaj še neprizadetemu igral
cu ali igralki.
Ker imajo v Hollgivoodu le malokateri čisto vest, kar se tiče privatnega življenja namreč, je lahko razumeti preplah, ki ga je ta grožnja med mnogimi vzbudila. *Kaj vedo o meni?* se vprašujejo danes mnoge filmske igralke in brskajo po spominih svoje preteklosti.
PRED S0OISCEM
Proces proti reviji «Conficiential» odkriva vedno nove pregrehe filmskih zvezd - Obvešcevalka Polly Gould napravila samomor
*Sem mar kateri izdal svojo tajnost?* se z druge strani vprašujejo igralci in obujajo spomine na vse mogoče nprija-teljice*, med katerimi bi bila lahko tudi sobveščevalka* revije sConfidential*.
Kljub grožnjam z ene in druge strani ni prišlo do sedaj pred sodiščem še do velikih odkritij. Bile so zaslišane nekatere obveščevalke, med njimi tudi Francesca De Scaffa — bivša žena igralca Brucea Cabota — ki je bila baje «prijateljica* Clarka Gablea in ji je ta marsikaj povedal v zvezi s svojimi bivšimi ženami. Toda ker se Clark Gable do sedaj še ni javil, je ostal dogodek za sedaj nerazčiščen.
Pač pa je prišla že na vrsto Maureen 0’Hara, ki je prva tožila revijo. Danes jo zaradi tega prav gotovo že glava boli. Prišlo je namreč na dan, da so jo dobili novembra 1953 v zelo kočljivem položaju z nekim moškim v kinu «Grau-mans chinese Theater*. Lepa Maureen je sicer izjavila novinarjem, da je laž, vendar bo morala to še dokazati.
Časopisje je medtem objavilo novo senzacionalno vest. Polly Gould, ena izmed obveščevalk revije «.Confidential*, ki bi morala na procesu pričati proti svojim delodajalcem in ožigosati metode, ki so se jih ti posluževali, da bi izvedeli čim več tajnosti o življenju filmskih igralcev in igralk, je napravila preteklo sredo samomor. Zaužila je večjo količino uspavalnih praškov; ko so jo našli, je bilo že prepozno.
O Francesci De Scaffa, ki je poskrbela reviji baje največ podatkov, je neka njena prijateljica izjavila naslednje: tFrancesca je postala obveščevalka revije iz maščevanja do svojega moža Brucea Cabota. Komaj leto dni sta bila
namreč poročena, ko je Bruce odpotoval službeno v Evropo in se ni več oglasil. Francesca je ostala s svojim komaj rojenim otrokom sama, brez pomoči in denarja. Da bi lahko preživela sebe in otroka, je sprejela službo pri reviji tConfidential*. Prepričana sem, da so njeni podatki točni in da bo lahko njihovo resničnost pred sodiščem tudi dokazala.*
Kako se bo vsa zadeva razvijala, je težko reči. Na vsak način so vodstvo revije, prav tako pa tudi prizadeti igralci in igralke pripravljeni igrati vse za vse. Da bo prišlo na dan še dosti <u-mazanije*, ni treba še posebej poudariti.
Nekateri časopisi so medtem objavili vest, da pripravljajo tudi v Rimu izid podobne revije kot tConfidential*. že v prvi številki naj bi bile objavljene pikantne štorije o ljubezenskih dogodivščinah Anne Magnani in pa tresnično življenje* Gine Lollobrigide ter nekaj komprometentnih slik igralca Errola Flunna z eno izmed bolj poznanih italijanskih filmskih igralk. Revija naj bi nosila ime «La zanzara* ali pa tVindi-sereta*. Direktor nove revije je baje izjavil, da se pri zbiranju materiala ne bo posluževal metod urednikov tConfi-dentiala*. «F naši Cinecitta je materiala na pretek, ne da bi se bilo treba zatekati k obveščevalcem,* je izjavil novinarjem in jim pokazal že nekaj pripravljenih plankov. Mnogi sicer dvomijo, da bi italijanska cenzura dovolila tiskanje te revije; prav gotovo pa si tega trojstva*, najmanj želijo italijanski igralci in igralke, ki nič kaj ne zavidajo sedanje «popularnosti* svojim ameriškim kolegom. PAULINE SASSARD
■ ■
Tudi Ava Gardner je zapletena v hollywoodski škandal in zlobni jeziki pravijo, da se prav iz tega razloga v zadnjem času potika po svetu, kjer jo «tolaži» Walter Chiari.
Noč od 5. na 6. julij leta 1955 sta francoski trgovec Ferdinand Navarra in njegov dvanajstletni sin Rafael prebila v ledenem peklu, 4200 metrov visoko na turški gori Ararat. Mojzes pravi, da so se z vrha tega pettisočaka ob nastanku sveta razpršili oblaki in da je tsed-mega dne sedmega meseca* ob njem pristala Noetova barka, ko se je bilo poleglo vodovje vesoljnega potopa. Da bi preizkusil verodostojnost Mojzesove trditve, se je trgovec Navarra, ki se v prostem času ukvarja tudi z arheologijo, odpravil kar v daljno Turčijo. U-pal je najti celo ostanke zNoetove barke*, n kateri so njega dni preživeli potop zastopniki vseh živalskih vrst, kakor poroča legenda.
Zjutraj 6. julija je napočil tveliki trenutek*: oče in sin sta stopila v ledeniško razpoko, kjer naj bi počivali v ledu konservirani leseni ostanki. Oče Navarra se je spravil na delo z nožem in cepinom. Takole opisuje, kaj se je potem
Navarra s sinom
zgodilo! *Cez kakšne pol ure sem izkopal luknjo, 20 cm globoko. Pod ledeno skorjo se je pokazala voda. In v vodi konec črnega lesenega bruna ... Nisem mogel verjeti svojim očem! Potipal sem ga, zadrl vanj nohte in če bi ga mogel doseči z zobmi, bi se ga bil lotil najbrž še z zobmi... Kar sem s svojimi premrlimi prsti otipal, je bil res les, ne kakšno deblo, marveč obdelan tram. Zadržal sem solze in poklical Rafaela: Našel sem les! Niti malo presenečen, mi je zaklical nazaj: Pohiti, zebe me!*
Na pol sestradana in prezebla sta oče in sin odžagala tri kose te timenitne* najdbe in jih z veliko težavo spravila v Francijo . Doma je amater-arheolog napisal knjigo o svojih doživetjih na Araratu in ji dal ponosni naslov *Na-šel sem Noetovo barko*. Svojemu poročilu pa je dodal še različne legende o vesoljnem potopu in zgodovino vseh do sedanjih poizkusov, ki naj bi potrdili Noetov obstoj. Navarra namreč ni bil prvi, ki je biblijo in druge vesti o potopu vzel za zgodovinske dokumente in se lotil iskanja ostankov.
Samo n preteklem stoletju se je več
kot deset ekspedicij povzpelo na Ararat, toda povesti o njihovih vzponih na tedaj še nepristopni ledeni vrh so večinoma naletele na nezaupanje in posmeh. V avgustu 1883 je ameriški list sChicago Tribune* javil, da je neka turška odprava resnično našla legendarno barko. «Turki so ladjo brez nadaljnjega prepoznali,* je poročal list in ne brez posmehljivega dvoma, *je še dobro ohranjena, samo stranici sta poškodovani. Neki član ekspedicije, ki je bral biblijo, je tudi ugotovil, da je iz gofro-vega lesa, ki raste po Evfratovih ravnicah. Možje so zlezli tudi v notranjost ogrodja in ugotovili, da se je stari Noe ravnal natanko po predpisih severnoameriške admiralitete za transport konjev: notranjost je razdeljena v 15 čevljev visoke oddelke.*
Navdušen nad to domnevno najdbo, je ameriški arhidiakon Nourri deset let kasneje ustanovil družbo, ki naj bi poslala na Ararat mamutsko ekspedicijo, pripeljala barko kar v Ameriko in jo razstavila na mednarodnem sejmu v Chicagu. Obiskovalci sejma so bili seveda ob izreden užitek, zakaj turska vlada je odločno prepovedala eksport biblične ladje, še preden je bila ekspedicija sestavljena.
Šele v prvi svetovni vojni so svet začele razburjati govorice o barki. Ruski letalec Vladimir Roskouiicki je v zamrznjenem jezeru na Araratu baje zagledal nenavaden predmet, ki ga je o-pisal kot ladjo v velikosti stanovanjskega bloka. Ko so nad vrhom preleteli še drugi ruski piloti, so vso zadevo javili carju Nikolaju II. Poročila ruske ekspedicije, ki je po ukazu samega carja barko tnašla, jo fotografirala in izmerila*, so se v revoluciji izgubila. Nekateri optimistični raziskovalci so kasneje vedeli povedati, da so jih Sovjeti znalašč skrili, ker jim ni bilo do znanstvene dokumentacije biblije*. Vse to je seveda pravljica.
Leta 1949 pa se je na vrh Ararata spet napotila ameriška ekspedicija, ki je tokrat res prizadela skrbi sovjetski vladi. Pridružila sta se ji namreč dva ameriška atomska znanstvenika. Tisti čas je bil Ararat že pod vojaško zaporo ,saj se dviga ravno v trikotniku, kjer se srečajo meje Sovjetske zveze, Irana in Turčije. Ko so Turki ekspediciji kljub temu dovolili prosto pot, se je sovjetska vlada hudo razburila in protestirala n Ankari, češ da so prišli Amerikanci samo vohunit. Z vrha da je lep razgled po ruskih obmejnih utrdbah in celo po kavkaških petrolejskih poljih.
Kakor se je kasneje izkazalo, se niso jezili zaman. Odprava se je res vrnila sbrez uspeha* — toda prav tiste dni, ko je taborila na vrhu, so eksplodirale prve ruske atomske bombe ...
Posledice hladne vojne so prizadele tudi Ferdinanda Navarro, ko se je tri leta zatem hotel odpraviti na Ararat. Na dovoljenje turških oblasti je moral čakati cele štiri mesece. Njegova privatna skupina je sicer dosegla 5165 metrov visoki vrh «malere sveta*, toda razen samega Navarre nihče od njih ni videl ladje. In tudi on jo je ugledal samo od dalcc ...
Drugi poizkus, da bi jo našel sam, se je končal podobno: Navarra je bil prepričan, da je barko videl, vendar dokaza ni imel. Ko je tretjič zaprosil za potno dovoljenje, so se turške oblasti odločno uprle, ker je dokumentarni film njegove prve odprave «preveč poudari! nekatere plati turškega življenja, ki jih v tujini napačno in dvomljivo tolmačijo*. Družinski oče Navarra se je zdaj odločil za zvijačo: vzel je na pot ženo in tri sinove in se izdajal za skromnega svetovnega potnika. Tako se mu je tudi posrečilo prelisičiti obmejne straže — s sinom Rafaelom sta splezala na goro in izkopala kose lesa iz ledenika, šele ko sta se po štirih dneh ture vrnila v dolino, ju je presenetila straža. Toda imela sta srečo: Turki so mislili, da prenašata kurjavo, in so bili zelo vljudni.
Navarra je torej prepričan, da je našel Noetovo barko. Neki znanstvenik je tudi ugotovil, da je les najmanj 5000 let star, da je obdelan z neznanim orodjem in sodi v vrsto hrastov (Quercus robur). Za tiste, ki mu verjamejo — in teh je veliko, veliko! — bo Navarra še enkrat pofbmgl na Ararat. Upa, da bo prinesel domov še več lesa ...
O- R-
Mojzes pravi: Sedmega dne sedmega meseca je ob Araratu pristala Noetova barka, ko se je poleglo vodovje vesoljnega potopa-Da bi preizkusila to trditev sta se francoski trgovec Navarra in njegov 12-letni sin odpravila v daljno Turčijo
FRANCE MAGAJNA
Kadar se boginja nasmehne
V Italiji in tudi drugod so v modi športne stave.
4.200 METROV VISOKO ARARAT
Noetovo barko je menda odkril skupno s sinom fran. trgovec
.V.W.V.VSW
f skih, avtomobilskih ali (kolesarskih dirk, na izid bo-! ksarskega spopada ali na izide nogometnih tekem » v raznih krajih države. Tisti, ki hoče dobiti pri no-\ gometnih stavah, mora uganiti najmnaj dvanajst izidov od trinajstih, ki jih igrajo vsako nedeljo.
(Največje dobitke pa dobijo oni, ki uganejo vseh trinajst. Najmanj milijon ljudi igra vsak teden.
| Čim več stavnih listkov je prodanih, tem večji so j| dobitki zmagovalcem. Potem zopet, čim več je ti-
(stih, ki so uganili prav, tem manjši deleži pridejo na vsakega. Nedavno je v mestecu Brescia neka si-\ romašna vdova kupila stavni listek in na slepo sre-f čo napisala nanj domnevane izide za tekme nasled-I nje nedelje. In od vseh sto in sto tisočev igralcev J vse Italije je bila ona edina, ki je pravilno uganila | izid vseh trinajstih tekem. Obilni delež od proda-| nih srečk, namenjen srečnim «trinajstarjem», je < dobila ona sama. Znašal je kar čedno vsotico: sto J dvaintrideset milijonov lir.
*	Presneto krasen dar boginje Fortune! Navadno ( pravijo ljudje: «Kjer je večji kup, tja hudič nosi!»
J V povedanem primeru pa je hudič bil hudo povr-. šen, ali pa so ga za tisti dan odstavili.
Naj vam povem še en primer, ki se je dogodil I pod srečno zvezdo rojenemu Američanu.
S Ta je bil neki petinpetdeset let star Jack Wurm ( iz San Francisca v Kaliforniji. Imel je dotlej majh-! no restavracijo, s katero je pa propadel. Upniki so
* mu jo bili vzeli in ga postavili na cesto. Potrt in \ brez denarja je nekega dne taval po pesku samotne | morske obale, ne ravno daleč od šumnega mesta.
|	Ko je tako brez cilja stopal naprej, je zagledal
J v p>esku na p>ol zasuto steklenico. Igraje jo je brcnil » in pri tem opazil, da je nekaj v njej. Pobral jo je \ in videl, da je tisto košček papirja. Ob bližnjo čer | je razbil steklenico, pobral papir in bral na njem J sledeče stavke:
«Da ne bo nepotrebnih zmešnjav, zapuščam vso I svojo imovino srečnemu najditelju ali najditeljici \ tega listka ter mojemu odvetniku Barryju Cohenu, da si jo v enakih delih razdelita med Seboj. Dne 20. junija 1937. Daisy (Marjetka) Alexander.»
Ime «Marjetka Alexander» ni Wurmu povedalo ničesar. Smatral je najdbo za šalo, listek pa je vtaknil v denarnico. Tri mesece pozneje se je pogovarjal z nekim vojakom, ki je bil prej službeno v Angliji. Omenil mu je svojo najdbo in ta je po naključju vedel, da je Dainy Alexander, Tojena Daisy Singer, članica bogate tovarniške družine, znane vsemu svetu po svojih šivalnih strojih. Daisy ali Marjetka je bila čudaška ženska in je umrla v Londonu leta 1939 zadeta od kapi in stara takrat enainosemdeset let. Zapustila je dvanajst milijonov dolarjev premoženja in nobene oporoke.
* Ko je Jack J. Wurm vse to izvedel, se je ogla-
* sil in predložil najdeni listič kot polnoveljavno opo-\ roko. Ta listek potuje zdaj skozi razna sodišča že ( več kot sedem let in še danes ni njegova pot kon-\ čana. Ni še prišlo do končne poravnave. Splošno
* mnenje pa je, da bo Wurmu uspelo doseči zmago, f In če se bo to dogodilo, žal ne bo dobil cele poji lovice zapuščine, kot bi jo moral dobiti, to je šest { milijonov dolarjev. Federalne in lokalne davčne ob-J lasti mu bodo od te vsote odščipnile polnih 75 od-
* stotkov. Dobil bo torej «samo» en milijon in pol. ( Toda kot dedič po pokojni Marjetki bo deležen
zraven tega tudi dividend od delnic družbe Singer Sewing Machine in samo te mu bodo letno prinašale osemdeset tisoč dolarjev.
Ko so časnikarji vprašali Jacka Wurma, kaj bo naredil z denarjem, ko ga srečno dobi, je rekel: -rimam brate in sestre in prijatelje, ki jim bom v obilici pomagal. Potem bom razdelil lepe deleže v razne dobrodelne sklade, na primer v sklad za borbo proti raku, v sklad za borbo proti srčnim boleznim v sklad za vseobčo pomoč in se kam. Zase si bom’ pridržal le toliko, kolikor bom potreboval za ( udobno življenje, za potovanja po svetu in za ogled ( vseh tistih krajev in dežel, ki sem jih zmeraj želel I videti. Potrudil se bom, da ne bo po meni ničesar
* ostalo. Ne maram, da bi se po moji smrti lasali f zaradi dediščine! *
\
i
s
1
s
\
\
i
i
\
\
\
|	ZORA N FALE
i POZLAČEN POLDOLARSKI
Bilo je črnsko dvorišče pred črnsko hiso v črnski koloniji, ki je na podlagi lastnega vzdrževanja bila na seznamu plač Tovarne gnojil G. etc. G.
Toda tisti kraj je bil po svoje srečen. Dvorišče se je delilo na dve polovici in po sredi je šel pločnik od vrtnih do glavnih vrat. Obrobljen je bil z navzdol obrnjenimi steklenicami. Držale so čer trtinko galone in vratove so imele zasajene v zemljo. Sem pa tja so nenačrtno rastli cvetlični grmi in vse križem bohotno cveteli. Hiša in plot sta bila bela. Bela so bila tudi vrata in predpražne stopnice, zato ker so jih tako čistili.
Skozi na stežaj odprta vrata je sijalo sonce, da so se tla v sprednji sobi hitreje sušila. Vsak teden so jih poribali. Bila je sobota in od glavnih vrat do skritih kotičkov v hiši je bilo vse čisto. Dvorišče je bilo pograbljeno tako dobro, da so se poznale goste, vzporedne vrste, ki so jih naredile grablje za seboj. Kuhinjske police so bile pokrite z novim časopisom, ki je bil ob robu umetno izrezan.
Missie Mag se je kopala u spalnici v emajlirani zelezni kadi. Njena temna
polt se je lesketala pod milnimi mehurčki, ki so se delali pod spuzvasto umi-
0
KOVANEC
(Prevedla M. Samsa)
valko. Njene mlade napete prsi so se vzpenjale kot stožca s črno pološčenima konicama.
Ko je zaslišala moški glas, je pogledala na uro. Bila je na toaletni mizici in stala je en dolar.
*Hm. malo pozna sem danes. Če ne pohitim, bo Joe tu, preden se oblečem.* Pograbila je čisto vrečo od moke. Bila ji 'je blizu, in ko se je z njo obrisala, se
Zora Neale tlurston — črnska pisateljica — se odlikuje po svežem humorju. Ze v tej n|eni prvi noveli Je vidna kakovost njeneita pisanja, zaradi katere Je pozneje s svojim ro manom »Jonova buča plazi 1-ka» zaslovela po vsej Ameriki
je hitro oblekla. Toda preden si je zavezala čevlje, je že slišala kovinski zven. Devetkrat se je odbil ob les.
Spreletel jo je vesel nasmeh. Ni opazila, da je naskrivaj vstopil visok in močan človek. Tiho je stopal po pločniku in se pritajeno smejal temu, kar je imel v mislih. Vedel je, kako ji mož že pri vratih začenja metati po tleh srebrne dolarje, da bi jih pobrala in pri ko-
mhmhrkmmmh*
silu zložila poleg krožnika. Vsako sobot no popoldne je bilo tako. Ko je vr9 „ vseh devet dolarjev, se je tekel skrit jasminov grm in čakal.
Missie Mag se je navidezno vsa Pre* strasena kmalu prikazala na vratih.
*Kdo meče denar za moja vrtna vrata?* je vzkliknila. Z dvorišča ni bilo nobenega odgovora. Zagnala se je po rno-^ stovzu in pogledala med drevjem. Zatem je pokukala pod mostovž in stekla k vhodu, da bi pogledala gor in dol P cesti. Medtem ko je bila v to vsa zaV ' rovana, je skočil mož Izza jasminove!!" grma in se spustil h kitajski murvi. daj ga je ugledala in stekla za njim■ «Kdor me bo obmetaval z denarjem> naj se varuje,* je vpila z narejeno jez°' Tekel je za njo tik za petami in jo acr hitel na kuhinjskem pragu. Stekel f" noter, a ni utegnil zapreti vrat. Ze !e bila za njim in se ga v divji borbi z vs močjo oklenila. Nekaj minut nista bij" drugega od gmote moške in ženske s* _ Vpila sta, se smejala, se zvijala, Pre' obračala, tepla in ščegetala. Trdno s ga je držala, on pa se je polagoma sku šal osvoboditi.
Med smehom je vpil: tMissie Mav, ^ roko iz mojega žepa!*	.
*Ne dam, če ml ne daš tega, kar imat notri. Obrni ga, sicer ti stržem obleko-*Pa jo strži. V tem primeru boš ti * sta, ki boš morala sukati iglo. Daj ve roko, Missie Mag!*
*Naf vzamem iz tvojega žepa to P pirnato vrečico. Stavim, da so v njej m deni poljubčki.*	.
*Kaj še! Roko stran! Nikoli ne *m ženska vtikati svoj nos v moško oblek Pojdi strani*
VIUR.RA /
U N!/c A JO
STE. V/DEL/ \ VAŠ PO- Y VIDIM , DA
gospod pol- / gum nam začenjate KOVNIH:'’če JE. BIL V l MISLITI POL) N£ Bi Bilo/veliko A novNui > J \To*tfi. ,uf Pomoč > J	p'
Ml SUM, Da VAS BoM i£ PorREBo VAl I ZATO VAS . 2 A EN KRAT NE / BOM DAL f I USTRELIT/
NA ČUDEN \ ČE NE B/ NAČIN 12- Bili v tej KAZUJETE ZAGAT/. BI S1/070 hft/Aj VAS 2t DAL. LEiNosr/USTRELI TI s Polkov-/ GOSPCtD UPOfZ
NIKI	N/k	/
VAŠA FANTAZIJA JE BES ČUDOVITA - NE POZAS/TE, DA OBLEGAJO INDIJANCI IN BO
/vi o vez j etn vs/ pustu/
 NASO KOŽO
tukaj / i
■ ■■ V TEM/, NAPADLI
in ujeli Z / VEČA
INDIJANCA TER/^L G>A MS/NESLI Y~KAt j SEM ro vam ] SMEJ) BO lAAKC,lcE*J r/i $TE PREGŠJp@z
ALI MISLITE, DA ZADOSTUJE VTAKNITI V GLAVO DL/E PERES/, DA PREMOTITE /N-S7-0 METROV
nBEle sp°2NpLI> Dfi &T£
Tom ! ukazujem VAM, DA DASTE temu Vi jaku vse potrebne nasve
TE ZA PRE - / . OBLEKO I
VAŠI UKAZ/ M£ PRAV N/č NE BRIGAJO ' TEMU
vojaku bom pomagal ga
možato. KER JE TOD/ MO KOŽA V.NEVARNOST/ f
NAMAŽITE SC Z BLATOM.. .. INDIJANCI IMAJO TUDI
Ponoči Dobeh vid / obraz Si pol/kajt€ 2
BELO IN RDEČO BARVO,
Jtl s ta nji nov bojni
N' T^^SČ^BAPv/ >
bod/tš. nc-slišen i _
KMALU ZA TEM SE JE V INDIJANCA PREBLECEN VO JAK SPUSTIL ČEZ OGRAJO. —
NAJBRŽ \ VODE J. PRA JE UJETNIK\ V/ M02 N/KC
ŽEJEN  \ II NE PUC
NESEM MU ' VODE I NESI KOZAREC I TOMU STEKI vode	/nico Gina ' n
MODNI POMENKI
Takmjlio ženska 1958?
KRIŽANKA
# Nova jesenska moda je že tu. Vse važnejše modne hiše v Parizu, Londonu, Neio Yor-. ku in Rimu so Že razstavile svoje modele, treba je samo izbrati.' Toda kaj?
Modelov in novih idej sicer nf> manjka, toda katera si jih bo lahko privoščila? Sn-iuo poglejte, kako si predstavlja «žensko 1958» slavni pariški krojač Dior:	majhna
Glava, dolne nnae, zelo, zelo vitka postava, nosi kostim z nekoliko podaljšano jopico, izbira blago skoraj vedno v črni barvi, med modnimi harfami ljubi najbolj živomo-dro z jeki enimi odtenki. Oblake, ki jih bo jeseni nosila, se ne smejo oprijemati pasu. temveč morajo, kot «žakelj» ovijati postavo. Dolžina oblek mora biti občutno krajša, tišina pet pa nekoliko nižja.
Vam je taka ženska všeč? Morda nas bo katera obsodila, da smo staromodne m konservativne, toda odkrito moramo povedati, da se za letošnje jesenske modne novosti prav nič ne navdušujemo. Ce bi bile vse ženske na svetu čez 1.70 m visoke, če bi tehtale kljub temu komaj ^ kg, Če bi imele dolge no-Qe in fc vse druge rekvizite, hi jih novi modeli zahtevajo. gotem bi sc sedanjim modnim muhavostim, mogoče. že vdale. Svet gre pa( v a-Prej in tudi moda mora iska-** vedno nekaj novega.
Toda na svetu je le malo fak ih žensk, kot srno jih o-P>sale, mnogo, mnogo več je takih, ki so srednje postave, hi težijo k «okropli liniji» ^e je seveda že niso osvojile), fci nimajo dolgih nog ,n ki sploh še zdaleč niso podobne sedanjim manekenkam.
Zamislite si takšno žensko (ki sicer velja za lepo, ali vsaj privlačno) v obleki, ki Pada ravno od ramen preko bokov, ki nima zato niti» rahlo nakazanega pasu, ki je videti — grobo rečeno — kot kratka, ravna ponočna sraj-ca. Ce pa ima obleka vendar-*e pas, potem je ta le spredaj, hrbet pa je ves nabran.
Modni krojači in šivilje šifer zatrjujejo, da je prednost sedanje mode v tem, da poudarja s svojo linijo ženskost, toda mi bi se upali dvomiti v resničnost teh trditev. Videle smo v revijah slika nekaterih znanih jihip skih igralk (ki sicer slovijo Pr> svoji lepoti), prav v le o-'nenjenih oblekah in reči m» aitto, da smo bile raznčara-ne- In če bi si jih privoščile *’lp ~ mJadne smrtnice? Ne-*nj »korajžnih* smo sicer že srečale na cesti, toda razen Jtekaj izjem, sa se nam zde-e ostale precej smešne.
Novost letošnje jesenske mode so tudi močno skrajšana krila. Medtem k o se nekateri držijo še zmerne dolžine — 38 do 40 cm od tal — so drugi ustvarjalci mode določili novo dolžino — to je 45 in celo 48 cm od tal. Čeprav so nam krajša krila všeč, ker po našem žensko pomUidijo, smo tudi tukaj proti vsakemu pretiravanju. Moda mora biti po našem taka, da jo lahko osvoji čim več žrriskda ji lahko z u-spehom sledijo tako vitke, kot manj vitke ali b olj debele ženske, ki imajo lepe ali pa manj lepe noge.
In še nekaj pariških modnih i'ocvirkov*. Med barvami so na prvem mestu črna, bela, oranžna in kovinsko plava barva. Bluze so krojene kot Kstveaterjis, rokavi pri oblekah in plaščih so krajši, krzno služi predvsem za podlogo pri plaščih, pentlje se nosijo na kostimih, plaščih ter dnevnih in večernih oblekah. Ni več v modi karirasto blago, pač pa je še vedno zelo priljubljen «tweed» v vseh mogočih barvnih odtenkih,
—ca.
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1. v obliki
vibe: 9. strokovnjak za pisavo; 17. vzporeden: 19. nauk o sončnih urah; 20. materin mož; 21. karta pri taroku; 23. upor (mn.); 24. enaka soglasnika: 25. ravnati voz; 27. srbski komediograf; 2:1. kratica; 30. vprašalnica: 31. bajeslovni raj pri Grkih: 33. pripadnik egipč. plemena:- 35. stiska; 36. deloven; 38. časovni prislov; 40. kuhinjska posoda; 41, mesto v Južni Franciji: 43. umeten; 46. oster; 48. pripravljen; 49. skrivnosten; 52. reklama; 55. grški postavodajalec; 56. slov. skladatelj; 58. ima malarijo; 61. ploščinska mera; 63. obl. gl. nesti; 65. meso od repa; 66. brž ko; 67. blato; 69. pripadnik starega naroda; 71. Japonska (staro ime); 72. dve črki; 87. obl. gl. goreti; 75. obl. gl. meriti; 77. geom. pojem; 78. živinozdravnik; 80, osrednji; 82. ugotovitev vrednosti; 83. žensko ime.
NAVPIČNO: 1. program; 2. cbl. gl. pačiti; 3. kemična prvina: 4. post; 5. znak za aluminij; 6. zal; 7. vnema, 8. etiopski cesar; 9. eksotična žival; 10. raskavi; 11. ital. izdelovalec gosli; 12. tovarnar avtomobilov; 13. os. zaimek; 14. naslonka; 15. rajonski; 16. o-kužen s kožno boleznijo; 18. obl. gl. šivati; 22. slovensko moško ime; 26. številOT 28. nenavaden; 30. domači zajec; 32. arabska dežela: 34. prekop; 35. še nerabljen; 37. srbski kviz-ling; 39. volovska oprema; 40.
spuščalen; 42. februar; 44. izdeluje rešeta; 45. opravljam; 47. sovj. šah. velemojster; 49. prebivalec starogrške pokrajine; 50. glasbeni pojem; 51 pomožni glagol:	53. Marxovo
življenjsko delo; 54. vrsta obloge za stene in tla; 55. zelenjava; 57. pripadnik evr. naroda; 59. žareči; 60. glasbena oblika (dvoj.); 62, barijeva spojina; 64. kraj pri Gorici; 67. povrtnina; 68. okenca; 70. žensto ime; 73. dedna zasnova; 74. malo (po koroško); 76. kratica za Mariborska tekstilna tovarna; 79. kazalni zaimek; 81. znak za radij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Bertok, 6. Split, 10. računi, 15. Uri, 16. kov, 18. ran, 19. fen, 20. hom, 21. je, 22. nasekan. 24. zakaj, 26. sa, 27. Sepilov, 28. zadetek, 30. komarim, 31. Avditorij, 33. balon, 34. misfral, 36. maser, 38. orač, 40. kolar, 42. nizi, 43. Bar, 44. Ner, 46 set, 47. mah, 49. kes, 50. et, 51. rokomet, 53. javen, 55. NB, 56,-Ganimed, 57. Menelaj, 5.9. solinar, 60. poso-litev, 62, palij, 63. napaden, 65. Josip 67. Adam, 69. namen, 71. Nino, 72. pir, 73. koš, 75. ril, 76. osa, 78. Had, 79. Am, 80. posestrimstvo, 81. ri.
NAVPIČNO: 1. Buje, 2. ere, 3. ri, 4. okapan, 5. kosir, 7. prav, 8. lan, 9. in, 10. reket, 11. anatom, 12. uh, 13. nos, 14. imam, 17. velim, 19, Fadil, 22. nemoč, 23. komik, 24. Zadar,
25. Jeran, 27. šolar, 28. zvrat, 29. kisik, 30. karat, 31. atlet, 32. jezen, 33. bobek, 35. so-s^', 37. risba, 39. cekin, 41. Ravel, 44. nonij, 45. roman, 47. Manon, 48. helij, 51. ralim, 52. Mera n, 53. jesen, 54. naton, Golar, 57. modeli, 58. je-sih, 59. sadim, 60. Pamir, 61. vinar, 62. papa. 64. part, 66. podi, 68. los, 70. ost, 73. ko. 74. še, 76. os, 77. av.
iiiiiituiiiitimiiiitiiiimtitiimtmitiiMtiiiiiim
Za smeh
KER
NE MORE SLABEGA
RECI
VELJAVEN OD 26. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 29. 4.) Velika
doživetja na sentimentalnem področju. Izkoristite nesebično pomoč, ki vam jo nudijo prijatelji. Srečna dneva sobota in nedelja.
Bik (od 21. 4. do 20. 5-) Pri vašem delu boste naleteli na nekaj težav. Uspešno jih boste premostili le. če boste vztrajali in nadaljevali po začrtani poti.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. S.) Cud-na srečanja, nekaj nemira v vašem srcu. Nevarnost prepira z ljubljeno osebo, predvsem zaradi dvoumnega tolmačenja nekega dogodka.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Teden velikih doživetij. Ni izključeno, da boste nenadoma csdpotova.i. Preden se odločite, dobro oremislito, da vam kasneje ne bo žal.
Lev (od 23. 7. do 22. *.) V soboto boste sprejeli važno odločitev. Sredi tedna boste nekaj doživeli. kar ne bo osrečilo samo vas, temveč celo vašo družino. Pismo.
Devica (od 23. *. do 22. *.) Ne obupajte takoj, če vam gre kaj narobe. Trezno presodite položaj in šele potem se odločite za rešitev. Pismo ali obisk prijatelja.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Neka oseba, ki-jo te dalj časa poznate, se vam bo približala. Vaše srce je v nevarnosti. Preden se odločite, dobro premislite.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Izboljšanja na delovnem področju. Dosegli boste uspeh, ki bo prekosil vaša pričakovanja. Upoštevajte dobre nasvete vaših prijateljev
Strelec (od 22.
11. do 21.	12.)
Odbiti boste morali prisrčno vabilo, ker drugače ne bi razveselili ljubljene o-sebe. Konec tedna uspehi na delovnem področju.
Kozorog (od 22.
12. do 20. I.) Znašli se boste med dvema ognjema: ne čakajte do zadnjega in se odločite za pot,
ki ie praviina. Pismo ali o-bisk sorodnika#"
Vodnar (od 2t.
Taj-vam bo bo va-velt Vsak
dober in iskren nasvet .je zlata vreden. To vedno upoštevajte.
Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) V so-boto srečanje 7 osebo, ki je že dalj časa niste videli. Na delovnem področju boste doživeli nekaj neuspehov. Sreča v siedo in petek.
«Toda, zakaj hočete iti proč od nas, Ančka? Saj vam je pri nas vendar dobro, mnogo bolje kot vašim prijateljicam, ki se po cele ure pritožujejo čez svoje gospodarje, kot sit nam sami pravili *
«Saj to je tisto, gospa. Potem pa moram jaz sedeti zraven in molčati, kot kaka neumna goska.*
OBRATNO JE BOLJE
Dvorni norec francoskega kralja Franca I. se je pritožil svojemu gospodarju, da mu je neki dvorjan zagrozil s smrtjo.
«Ce bo to storil, vedi, da ne bo živel niti pet minut po tvoji smrti,* je rekel kralj norcu.
»Veličanstvo,* mu je odgovoril dvorni norec, »meni bi bilo mnogo ljubše, če bi se to zgodilo pet minut poprej.*
BEETHOVEN
IN MLADI SKLADATELJ
Nadobudni, vendar še nepriznani skladatelj je da! Beethovnu v oceno svoja dela. Velikii skladatelj si je o-gledal zavojček in takoj vzkliknil:
«Zares interesantno . . .»
«Zares?»
«Da. zanimivo! Kje neki ste dobili ta odlični notni papir?*
EINSTEINOVA TEORIJA
| Einstein se je izogibal o-biskovalcev, zato je imel v svoji zasebni vili mlado taj-; nico, ki ji je naročil, naj namesto njega sprejema goste in odgovarja na njihova vprašanja.
Nekoč je lepa tajnica vprašala velikega znanstvenika:
«Prosim vas, kaj naj rečem na vprašanje, ki mi ga kar naprej zastavljajo: vsi hočemo vedeti, kaj je relativnostna teorija?*
#Odgovorite jim čim preprosteje,* ji je svetoval Einstein. »Recite jim takole: če sedi mož celo uro z lepim dekletom na divanu, potem se zdi ta ura kot minula. Ce pa sedi le eno minuto na vroči peči, se mu zdi ta minuta cela ura. To je rflativiteta.*
Ficko
piše
AApV-iAi!
Ma se držijo ščedenski Dijaki zde j, koso napravit Ra-stavo! Gušto mi je povedal, da so rastauli samo soje slike in daso forte lepe. »Ko od ta pravih Slikarjev so, in se res imajo za kej držat! Magari da bi anka drugi Dijaki kej tac ga naprauli! Ma nečejo. Rajši grejo u Cine. In pole pej bojo teli bit Vo-ditelni, ko bojo dohtarji. Maje treba znat tudi Delat. Malo je Vreden tak Vodite 1, ki misli, da se je nečko tako od spred1» M a ja, vseglih se ščedenci namalo preveč držijo. Ma pole nebi bli pej Ščedenci, čese nebi držali!
Kaj je na Pisala tista Mokra Cija od Mene! In kolka! 220 vrst. Ne, Mokra Cija, sej nisem Vreden, da mene, bezga mulata, tako pošacaste! Samo tisto pej vseglih ni lepo, da je Na pisala da jest Cuzam. Ne, tisto pej ni res in ni res! Jest nič ne cuzam, in me ni nobeden vido Cuzat! To je prav velika Zlehnoba in Laš! Inda nimam Hrptenice in sojih misli. Ja, od katerga pa je Hrp-tenica in misli, čene moje! In še vse sorte druzga za Spotavanja je na Pisala. Ma tistga pej ni tela po Vedat, kako ji je pisal janezek Zgu-rov, zastran tistga sSmarni-škega odiha*. Mije povedal kaj je pisal. Je rekel, da je napraula Plagjat in da je Prepisano ses šelecjone inda ni ma Argo Mento. Tega ni tela na pisat, da nima ona Argo Mento! A zato tolko od mene piše! Ben, bomo vidli, kaj bo drugi bot pisala od Mene, ko je oblubla. Ma tistga, da nečko Cuzam, pej ji ne bom pozabil!
Tone Sapa se zmeram nečko jezi zastran fa Sistov. Z dej ga jezi zato, ko bojo pri Redili Proces proti partizanam ses beneške čete. «Zato so jih sprauli pred Sodnijo, ko niso jemeli dovoljenja za borbo. Ma kaj so pali na Šališ! Kdo je še č«I. da bi se kej tacga na Prau-lo! Ma bi pogledal rane k mulo Lini, kadar bi primo tako prošno! To so res nazaj s Kartami! Mije pršlo na Misel, ko od tistga demoge-la, pi je. kričal proti sovražniku: «Ne stojte strelat! Kaj ste matasti! Ma, kaj ne vi-deste, da so t le ledje! Boste še kašnega zadeli! Ne stojte strelat1»
Ja forte so Furbasti!
Te pozdravla
JAKO TOLAZLJ1VO
Nekdo, ki mu je ponoči nenadoma postalo slabo, je poklical po telefonu zdravnika.
«Pridite hitro, gospod doktor, vas prosim! Zelo mi je žal, da vas moram sredi noč! vznemirjati. Toda ne morem drugače, zelo mi jc potrebna vaša pomoč.*
«Oh, nikar si zaradi tega ne delajte skrbi,* je mirno odgovoril zdravnik. «Tako in tako moram tam blizu vas obiskati še enega bolnika in bom tako ubil dve muhi na er mah!*
 /v ENO URO KASNEJE]
i/ODE 7. PRA ■ Vi MOŽ NIKOLI ne Pije uode i nesi
TOMU STEKLE
(Nadaljevanje prihodnjič)
A
i
)!j v »
(
i
I §
M
I
Mtsrte Mat/ je z roko segla do dna in Povlekla polna zmage.
*0 ooo/ Sem ze našla. In prav medeni Poljubčki so. Vedela sem, da bo nekaj zame. Po vseh žepih moram sedaj po-
Oledati.s
. Joe se je prizanesljivo smejal. Pustil da mu je segala po žepih in izvlekla je bil nalašč skril vanje. Zatem je zmagovito odnesla žvečilni gumi. toa-*etno milo in rutico. Bilo je, ko da bi si Pn bila s silo prisvojila in jih ne bi bil kupil za njuno tovariško borbo.
*Oh, ta smeh, vsega me je razvnel,> je vzkliknil Joe. »Si pripravila toplo vodo?»
tTvoja voda se greje in tvoje stvari so na postelji. Hitro se umij in preobleci, da greva jest, lačna sem.»
S temi besedami je odnesla v spalnico lonec vrele vode, iz katere se je kadilo.
*Ne, draga moja, nič nisi lačna,* ji je oporekal Joe. *Samo malo prazna se čutiš. Lačen sem jaz. Pojedel bi tiso kongregacijo, pospravil bi lahko vse društvo in popil vso vodo iz Jordana. Glej, da
boš imela pripravljeno, ko se okopljem!*
*Ne vtikaj se v moje delo. Ako me razjeziš, me ne najdeš več.*
Medtem ko se je Joe v sobi dobro obrisal, se je Missie Mag mudila v kuhinji s pripravljanjem. Mizo je pokrila s čistim, rdeče in belo križastim prtom. Nanj je postavila poln vrč pinjenega mleka, po katerem so plavali masleni drobci. Vroče cvrtje, prepečen kruh, prekajeno slanino, nad njo pa celo goro fižola in mladega krompirja. Na okenski polid je čakala sladka krompirjeva torta.
Med jedjo nista dosti govorila in kar sta rekla, je bilo rečeno u šali. S šalo bi bila rada prikrila, da se imata rada, a sta se ponevedoma izdala. Missie Mag je stegnila roko, da bi vzela že drugi košček torte. Joe ji jo je odtegnil in ko je nekajkrat zaman poskušala prijeti za podstavek, je začela prositi: *Joe, daj mi košček ...»
»Ne dam ti ga! Sladke stvari so za nas moške. Ve lepe in nežne Hvalice Uh ne potrebujete. Dovolj sladke ste že same po sebi.»
tToda, Joe!*
»Ne, ne! Nočem, da bi bila še bolj sladka. Nocoj greva na sprehod, svojo nedeljsko obleko lahko oblečeš.»
Nezaupno ga je pogledala. Hotela se je prepričati, če se ne šali. cJe li res, Joe?*
*Da, greva v slaščičarno, k slaščičarju!*
*Kje je?*
tlz Chicaga je prišel in odprl slaščičarno. Silno je lepa. Hotel bi, da bi bila tudi ti med prvimi gospemi, ki jo bodo naredile se bolj prikupno,*
»Nič nisem vedela o tem. In kakšen je ta človek, ki je odprl slaščičarno?*
«To je gospod Otis D. Slemmons. Bil je že v mnogih krajih. V Memphisu, Chi-chagu, Jackonsvillu, Filadelfiji in drugje.*
*Tisti debeli človek, ki ima polna usta zlatih zob?*
*Da, prav tisti. Kje si ga videla?*
»V trgovino sem šla po varekino. Stal je na vogalu in se pogovarjal z nekimi moškimi. Ko sem se vrnila domov in pričela ribati po tleh, je šel mimo ravno tedaj, ko sem ribala stopnice pred pragom. Prijel se je za klobuk in zdelo se m.i je, ko da ga nisem še videla.*
Joe se je zadovoljno nasmehnil. «Da, to je čisto modni tip. Med črnci še nisem videl človeka, ki bi se tako lepo oblačil.*
«Z vsemi svojimi oblekami ne more biti lepši od tebe. Strašno velik trebuh ima, glavo veliko ko buča, od zadaj se zdi kakor hlebec kruha.*
(Nadaljevanje prihodnjič)
MAVRICE LEBLANC
 m
ARSENE LUPIN SE ŽENI
«Saj zato1» je vneto odgovoril. »Samo zato sem dal spraviti pravega d’Emboisa v bližino gradu. Ko bi bil jaz izginil, bi bil on vaš tnož. In samo njega ste pred Oltarjem vzeli, samo njemu ste se zaobljubili!*
«Ne, vas sem v cerkvi vzela.*
»Cerkev! Cerkev! Z njo bi se dalo že
uredili! Vaš zakon bo razglasila za ničeven.* »Pod kakšno pretvezo7»
Umolknil je in pomislil o tej zanj tako nepomembni, a zanjo tu ko važni stvar i. Potem je večkrat ponovil:
»Strašno... Strašno...! Na to bi bil moral prej pomisliti!*
Iznenada pa mu j: prišla 'prava misel. Vzkliknil je:
»Zdaj pa le imam! Zelo dobro se razumem z neko visoko osebnostjo v Vatikanu. Papež bo storil vse, kar bom prosil . .. Sel bi m k njemu in prepričan sem, da bo u-stregel moji želji .. .»
Njegov načrt je bil tako komičen, njegovo veselje tako otroško, da se je morala Angelika nasmehniti. Tiho mu je dejala: «Pred Bogom sem vaša žena . ..»
Ozrla se je vanj s pogledom, ki ni izdajal ne zaničevanja, ne sovražnosti, niti jeze ne, in razumel je, da ne vidi v njem lopova in zločinca, ampak da misli samo na človeka, ki je njen mož in ki ji ga je bil duhovnik zaupal do poslednjega diha, do smrti.
Stopil je tik k njej in jo še bolj vroče pogledal. Lzpriia ni povesila oči. Samo zardela je. In nikoli ni videl obraza, ki bi bil bolj dober, ki bi bil izražal hkrati toliko sramežljivosti in dostojanstva. In rekel ji je kakor takrat, prvi večer v Parizu, ko ji je bil nataknil zaročni prstan na roko: «0, vaše oči! ... Vaše mirne in lepe oči!... Vaše lepe oči...*
Zunaj so se čuli korak i. Stari vojvoda in pravi d’Emboise sta že nestrpno čakala na svojo žrtev.
Povesila je glavo in šepnila:
«Pojdite! . . . Pojdite! . ..»
Po njeni zmedenosti je iznenada spoznal, da jo obvladujejo globlji občutku kakor je mogla sama vedeti. Ali se ni zdel tej
osameli duši, ki je pozvala samo neizpolnjene sanje, v tej minuti kakor junak iz pravljic? Prišel je k njej, nepoznan, lep, močan, odločen . . .
Tako ga je prevzelo sočutje, da bi se bil malone vdal svojim občutkom m vzkliknil: «Pojdiva! Beživa! . .. Moja žena si! . . . Moja tovarišica! . . . Deli z menoj moje nevarnosti. moje trpljenje in moje veselje! Čudno, močno, čudežno življenje te čaka!.,. Nikoli ne boš tega obžalovala . ..»
Tedaj pa so ga pogledale Angelikine oči. Bile so tako čiste in tako ponosne, da je zardel.
Ne, to ni ženska, ki bi ji smel kaj takega reči! Samo šepnil je:
»Odpuščanja vas prosim . . . Dosti hudega sem že storil, toda nobeno dejanje ni tako grenko kakor to. Lopov sem. Vaše življenje sem uničil!*
«Ne,» je nežno rekla. eSamo pokazali ste mi, kam mora iti moja pot.*
Skoraj bi jo bil vprašal, kam pojde njena pot. Toda že mu je odprla vratu. Med njima ni bila več mogoča beseda. Tiho se je priklonil globoko pred njo. Potem je šel.
Mesec dni nato si je nadela Angelika de Sarzeau-Vendome, princesa Bourbonska-Condeška, zakonska žena Arsena Lupina, pajčolan in stopila kot sestra Marija-Ange-Iika v samostan dominikank.
Tisti dan, ko je bila slovesno posvečena, je dobila prednica samostana težak, zapečaten zavitek in pismo . ..
Pismo ni bilo dolgo. Samo pet besed je bilo v njem, napisanih z velikimi, odločnimi črkami:
«Za siromake sestre M ari je-Avguste.*
V zavitku pa je bilo pet sto bankovcev po tisoč frankov.
KONEC
f
i
0 s
1
i
i
%
i
i
i
i
i
i
Prfmorslcr(Tnevnlle
25. avgusta 195Tj
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23, naj-ntižja 16,9, zračni tlak 1012,3, vlaga 72 odst., padavine 14,6 mm, temper at ur a morja 22,3 stopinje.
Vreme danes: Pretežno jasno z delinimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 25. avgusta
Ludovik, Ljudevit Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.57 Dolžina dneva 13.40. Luna vzide ob 5.12 m zatone o? 18.34. Jutri, PONEDELJEK, 26. avgusta Cefinin, Peruša
V razgovoru s predstavniki prodajalcev tobaka
Vladni gen. komisar odbil predlog za ukinitev povišanja cen tobaka
V torek se bo sestal izvršni odbor združenja prodajalcev tobaka, ki bo razpravljal o nadaljnjih ukrepih
V petek dopoldne je vladni I pristanišču nimajo sreče. Pred generalni komisar Palamara I nedavnim je livarna FASEF
odpustila večie število delavcev, še prej pa so rasne tovarne napovedale stečaj. Kdat se bo s tem končalo? Delavci upajo in želijo, da bodo oblasti intervenirale in preprečila še nadaljnje odpuste.
 «»-------
^Zdravniški dnevi*
od 6. do 9. septembra
Od 6. do 9. septembra bodo priredili v Trstu «Zdravniske dneve«, na katerih bo sodelovalo 400 italijanskih zdravstvenih znanstvenikov. To je deseta podobna manifestacija v Trstu, vendar ima letos prvič splošno italijanski značaj.
 «»------
Britanske vojne ladje
bodo obiskale Irst
Prihodnji torek bodo priplule v Trst enote .britanske vojne mornarice. Gre za križarko, tri rušilce, eno fregato in eno ladjo-cilj. V sredo je že priplula v Trst petrolejska ladja «Toiderace» z 18.000 tonami goriva ki bo služilo za oskrbo omenjenih vojnih ladij. Manjše ladje se bodo takoj zasidrale v pristanišču, križarka pa šel® v sredo, ko bo od pomorske postaje odplula potniška ladja «Vulcania«. Britanske vojne ladje bodo ostale v Trstu do 4. septembra.
 *»------
O Občina sporoča, da bo mesnica v Ul. U. Foscolo odprta tudi v ponedeljek 26._ t. m., ker so na razpolago večje količine mesa.
«» —
Pogansko svetišče na hribu Št. Lenarta
Na vrhu hriba St. Lenarta nad Samotorco so pri izkopavanjih pod staro cerkvico odkrili ostanke srednjeveške cerkve. Ko pa so nadaljevali z izkopavanjem so v nižjih plasteh prišli na sled ostankom poganskega svetišča iz rimske dobe.
Da bi turistično valorizirali te kraje, pravijo, da bodo obnovili cerkvico na vrhu St. Lenarta. Zdi se nam pa, da bi bilo zelo potrebno^ da bi tudi popravili in uredili ceste in
sprejel zastopnike prodajalcev tobaka, katere je vodil predsednik Brun^tta. Po sestanka je prišlo na osnovi zahteve prodajalcev tobaka, da je treba ukiniti povišanje cen tobaka, saj se je prodaja znižala po povišanju cen za 70 odstotkov.
Vladni generalni komisar je odgovoril, da ni niti govora o ukinitvi ukrepa o znižanju cen, ker je — po njegovem mnenju — tržaški položaj tako dober, da upravičuje ta ukrep. Glede padca prodaj tobaka, pa je vladni generalni komisar mnenja, da je padec prodaj od 2Q do 25 odstotkov popolnoma normalen, ker so to količino tobaka kupili v Trstu prebivalci goriške in drugih sosednih pokrajin. Po njegovem mnenju se bo položaj s prodajami normaliziral, zaradi česar je odbil tudi vse predloge, da bi prodajalcem zvišali odstotke zaslužka.
Glede tihotapstva cigaret pa je vladni generalni komisar dejal, da so dobili finančni stražniki in^ drugi policijski organi že točna in stroga navodila.
Odgovor vladnega komisarja na zahtevo po znižanju cen tobaka odnosno uveljavitvi stanja, ki je veljalo pred 12. avgustom, je torej povsem ne-gativen. Iz tega razloga se bo v torek sestal izvršni odbor združenja prodajalcev tobaka, kasneje pa bodo sklicali skupščino, na kateri bodo sklepali o ukrepih za nadaljnje giba-nie. Zanimivo je, da je vladni generalni komisar sprejel predstavnike te kategorije šele, ko so zagrozili z zaporo, medtem ko so letos še pred povišanjem cen že večkrat zahtevali sprejem in poslali obširen memorial, v katerem navajajo razloge, zaradi katerih bi do zvišanja cen tobaka ne smelo priti.
Pred novimi odpusti v industr. pristanišču
Ravnateljstvo tovarne «Ar-ciaieria Trafileria Triestina«. ki ima sedež v industrijskem pristanišču je sporpč.ilo . Zvezi industrijcev, da namerava odpustiti 20 delavcev. Svoj sklep podjetje utemeljuje s težava mi, ki so v birokratskem in davčnem sistemu.
Kmalu bo postal pregovor. . . da podjetja v industrijskem' poti, ki so v zgomski obcmi
IIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIHimillHIMHIIIIIHimimiimMlimMMIMIMMMIIMIHMmimilHimHMHHM
Dogodki tedna
Druga obletnica videmskega sporazuma
V torek 20. avgusta sta minili dve leti od podpisa m-demskega sporazuma o osebnem prometu med obema obmejnima področjema. Ob tej priliki sta dala uradni izjavi jugoslovanski konzul t' Trstu Vujanovič in dr. Gerin, italijanski podpredsednik stalne mešane komisije ustanovljene v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Oba uradna predstavnika sta poudarila, da se sporazum zelo dobro izvaja in da je privedel do izredno koristnih rezultatov za prebivalstvo obmej-n ,"i pokrajin ter da prispeva k izboljšanju odnosov med obema državama. Iz tega razloga, sta zaključila predstavnika, bo mogoče sedaj določila sporazuma znatno razširiti.
i/ tej zvezi je Slovensko gospodarico združenje v izjavi, ki jo je objavil naš list, podrobno obrazložilo predloge za izboljšanje sporazuma. Ti predlogi se nanašajo na povečanje števila prevodov (namesto 4 na mesec 12), dovolitev 3-dnevnega bivanja na sosednjem področju, povečanje vsote valute dovoljene za prenos, odprave ecarnetovs in znatno razširitev obmejnega področja.
Demokr.stjanske spletke in Fanfanijev obisk
Pretekli teden je obiskal Trst vsedržavni tajnik KD Vanjam. Čeprav so sporočili, da je bil na zasebnem obisku, se je vendar sestal s tržaškim demokristjanskim vodstvom, kjer se je razgovorjal o sedanjem političnem položaju mesta. Med drugim so mu tudi obrazložili «gospodarski načrtu, ki ga je tržaška KD sestavila «za oonovo mes.nega gospodarstva». Gre za sorganični načrtu, ki naj bi služil učim-prejšnji spojitvi tržaškega gospodarstva z gospodarstvom republike, v okviru evropskega in vsedržavnega gospodarskega	razvoja^	(Vanonije v
načrt,	Evropska	gospodarska
skupnost). Kot poroča demo-kristjanska agencija »Giuhan, vsebuje načrt v glavnem predloge glede	pomorstva,
javnih del, zlasti gradnje novih pristaniških naprav, industrije in razne davčne olajšave. Načrt bo sestavljen do druge	polovice	prihodnjega
meseca in ga bodo nato predložili o obravnavo predsed-Itvu vlade.
S Fanfanijem so tržaški demokristjani razpravljali tudi o krizi občinske uprave. Vse-
najslabše na vsem našem področju.
Zaključena pogajanja v podjetju Smolars
Včeraj je bil podpisan sporazum med sindikalnimi predstavniki- obeh krajevnih sindi katov in med ravnateljstvom tržaškega podjetja Smolars. Sporazum določa, da podjetje ne sme odpustiti nobenega delavca brez predhodne obvestitve sindikatov.
Sprejeti sta bilj naslednji točki glede na zahtevo delodajalcev zaradi odpustov 15 svojih uslužbencev:
1. Podjetje bo premestilo dva delavca v komercialni oddelek.
2. Podjetje za sedaj ne bo odpustilo nobenega delavca za zmanjšanje števila osebja v knjigoveznici. Ce pa se bo kriza dela v podjetju nadaljevala, si podjetje pridržuje pravico zmanjšati tedenski urnik
Če ne bo šlo drugače splošna stavka kovinarjev
Jutri se bodo končali redni dopusti v ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka, zaradi tega sta se včeraj sestali tajništvi obeh sindikalnih organizacij tržaških kovinarjev ii začrtali smernice sindikalnega delovanja v prihodnjem tednu. Sklenili so, da se bo sindikalna borba nadaljevala in v skrajnem primeru bodo napovedali splošno stavko. Kol je znano, se je sindikalna bor. ba začela pred tremi meseci in sicer za uveljavitev zahtev glede ureditve akordnega dela, zvišanja prejemkov m izboljšanja delovnih pogojev Vodstva podjetij pa do sedaj niso pokazala dobre volje in sploh še niso pristala na pogajanja s sindikalnimi predstavniki glede zahtev, ki so jih ti predložili že pred časom v imenu delavcev. Hvale vredno dejstvo pa je v tem, da sta obe sindikalni organizaciji nastopali enotno in predložili delodajalcem skoraj enaka predloge.
V nedeljo proslava bazoviških žrtev
V nedeljo 8. septembra bo na strelišču r Bazovici proslava bazoviških žrtev. Začetek proslave je napovedan za IS. uro.
Seja repentaborskega občinskega sveta
Potrjeni številni sklepi občinskega upravnega odbore
Blizu kopališča v Velikem Repnu namerava občina urediti tudi igrišče za balincanje
Sinoči je bila seja repentaborskega občinskega sveta, ki je začel razpravljati o številnih točkah dnevnega reda, med katerimi je tudi obračun za leto 1956. Najprej so občinski svetovalci odobrili sklep občinskega odbora glede sprememb davčne tarife za lastnike hiš, ki ne bivajo stalno v občini, nato sklep občinskega odbora za imenovanje člana v davčno komisijo in za izplačilo stroškov podjetju TELVE za napeljavo telefona. Prav tako so občinski svetovalci o-dobrili sklep za uporabo 262.650 lir za obnovitev občinskega matičnega urada.
Na vrsto je nato prišla prodaja občinskih zemljišč, za katero sta zaprosila Ivan Guštin iz Velikega Repna št. 13 in Ladislav Škabar iz Velikega Repna št. 3 v bližini občinskega kopališča «Na orešju«. Občinski svet je glede tega sklenil, naj člani občinskega odbora skupno s prosilci na mestu določijo in odmerijo parcele, ki jih bodo nato prodali po sedanjih cenah. Sledila je dolga diskusija o vprašanju poenotenja plač občinskim u-službencem, čemur so nekateri
iiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiNitmniiiiNiHiiniimiiiitiiiiitiHiiiHiiiiiHiniiiiiiNHiHmiiiininimitiiHiinuitiiiiiHftNiin«
Nadaljevanje razprave pred porotnim sodiščem
Obramba na sodišču poudarja da so bila priznanja izsiljena
Tudi na včerajšnji razpravi sta zagovornika Presti in Slradella zahtevala za Miljčane popolno oprostitev
državni tajnik jim je obljubil, da jim bo glede tega vprašanja osebno svetoval, kako naj se ravnajo, češ da ima o podobnih krizah pelike izkušnje.
Toda o prosti coni in o deželni avtonomiji niso ničesar govorili. Sicer pa je to v skladu s politiko KD, ki se noče več ukvarjati s tema dvema vprašanjema, da se ne bi lahko zamerili fašistom in monarhistom, na katere še vedno računajo, da jih bodo lahko v danem trenutku podprli. In prav v teh dneh se nekateri demokristjanski prvakif zlasti pa Bartoli in nekateri njegovi kolegi v občinskem odboru ponovno trudijo, da bi obnovili v občinskem svetu zavezništvo s fašisti. Zato so začeli z raznimi manevri, da bi preprečili potrditev o-stavke odbora v občinskem svetu tu da bi vse ostalo pri starem. Ker pa je že skoraj gotovo, da bo občinski svet ostavko potrdil, ni izključeno, da bodo ponovno predložili sestavo enobarvnega odbora, z Bartolijem županom, s podporo fašistov in monarhistov. To si želijo tudi fašist i, ki so vnovič ponudili KD «nezainteresirano» podporo v znamenju «narodne enotnosti«
V to Bartolijevo spletkarjenje spada tudi predlog za ustanovitev «Občinske avtonomne ustanove za posebne upraven. Ta predlog, ki bi ga morala po natančni preiskavi o dosedanjem dšlovanju »posebnih upravs predložiti posebna komisija občinskega sveta, so demokristjani sestavili kar na svojo roko. Sicer pa bo moral o tem dokončno odločiti občinski svet in dvomimo da se bodo Bartoli in njegovi prijatelji tako po ceni zmazali.
Sindikalna dejavnost
Pretekli teden ni bilo posebne sindikalne dejavnosti, kj pa bo verjetno spet oživela v prihodnjih dneh, ko bodo končali letni dopust. Napovedani sta bili dve stavki, in sicer stavka uslužbencev bolnišnic, ki bi morala biti v torek, ter stavka uslužbencev podjetja Smolars. Toda zadnji hip sta bili stavki odpovedani, ker sindikat uslužbencev javnih ustanov pri stari Delavski zbornici ni smatral za potrebno, da bi uslužbeni stavkali zaradi razgovorov z vladnim generalnim komisarjem, vodstvo podjetja Smolars pa je pristalo na zahtevo delavcev in razveljavilo svoj sklep o odpustu določenega števila ivojih uslužbencev.
Kot Že predvčerajšnjim, ni bilo obrambi tudi včeraj težko dokaizati nelogičnost in neutemeljenost ootožb proti Miljčanom. Preseneča pa dejstvo, s kakšno lahkoto se je zrušila zgradba obtožbe, pa čeprav je policija polagala največjo važnost na akte, ki jih je predložila sodišču.
Obrambi je zadostovala navedba nekaterih aktov, v katerih je lahko najti elemente, ki Miljčane izključujejo od vsake odgovornosti za krvavi in grozni zločin v Sentjernej-ski dolini 14. septembra leta 1946.
'Včeraj .zjutraj še je odvetnik Presti, ki brani Rudija Uršiča, Luciana Mercandelija, Chermaza in Toffaninija zaradi obtožbe ropa v škodo plovne družbe «ltalija», ki je bil izvršen oktobra 1945, dotaknil tega vprašanja in zaključil, da se lahko za ta dogodek obsodi le one. ki so dejanje priznali, nikakor pa ne Rudija Uršiča, ki naj bi bil kot Bruno Braini organizator ropa. O tem ni nobenega dokaza, kar se lahko dokaže s čitanjem izjav Chermaza in z napakami, ki jih je izvršil sedaj odsotni Dario Braini.
Jasno je bilo, da je Dario Braini hotel prikazati rop, vsaj v očeh sodelavcev, Kot dejanje v prid komunistične partije. Zato je Chermaza, katerega je ustrahoval s samokresom v rokah, in druge odpeljal v Dom pristaniških delavcev, odkoder so nato šli proti Lloydovi palači. Nekateri obtoženci trde, a pri tem ne navajajo nobenega dokaza, da je Dario Braini stopil k Uršiču po navodila. To ne more odgovarjati resnici, ker Uršiča tedaj ni bilo v Trstu. Bil je, in sicer od 23. oktobra do 4. novembra leta 1945 na zdravljenju v reški bolnišnici, zaradi česar je logično, da ni mogel dati nobenih navo-dil.
Odvetnik je zahteval za Uršiča, pri čemer je predložil potrdilo ravnateljstva reške bolnišnice, popolno oprostitev, za druge pa zmerno obsodbo, ki bi lahko zaradi pomilostitve odpadla.
TaKoj po odv. Prestiju se je oglasil Rapotzev zagovornik odv. Stradella, ki je uvodoma izjavil, da so bile tožilčeve zahteve po obsodbi izrečene brez prepričanja.
Takoj nato je prešel na kritiko načina, s katerim so prišli do obtožb, zaradi česar so morali spremeniti zločin, ki naj bi bil prvotno izvršen iz roparskih namenov, v politično dejanje.
Kar pa se tiče priznanj krivde pred policijskimi organi je neovrgljivo dokazano, da ne odgovarjajo resnici in da so bila izsiljena z nedovoljenimi sredstvi. «To bomo jasno dokazali«, je poudaril odvetnik, ki je dodal, da se z izsiljevanjem doseže lahko priznanja resničnih, a tudi neresničnih dogodkov. Ze v Trstu smo imeli podoben primer, ko sta neki Zadnik ir Gianporcaro priznala vdor v neko trgovino na Kolonkovcu Mladeniča, ki sta bila obsojena, sta seveda zanikala dejanja na razpravi, a jima ni nihče verjel. Toda zadeva se je vseeno razčistila. Znani Strohmayer, ki je bil v našem mestu že neštetokrat obsojen, je pred oblastmi v Gra-dežu ’ priznal poleg obtoženih dejanj tudi vdor v trgovino na Kolonkovcu. Kako je to mogoče? Enostavno. Strohma yer je priznal resnico, med tem ko Zadniku in Gianpor-caru niso verjeli, da so jim bila priznanja na policiji izsiljena.
V Italiji pa imamo še hujši in poučljivejši primer: dva mladeniča, Briganti in Tacco-ni, sta bila pred leti obtožena umora neke starke in ropa. Prisiljena z nezakonitimi sredstvi sta priznala dejanje
katerega pa sta zanikala med i tudi za poskusni umer. V naj-
procesom. Vseeno so ju obsodili na 22 in 24 let ječe. Imela pa sta srečo, kajti nobena njuna trditev o nedolžnosti ni zalegla toliko, kot priznanje nekega pripornika v Pordenonu, da je on morilec starke zaradi česar sta bila Briganti in Tacconi 7 let po nedolžnem v zaporu.
In podoben položaj imamo tu, je vzkliknil odv. Stradella, ki je tudi omenil, da leto 1946, ni bil primeren čas za politične umore: voditelji Slovencev in tudi komunistične partije so tedaj pozivali ljudi k miru. To je bilo razumljivo, ker se je začelo razpravljati o ustanovitvi tržaškega ozemlja. «Zakaj pa Tre-visana niso ubili leta 1945, ko je bil čas primernejši in možnost tajnosti večja?« To dokazuje, da ne gre za politični, pač pa za navaden umor. «Ni pravično, in pokojni ne bi imeli miru v grobu«, je o-pozoril Rapotzev zagovornik, «če bi hoteli maščevati njihovo smrt z obsodbo petih nedolžnih oseb«.
Odvetnik je nato dokazal, da zločin ni bil izvršen tako, kot so izjavili obtoženci med policijskim zasliševanjem. »Poglejte dobro slike in videli boste, gospodje sodniki, da Trevisan ni mogel biti prvi u-morjen, ker leži na Ravasino-vi. Poglejte kako je z levim ramenom naslonjen na sod, in sicer takoj pod pipo. To pomeni, da ni padel, pač pa, da .-.o ga tja prenesli«.
Dokazano je tudi, da niso bili vsi skupaj ustreljeni naenkrat in to 1. ker so pri avtopsiji našli prazen želodec Ravasinijeve, medtem ko je bil Trevisanov poln testenin, kar dokazuje, da je pred smrtjo večerjal; 2. Ce so bili vsi ustreljeni istočasno, zakaj je imel Trevisan zavezane o-či, ženske pa ne? Jasno je: zato, ker sta bili ženski u-streljeni prvi in da mož ne bi videl trupel, so mu zavezali oči. 3. Obtoženci so izjavili, da so uporabili brisače, ki so jih našli v kuhinji za zamašitev ust žrtvam. To ni res, ker je znano, da so jim neznani morilci zavezali usta ne z brisačami, pač pa z zavesami, ki so jih strgali z oken jedilnice.
Ti argumenti sami dokazujejo, da izjave obtožencev na policiji ne odgovarjajo niti najmanj resnici.
Potem ko je napadel dr. Adovasia, ki je Rapotza pregledal v začetku februarja na prostem, kar je potrdil tudi jetniški bolničar Cini, je odvetnik odgovoril na tožilčevo priljubljeno vprašanje, zakaj obtoženci niso že pred preiskovalnim sodnikom izjavili o mučenju in pokazali na mučitelje. «To je Rapotez tudi storil«, je nadaljeval odvetnik, #in to najdemo zapisano tudi v zapisniku, da je pokazal na narednika vodnika Co-lavecchio, ki mu je stiskal kravato okoli vratu in ga dušil. To je Rapotez izjavil kljub strahu, da bi ponovno prišel v roke organom letečega oddelka. Zaman je trditi, da se to ne more dogajati, ker imamo v aktih dokaze, da je do tega tudi resnično prišlo. Vzemimo na primer Iginija Corettija in Marija Apollonija, ki so ju iz kvesture poslali v koronejske zapore in od tod ponovno na policijo.
Dejstvo je, da je Rapotez prišel na zatožno klop samo zato, ker je bil v času tragičnega dogodka tajnik komunistične mladine. Ce bi bila na tistem mestu kaka druga oseba, bi bila ta sedaj namesto Rapotza tu pred sodiščem«.
Po kritiziranju drugih nepravilnosti in pomanjkljivosti preiskave, je odvetnik s prepričljivimi argumenti zavrgel tudi obtožbi ropa in poskusnega umora ter je zahteval za Rapotza popolno oprostitev za trojni umor in rop ter
slabšem primeru bi morali njegovega varovanca oprostiti te zadnje obtožbe s formulo, da dejanje ni kaznivo.
Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek zjutraj, ko bo spregovoril v prid Marcella Belicha odvetnik Kezich. Govor bo baje trajal ves dan.
Preds. — Rossi, tož. — De Franco, zapisn. — Magliacca, odv. zas. stranke — M. Ferlu-ga, obramba — odv. P. Sardos, Kezich, Amodeo, Stradella, Morgera in Presti.
- »» i ■
Prometne nesreče
Včeraj zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico turškega državljana Ayvazyana Onnika iz Istanbula, ki je nastanjen v »Hotelu de la Ville«. Dežurni zdravnik mu je ugotovil u-darce na prsnem košu, praske in udarce na levem kolenu in podplutbo na desni nogi. Izjavil je, da se je 21. t- m., ob 16. uri med vožnjo z avtomobilom v bližini Vidma zaletel v neki drug avtomobil.
Precej huda nezgoda se je pripetila tudi pod predorom med Senenim trgom ih Trgom Baiamonti. Vzroki so za sedaj še neznani, vendar ni za izključiti, da je prav spolzka cesta zakrivila nezgodo. Okoli 11. ure je 72-letni Pantaleone De Pasquale od Sv. M. M. sp. vodil konjsko vprego proti Trgu Baiamonti. Nekako na sredi predora pa se je vanj zaletel filobus št. 20, zaradi česar je voznik odletel na tla in obležal.
Z avtom, ki je tedaj privozil mimo, so starega moža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi rane na glavi in omotičnega stanja pridržati na I. kiruršKem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi moral okrevati v 20 dneh.
Spolzka cesta je prevarila tudi 49-letnega Francesca Ron-cellija z Vrdelce Skoljeta, ki se je z motorjem vozil po Ul. Skoljeto proti mestnemu središču. Naenkrat pa se je znašel pred nasproti vozečim avtom last Giovannija D’Andreo in ker je hotel preprečiti ka-rambol, je ostro zavrl. Trčenje je res preprečil, ni mogel pa preprečiti padca, zaradi česar se je moral z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Ker so mu ugotovili razne poškodbe po obrazu, rokah in nogah, so ga š prognozo o-krevanja v tednu dni sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Podlegla poškodbam
Predvčerajšnjim zvečer je v bolnišnici umrla zaradi komplikacij 66-letna Cecilija Tanče vd. Kukanja iz Nabrežina št. 10. Tancejeva je 31. julija nerodno padla po stopnicah stanovanja, pri čemer se je tako poškodovala, da je zdravniki niso mogli ozdraviti.
 «»-------
Od 1. septembra do 31. oktobra
Obvezno cepljenje otrok proti davici in kozam
Tržaško županstvo sporoča, da bo od 1. septembra do 31. oktobra t. 1. jesensko cepljenje otrok proti kozam in davici.
Cepljenje je v smislu čl. 266 enotnega besedilg zakonov o zdravstvu in zakona 891 od dne 6. junija 1939 obvezno.
V omenjenem razdobju morajo biti cepljeni vsi otroci, ki so bili rojeni v I. semestru 1956 ali prej, pa še niso bili cepljeni. Cepljenje bo vsak dan med 16: in 17. uro v ambulanti v Ul. Duca d’Aosta št. 1.
Da ne bi prišlo do gneče, naj matere prinesejo otroke v dneh, ki bodo označeni na vabilih. Starši, ki ne bi zadostili tem predpisom, bodo kaznovani po zakonu.
svetovalci ugovarjali, čeprav so vse druge občinske uprave, kakor tudi pokrajinska uprava že lani odobrile poenotenje plač svojim uslužbencem. Med diskusijo so nekateri svetovalci pripomnili, da ima repen-taborska občina preveč uslužbencev, ki obremenjujejo občinski proračun. Da bi zadevo končno rešili, je -podžupan predlagal, naj občinski svet na prihodnji seji imenuje tričlansko komisijo, ki bo proučila to vprašanje in predlagala občinskemu svetu zadevne ukrepe. Na tajnem glasovanju je bil sklep o poenotenju plač odobren s pičlo večino glasov. In spet je bila na vrsti stara zadeva, ki se jo je repentabor-ski svet dolgo otresal, namreč vprašanje trošarinskega davka na podlagi zakona 703. Ker je lani repentaborski občinski svet odbil zadevni sklep, je bila nevarnost, da bo prefektura imenovala komisarja, zato je občinski odbor 31. decembra lanskega leta z nujnim sklepom odobril trošarin-ski davek na podlagi omenjenega zakona za razne predmete in živila, razen olja, kisa, zajcev in rib. Sinoči je občinski svet odobril ta sklep občinskega odbora.
Končno je ob zaključku seje občinski svet odobril pravilnik za javno občinsko kopališče, ki ga je občinski tajnik preči-tal samo v italijanščini. V razpravi o pravilniku je župan sporočil, da nameravajo urediti blizu kopališča tudi igrišče za balincanje in da bo občinski odbor do prihodnje seje pripravil tudi pravilnik za občinsko čitalnico, ki je v isti stavbi kot kopališče.
Usodne posledice padca
S prognozo okrevanja v 60 j ali 90 dneh so včeraj sprejeli ! na ortopedskem oddelku ‘ 80-letno upokojenko Albo A-merigotti iz Ul. Redi 4. Zenska, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, je izjavila, da je malo prej med hojo po Ul. Piccardi zdrsnila in padla. Pri tem si je verjetno zlomila stegnenico desne noge.
-Zaradi zloma zapestja desne roke, udarca na kolenu in nosu so včeraj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 73-letno Marijo Petracco por. Franceschetti iz Ul. Domus Civica.
Zenska se je pripeljala s fk lobusom št. 19 do Trga Ober-dan in ko je hotela izstopiti, je zdrsnila ter nerodno padla na tla. Ce ne bo komplikacij, bo Franceschettijeva okrevala v 40 dneh.
Ribičeva nezgoda
V trenutku ko je 74-letni ri bič Franc Košuta iz Križa št. 41 hotel prekoračiti v bližini gostilne «Alla tenda rossa« obmorsko cesto, se je vanj zaletel z motornim kolesom 32-let-ni Teo Superina iz Turina, ki je vozil proti Sesljanu.
Stari ribič je padel na tla in ker se je ranil po glavi in nogi ter si tudi zlomil kako rebro, so ga morali odpeljati v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh na I. kirurškem oddelku.
Člani in prijatelji Prosvetnega društva v Skednju!
Slikarska razstava
mladih članov diletantov
bo odprta — zaradi velikega zanimanja — še danes od 10. do 13. ure ter med tednom od 19. do 22. ure.
IZLETI
IZLET K IZVIRU SOCE
Prosvetno društvo (Andrej Coli«
priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolino k izviru Soče v Trenti. Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno od 20. do 21. ure v krožku v Konkonelski ulici (Opčine).
IZLET V TRENTO
Za izlet v Trento dne 31. avgusta in 1. sept., ki ga priredi SPD v Trstu, bo vpisovanje v dneh 26. in 27. t. m., t. j. v ponedeljek iti torek od 19.30 do 20.30 ure v društvenih prostorih v Utiot R. Manna 29-11.
( BAZNA OBVESTILA j
Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence igralske šole iz pretekle sezone 1956-57, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave v četrtek 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SPZ, Trat, Ul. Roma 15-11,
Uprava SNG
Vabilo k vpisovanju ▼ igralsko šolo SNG
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi tiste, ki še niso obiskovali igralske šole SNG, a bi se radi vpisali vanjo v novi sezoni 1957-58, da to store do 31. t. m Vpisovanje se vrši v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, vsak dan razen nedelje, od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. Prijaviti se je mogoče osebno, s pismeno vlogo ali pa po telefonu. Navesti je treba:	ime, priimek, rojstni
datum in kraj ter sedanje bivališče Ob vpisu prejmejo potrebna navodila za sprejemni izpit.
Uprava SNG
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes, 25. t. m., bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., prvi sezonski sestanek od 10. do 12. ure. Prispela je revija Nova filatelija štev. 3-6 - 1957. Slovenski filatelisti, ki še rnso vpisani v klub, so vabljeni.
Anton Dobrila
Prezgodaj — v polni moškt dobi — nas je pred dnevi zapustil v svojem rojstnem kraju v Herpeljah Anton Dobrila. Pokojnik je mnogo let preživel med nami v Trstu in zato je naša dolžnost, da se s temi skromnimi vrsticami oddolžimo njegovemu spominu.
Pokojni Dobrila je bil trda tlopenslcu korenika, skromen in delaven, krepak značaj, res pravi vzor pravega moža. Pv vojni se je udejstvoval v razni h pevskih zborih, kjer je s svojim polnim krepkim basom pomagal širiti našo pesem, ki jo je tako iz srca ljubil. Zadnja leta je sodeloval pri »Con karjus, kjer si je pridobil * svojim nastopom — kot povsod drugje — spoštovanje in pri znanje. Huda bolezen ga je odtrgala od nas ter ga spravila v prerani grob.
Nepozabnemu pokojniku, Jci je bil zaveden Slovenec in vzoren mož, bodi lahka do mača zemljica, hudo prizadeti družini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Kulturne prireditve
»PRIMORSKE PRIREDITVE*
Slovensko narodno gledališče iz Trsta
DANES, 25. t. m. ob 20.3C v Izoli. — Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe*, komedija v treh dejanjih. Velika uprizoritev na prostem. V primorsko narečje prestavil dr. Mirko Rupel. Režija Jože Babič in Modest Sancin. Scena Jože Cesar i.n mg arh. Viktor Molka.
( Šolske vesti
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzate Gioberti št. 4, sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1957-58 1. septembra 1957 in traja do vključno 25. septembra 1937. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo I. septembra 1*37 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim je. zikom v Trstu sporoča, da se boido začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra 1957 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda.
Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 se bodo začeia 2. septembra in se bodo zaključila 25. septembra 1957.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
tlitmiliiitmMlitiiiliiiiimiiiHmHHmmHHmiitiiiiiiiiiiiiiiilttiiiillliliiHiliiMHiniiiHMiiHiitH
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE: čevljar Roc. co Mihaich in gospodinja Anna Maria Sapienza, natakar Mariu Ruzzier in uradnica Giorglna Cuisma, trgovec Umberto Cattar-ruzza in prodajalka Itala Car-tetlii, mehanik Ivan Suran in šivilja Nerina Luches, tiskar Ro. mano Fabbro im delavka Maria Zecchini, tesar Maks Umek in gospodinja N i col ina Cortese, šofer Anton Seppi in gospodinja Amelia Miscullini, barist Bruno Nussdorfer in gospodinja Vitto-ria Orlando.
UMRLI SO: 83Jletn1 Giusto Milani, 71-letna Giulia Grabfen vd. Cella, 5ft-U-tna Maria Foclen por. Poggi, 66-letna Maria Carli por. Mesine, 77-letn:a Maria Cepich vd. Pugliese, 65-letna Cecilija Tepce por. Kukanja, 70-1 ecni Ivan Toskan, 63-letma Elsa Lazzeri.
OKLICI:	študent Sergio del
Rossi in gospodinja Nivea Gam-blno, uradnik Sergio Cviefiissa in prodajalka Itala Mater a, kotlar Ago-sUno Marcolin in gospodinja Maria Sanzi, šofer Pasctuale Giordani in gospodinja Litiama Grilli, inženir Sergio Porcellini in gospodinja Licia Siriani, uradnik Eligio Micol In uradnica Giusepoma Luzzatto, posestnik Gottfried von Degenield-Schoeniburg in gospodinja Gugllelmina VVindlsch-Graetz, delavec Aintonio Loggia in gospodinja Maria Pellegrini, zidar Giuseppe Braico in gospo, dinja Erminia Maria Grison, kmet Savino Sciscioli in gospodinja Silvana S isti, zidar Bruno Sistt in gospodinja Luisa Sciscioli, uradnik Tullio Raini in uradnica Irene Panerazi, uradnik Bru. no Serra in gospodinja Llliana Luciana Ciocchi, delavec Giorgio Vouk in gospodinja Giorgla Mt-slei, tesar Ma&similiano Lamac-chia In gospodinja Llliana Zan-non, mehanik Edino Gregoretfi In šivilja Claudia Colussi, oficir vojske Alessandro Bufarlni in uradnica Silvia Coretin, kapetan Lucio Laudano In uradnica Claudia Mlchell, uradnik Giovannl Maria Moli nar) in gospodinja Diomigia Piscanec, železničar Fer. ruccio Ierini in prodajalka Anna Stefanutti, delavec Elio Corminot-to in bolničarka Rozina Godina, tehnik Franco Pagnacco in gospodinja Maria Grazia Zucco, električar Salvatore Mignem! In gospodinja Jolanda Ingrassia, zi-
dar Anton Martinčič ln gospodinja Ivana Primožič, tesar Edoar-do Saniguaninii in pletilja Albina Giacomini, mehanik_motorist Sergio Strain in delavka Jolanda Coretti, mehanik Mario Dlvls m uradnica Ida Cattelan, železničar Pietro CebreHi in šivilja Esterina Sedmaoh, uradnik Giovanni Dal-1'Oglio in uradnica Giorgina Cer-ni, geometer Mario Comolli in prodajalka Eliana Bevilacqua, glasbenik Ennio Cifcta in gospodi, nja Franca Da Rold, mehanik Francesco Salvador in gospodinja Edda Cescon, zidar Carlo Ca-peochi in Laura Maria Zanello, uradnik Cleofa Gnesda in uradnica Elvira Moretti, carinik E-manuele di Luzio in gospodinja Erminia Maligoj, zidar Antonio Ratossa in An,na Luksa, radiote. legrafist Antonio Fijlini In uradnica Carmen Fachinetti, delavec Arduino Bagattin in uradnica Laurisa Rugo, agent CP Gino Petretiich in delavka Maria Gio-vanna Ipaviz, motorist Emilio Gez in prodajalka Glsella Pap. palardo, delavec Bruno Serglani In gospodinja Ammeris Magrls uradnik Carlo Stiebel in gospo, dinja Miirella Fasce, agent CP Oronzo Sorge in gospodinja Maria De Blasi.
 «»-------
LOTERIJA BENETKE	51	4	86	73	63
BARI	48	46	10	14	11
CAGLIARI	71	55	30	46
FLORENCA	66	54	55	82	20
GENOVA	29	81	56	20	88
MILAN	8	14	17	64	16
NEAPELJ	35	40	29	26	46
PALERMO	66	38	4	37	56
RIM	61	36	20	4
TURIN	60	19	82	35	86
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1 Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Zgornji KJadin (Sv. Alojzij); Prautmarer, Trg Uniti 4; Dr. Rossettl, Ul. Schiapparelli 58; Dr. Signorl, Trg Ospedale 8 Tamaro in Neri, Ul. Dante 7 Harabaglia v Barkovtjah in Ni. coli v Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan
2; G. Papo, Zgornji KJadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriaoi 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah In Nlcolj v Skednju,
[ RADIO
NEDELJA, 23. avgusta 1937 TRSI POSTAJ A A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Franz Liszt: Španska rapsodija; 9.45 Lahka glasba; 11.00 Orkester Johhny Douglas; 11.35 Pestra operna glasba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45 Dunajski odmevi; 13.30 Glasba po željah;
15.00 Glasba Čajkovskega; 15.17 Bi'Hly May s svojim jazz-orke-strom; 15.30 Slavni pianisti; 16.00 Južno-ameriški odmevi; 16.20 Zna. ni operni motivi; 16.42 Debussy: Igre, baletna pesnitev; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka, 18.00 Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu op. 49; 18.30 Mlladina pred mikrofonom:	(9.) »Nastop gojencev otroškega vrtca iz Boršta«; 18.40 Podeželski motivi;
19.00 Poje basist Cesare Siepi; 19.15 Armando Sciascia s svojim orkestrom; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Sipo rt; 20.30 Ottorino Re-spigbi: »Plamen«, opera v 3 dej. (po I. dej ob 21.30 ca: Nedelja v športu); 22.50 Orkester Andre Kastelanetz; 23.30 Polnočna glasba.
I BS T I.
12.00 Igra orkester Ferrari;
14.30 Operna glasba; 15.15 Martin Harris pri orglah Hammond; 16.00 Glasbena fantazija; 18.25 Simfonični koncert; 21.00 »Trije ščepci norosti«, varietč; 22.00 Reportaža z otvoritve beneškega filmskega festivala; 22.30 Koncert violinista Andreja Gertilerja in pianista Antonia Beltramija; 23.30 Plesna glasba.
KOPER Poročil* v it»uj»nšč'»l: 6-30
12.30. 16.30, 17.31). 19 15, 23.00. Poročila v tlovenlčlBl:	(.30.
13.30. 15.00.
8.00 Kmetijska oddaja: 8.30 Spo. red lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 1. E. Lalo: Norveška rapsodija; 2. S. Prokofjev: «ZaljubIjen v tri oranže«, simfonična suita op. 33; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane: 10.15 Igra harmonikarski orkester »Kajuh«;
10.30 Sosedni kraji ifl ljudje: «Pri Sv. Ivanu«; 10.45 Glasbena medigra; 11.00 Operni koncert: 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane;
14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje zbor Svobode iz Ajdovščine;. 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Z nahrbtnikom v bovške gore: 16.00.
19.00 Spored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba: 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
"ILOVENIJA 327.1 «B. 2*2.1 m. 212.4 ■
Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00
8.30 Mladinska radijska Igra — Mimei Ogavva; Šipkov grm; 9.09 »Jaz bi rad rudečih rOž...»; 9.45 Se pomnite, tovariši — Janez Mlakar: Zapiski kovinarja; 10.15 Kar radi poslušate...; 11.15 Arthur Sullivan: Ananasov cvet, baletna suita v treh delih; 12.00 Revija popevk in zabavnih melodij; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00 Draga Rogi: Srečno, zlata Praga!; 16.30 Glasbeni mozaik;
17.30 Radijska Igra — Vladimir Nazor: Boškarine; 18.05 Igrajo velik: zabavni orkestri; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 »Malo od tu in malo od t-am«; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Primož Ramovš: Tretja simfonija; 22.15 Zaplešimo!
sni.EVIZIJA
10.15 Oddaja za kmetovalce:
16.00 Športno popoldne; 18.30 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.05 Reportaža z otvoritve beneškega filmskega festivala; 22.35 Glas, kitara i,n ameriška luna; 23.25 Nedelja v športu.
Astra Rojan. 15.00: «Ljubez,en je čudoviia stvar«, J. Jones, W. Ho1,deri
Capitol. 15.00: »Vrata Kitajske«, G. Barry, A. Dichinson.
Cristallo. 15.00; «Obsojenec mora umreti«, Glenn Ford, D. M. Guire.
Alabarda. 15.00: «Carovnica», Marina Vlady, Maurice Ronet. Mladoletnim prepovedano.
Arrston. 16.00: «Gnezdo tihotapcev«, S. Granger, G. Sanders. Oimemasco-pe.
Aurora. 14.30: »Tat«, H. Fonda, V. Mi les. Režija A. Hitchok.
Armonia. 14.15: »Aleksander Veliki«, R. Burton, F. March.
Ideale. 16.00:	«Ljubimec lady
Chatterlay», D. Darrieux, Leo Genn.
Im pero. 15.00:	«Zarota nedolž-
nih«,’ E. Owenn, J. Forshite. Režija Hitchoek.
Ilalla. 15.00; «Bra.tje rivali«, R-Egan, D. Paget, Elvis Prisley.
Moderno. 16.00: «Pod Kaeajbskim morjem«. Technicolor. L. Hass.
Savona. 14.00: «Lepa mlinarica«, Sophia Loren, V. De Sica.
Viale. 14.30: «Kralj za 4 kraljice«. Cinemascope. C. Gable in E. Parker.
Vltt. Veneto. 15.00: «Nisem špi-jon«, E. Borgntne, Ray Milland.
Belvedere. 15.00: »Vohun upornikov«. Technicolor Fox.
Masslmo. 14.30: »Bolj živ kot mrtev«. Techniicolor.
Novo cine. 14.30; »Onstran reke«, Audie Mucphy.
Odeon. 15.00:	«Hiša spominov«,
Gabriele Ferzetti, Nadia Gray, Marta Toren.
Radio. 14.30:	«Prepovedan pla-
net«, W. Pidigeon, A. Francis in L. Nielsen.
KINO NA PROSTEM
Ariston. zu.15: »Gnezdo tihotapcev«. Technicolor.
Armonia. 20.00: »Aleksander Veliki*.
Arena dei fiori. 20.00:, «Jokala bom jutri«, S. Hayward.
Garibaldi. 20.00: »Pilot Baden«, Keneth Moore.
Marconi. 16.30:	»Izgubljeno ob-
zorje«, Frank Capra.
Paradiso. 20.00:	»Kralj potepu-
hov«. Technicolor.
Ponziana. 20.00: ((Kraljevi tat«. Cinemascope.
Secolo Sv. Ivan. 20.00 in 22.00: «Kot listje v vetru«.
Skedenj. 20.00: «Ni greh«.
Stadio. 20.00; «Ujetnik rudnika*. Cinemascope.
Va lm tu ra. 20. l5: «La signora omi-cidi«. Technicolor.
Rojan. 20.00 in 22.00: »Ljubezen velike kraljice«.
[ MALI OGLASI J
TRŽAČANU oddam lepo sobo v Ljubljani, po možnosti kupim m*; lo rabljeno Vespo v kolikor Jo priskrbi. Jože Drobnič, Ljubljana, Vodovodna 84.
PRODAM mlade psičke čistokrvne ovčarje. Naslov: Jože Drobnič, Ljubljana, Vodovodna c. **• NOV ŠIVALNI STROJ, izredna priložnost, 19.500 lir. Drugi * luksuzno omarico 29.500 lir. O-marice za šivalne stroje 13.000 lir. Cene, ki se še niso videle. Obiščite nas:	Ruggero Rossont,
Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovina. DAJEM iNSTRUKCIJE iz matematike za vse razrede srednjih šol. Pojasnila, Ul. Roma 15-H-i SPZ.
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove m rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremljk najhitreje m daje vsa potrebn* pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul-Vaidirlvo 3, tel. 36-991. KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete hrež raktorja MARCON, UL. P1ETA 3, Trst.
V SEŽANI, zaradi starosti in odselitve, ugodno prodam parcelo ob cesti (krasen položaj za vsako obrt), več gozdnih parcel in trav. nikov. Sežana 279, Petelin.
l * 1 H O J
Excelslor. 15.00: «Svet brez kon-.ca», Hugh Marlovve, Naocy Ga-tes, N. Lel g h.
Fenice. 15.00; »Otok samih žensk«, Raf Vallone, Madelelne Robinson, Mladoletnim prepov.
NazJoualc. 16.00; »Samo bog me bo ustavil«, G. Landru, M. Ca-rotrnuto, Lea Padovahi.
Fllodrammatieo. 15.00:	«Kava.Ilr
črnega meča«, S. Barclay, M. Berti, technicolor.
Grattactelo. 14.00: »Ivana Orleanska«, Ingrid Bergman.
Superclnema. 14.30: »Javni piščanec št. 1». Techmicolor-Clnema-scope.
Arcobaleao. 14.30: «Quintez», Mac Murray, D, Malone. Oinema-scope.
VESPE - MOTOCIKLE ^ Avtomobil-Fiat 1100 LAMBRETTE
rabljene P H O D A M izredna prilika
Trst, Ul. S. Lazzaro 1“ Tei. 24-245
Svetovno
varovalntc
GHEGA 27512 •
Prokurator RAVN1K
S. A.
AVTOBUSNE PHOGE
Trst - Sežana • LjiihUana:
vsak dan lz Trsta ob 7.30 (* Opčin ob 7 50).
Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.i)0 in 15.30;
— iz Sežane ob 9.30 tn 18.30-Iz Trsta: v Bane Sesljan -
Tržič: vsak dan ob 11.00;
— iz Tržiča; oh 12.15;
— v Bane . Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25, 17.15>
— ob praznikih: 8.10, 14.30-16.30.
— v Bane ob delavnikih: 5.50, 7.25, 9.40. 18.30, 19.50;
— ob praznikih: 7.00, 0.40-20.10.
Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob de avnikih: 9.20, 10.35-14.05, 17.55;
— ob praznikih: 9.20, 11-1®* 12.15, 14.30, 15.45, 17.30, 18.30:
Iz Bazovice - Trebč - Padrir v Sesljan (kopališče): ob Pr8*“ nikih: 9.00, 10.50, 14.10, 17.1°-
ZVEZA BORCEV za TOMAJ vabi danes 25. t. m.
v TOMAJ
■a odkritje spomenika padlim v NOB.
Po svečani proslavi »ledi ples na prostem, igrala b* godba na pihala.
Postregli vam bomo z domačim vinom, icraškim pršutom in drugimi mrzlimi in toplimi specialitetami. — Vabljeni!
PFiSFSmfiievnik
2S. ivptta 1957
€«oriško-beneški dnevnik
Interpelacija občinskih svetovalcev PSI in KPI
Razveljavi naj se ministrska odredba ki prepoveduje Gorici ocarinjenje živine
Obenem zahtevata; naj se vladne oblasti jasno izrečejo, kaj mislijo o železniški zvezi med severno in južno postajo
.Občinska svetovalca Ferruc-ci® Pizzul (PSI) in Nereo Bai-tello (KPI) sta poslala gori-SKemu županu sledečo interpelacijo:
Pred časom so v Runu podpisali med Italijo m Jugoslavijo večje število sporazumov 'n protokolov, med katerimi tudi dodatni sporazum k ob-*,0iečemu trgovinskemu sporazumu, podpisanem v Rimu
Sl
marca in pozneje podalj-
šanem. ki je — olajšajoč u-Voz cele vrste blaga, za kate-je bilo doslej potrebno dovoljenje osrednjih oblasti, ih določujoč sistem večstranskega plačevanja — zadovoljil Potrebe po trgovinski izmenjavi, od katere se v zadnjem času zaradi naraščajočega vpliva obmejnega mesta kot Jč Gorica s svojim, razvijajočimi trgovskimi možnostmi Pričakuje nadaljnje ugodno-•ti.
Pozitivne posledice tega sporazuma pa so bile hudo pripadete z vestjo ministrskim Unrepom, s katerim imata Pravico do ocarinjenja živine. *' prihaja v Italijo, samo carini s sedežem v Trstu in Bariju. Pri tpm je bila izključena goriška carina, ki je doslej opravljala to važno delo na Podlagi obstoječega trgovinskega sporazuma. Ukinitev te delavnosti, ki jo je ustvarila obmejna trgovina v Gorici v Posredno m neposredno korist trgovcev m prebivalstva, je Povročila hudo zaskrbljenost v gospodarskih krogih, ki se dojijo, da bo prišlo še do na-daljnijh cmejitev.
Zaradi tega podpisana sve-ovalca« želita od župana in od odoora izvedeti, če se namfc-ohT3 zan'mati pn pristojnih masteh, da se obnovijo stare uredbe, obenem pa naj za-‘eva. da ministrstvo dodeli *°riski carini kontingent za
»carinjenje.
:vetovaica smatrata, da ic Prišel ugoden trenutek, ko je
občinski svet dolžen zahtevati od vladnih oblasti, naj jasno povedo, kako je , z železniško zvezo med severno in južno postajo, katere ugodnosti — za mestno gospodarstvo (mednarodna železniška postaja. splošna skladišča, hlevi itd.) in obenem kot pro-tiusluga za železniško zveza Zagraj - San Giovanni ob Nadiži — so že znane m ki so septembra 195.1 in februarja 1956 bile predmet resolucije krajevne trgovinske zbornice in okoli katerega se je razvila tudi delavnost poslancev Marangona, Beltrama m Ba-resija in ki naj bi bila pred bližnjo rešitvijo. V tem smislu naj bi olajšala rešitev prisotnost generalnega tajnika krajevne trgovinske zbornice v mešani italijansko-jugoslo-vanski komisiji.
Končno podpisana svetovalca zahtevata, naj se občinska uprava skupno s krajevno trgovinsko zbornico zanima pri pristojnih oblasteh, da se zniža cestišče pod železniškim mostom pri Rdeči hiši, ker zaradi sedanjega preozkega prostora pod mostom ne morejo Skozi vsa prevozna sredstva, kar povzroča razne težave. To delo bi mogli opraviti skupno z deli, ki so sedaj v teku.
Prekinjena pogajanja med sindikati in ravnateljstvom rabeljskega rudnika
V petek so se kot napovedano v Vidmu znova sestali zastopniki treh sindikalnih organizacij n zastopniki ravnateljstva rabeljskega rudnika, ki zahtevajo, da bi 50 delavcev zaposlenih na pomožnih
delih izven rudnika zapustilo svoja delovna mesta. To svojo zahtevo so kasneje delodajalci delno umaknili, toda v petek so postavili na dnevni red novo, s katero bi morali delavci z omenjenega sektorja /manjšati tedenski delovni urnik na 40 ur, nekatere od njih, pa bi celo odpustili. Razumljivo, da so se delavci uprli in tako je prišlo do večurne seje med sindikalisti n zastopniki ravnateljstva. V imenu vseh rudarjev so sindikalisti predlagali, da se vsem rudarjem zmanjša delovni urnik in s tem prepreči odpust nekaterih izmed njih. Toda ravnateljstvo tega noče. ker smatra, da bi bila proizvodnja s tem oškodovana. Torej vsak izgovor o padcu proizvodnje s tem odpade. kajli največkrat se tudi pripeti, da ravnateljstvo nudi nekaterim nadurno delo. poleg tega pa so vsi delavci prejeli proizvodno nagrado, ki je odvisna od višine same proizvodnje. Zdi se. da skuša ravnateljstvo rabeljskega rudnika odpustiti delavce. ki so mu po uvedbi novega sistema dela postali odveč, toda možni so drugi izhodi za rešitev tega vprašanja. ne pa nenadni odpusti, ki pomenijo za številne rudarje dokončno brezposelnost. Vsa ugovarjanja sindikalnih zastopnikov niso pomagala, ker so delodajalci vztrajali na svojih zahtevah in tako je prišlo do prekinitve pogajani. medtem ko so delavci pripravljeni stopiti takoj v stavkovno gibanje.	,
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, v Raštelu 17, tel. 33-49; do 12. ure pa je odprta lekarna Ale-sani v Ul. Carducci 12, tet. 22-68.
Danes razstava ptičev v občinskem parku
V občinskem parku je že vse pripravljeno za tradicionalni semenj ptičev, ki ga zadnja leta prirejajo v lepem parku za županstvom. Poleg razstavljenih domačih in eksotičnih ptic, bodo gledalci lahko prisluhnili tudi posnemal-cem ptičjega petja, ki jih je vsako leto več.
Ob 7. uri bo razsodišče prvič pregledalo razstavljene ptice, ob 10. uri pa drugič. Tekmovanje s piščalkami in brez njih bo ob 11. uri. Ob 13.13 bo proglasitev zmagovalcev, razdelitev diplom m denarnih nagrad. Vstopnina bo 100 lir na osebo.
Dogodki tedna
Najhujše poletje je za nami in s tem tudi poletne počitnice. Občinska dejavnost je znova oživela, saj je goriški občinski odbor zasedal ta teden kar trikrat.
Počitnice so pri kraju tudi za delavce tržiške ladjedelnice CRDA. ki se bodo jutri vrnili zopet na delo. Obenem z deiom bo pričela v našem največjem podjetju tudi predvolilna kampanja; septembra bo namreč potekel enoletni mandat notranje komisije .n delavci bodo volili nove zastopnike.
Goriško javnost je pretekle
(iiiiiitiititiiiiiiiimiittiHiiitiiiiitiiiiiiiiitiimininiiitiiiiiii.iiiiiiiintuiiunnniinnnniinnni,,
Seja občinskega odbora
Posojilo 44 milijonov lir za kritje občinskega primanjkljaja
Na seji občinskega odbora I lijonov iir posojila od glav-
ki je bila v petek zvečer in kateri je predsedoval župan dr. Bernacč.is. so posamezni odborniki podali daljšn poročila s svojega delovnega področja. O zdravstvu je govoril dr. Krainer, ki je predložil v diskusijo nov pravilnik o brezplačni pomoči ne-preskrbljenim. Ta pravilnik so odborniki osvojili in sklenili, da ga predlože v diskusijo in odobritev občinskemu svetu. Nato so odborniki sprejeli še dva predloga sanitetnega urada in sicer tisti, ki govori o nekaterih izboljševal-nih delih v ambulanti občine, ki ;o sedaj gradijo in drugi, ki se tiče nabave novega diabetičnega zdravila «Rasti-non», ki pil nekaterih skupinah diabetičnih bolnikov izredno dobro deluje
Nadalje so odborniki spregovorili tudi o številnih kroničnih bolnikih, ki jih vzdržuje občina ter o novi goriški hiralnici, ki bi morala bit: zgrajena za občane, ki so se zdravili v bolnišnicah izven Gorice in sklenili da bo občina delno krila stroške za vzdrževanje mladoletnice v go-riškem zavodu «San Giuseppe#.
Finančno poročilo jo podal odbornik Gallarotti, ki je obvestil odbor o nabavi 44 mi-
ne direkcije Istituti di Prev denza iz Rima. s katerim bo občina lahko krila primanjkljaj obračuna za ieto 1956. To posojilo bo občina izplačala v desetih letih in ga je najela potem, ko je dobila zani odobritev notranjega ministrstva.
O javnih delih je poročal dr. Terenzio. Odborniki so diskusijo o ureditvi mestne Ulice Diaz prenesli na drugo sejo, sklenili pa so, da bo o-pravljena dela na osnovni šoli v Ločniku. ki so staia občino 9 milijonov lir kolavdirai ing. Paoletti. Odbor je tuui sklenil, da bo poslopje v Ul, Diaz, kjer je bila prej osnovna šola sptemenjeno v stanovanjsko posiopje s štirimi stanovanji, ki bodo dodeljena občinskim uradnikom. S tem je število stanovanj za občinske uslužbence naraslo na 100.
Glede novega pravilnika odbora za glasbeno dejavnost, o kateri je bilo precej govora na eni izmed občinskih sej so odborn.ki sklenili, da ga. bodo podrobno pregledali na eni izmed prihodnjih sej odbora. Odbor je sklenil nato da bo uredil poseben pravilnik s katerim bo najboljšim gojencem zavoda «0. Lenassis dodeljena nagrada «Di Gianan-tonio#.
dni razburila vest o tragični smrti komaj 33-letne prodajalke Pavle Tavčar, ki je v ponedeljek skočila v Sočo. Pokojna je bila precej živčno bolna in je že večkrat izjavila, da ji ni do življenja, toda nihče, posebno pa njen oče invalid iz prve svetovne vojne ni mislil, da bo Pavla svojo zamisel uresničila. Truplo utopljenke je zajiazil najprej gozdni čuvaj pri pevmskem mostu, kamor so prišli pozneje agenti in nesrečni oče.
Sodniki, ki so sicer na letnem dopustu so v torek dopoldne vendarle zasedali; soditi so morali 22-letnemu tatu- iz Tržiča Domenicu Oppe-disanu, ki je doma iz Catan-zara, in njegovemu prijatelju 34-letnemu Albertu Visintinu iz Gorice. Oppedisano je lanskega avgusta vlomil kar v dve stanovanji v Tržiču in v podjetje «Gamma». Iz slednjega je oanesel pisalni stroj, huje pa je oškodoval dve družini. Pokradel je za stotisoče vrednosti zlatnine, ki jo je potem odnesel v Gorico k Visintinu, da bi jo prodal. Čeprav jo je kmalu pobrisal v Neanelj. ga je pohcjja le izsledila in mladenič bo moral odse-leti kar 2 leti in 3 mesece; njegov prijatelj, ki je prodajal ukradeno blago, pa E mesecev.
Kdo kaj ve?
Kdor kaj ve o motociklu znamke «B;anchi» - sparvierc. rdeče barve, stev. motorja 505193, ki je bil ukraden prve dni. avgusta v Ul. Baiu-monti, naj proti nagradi sporoči našemu uredništvu.
- KINO
H|niinttil||,|llmi)|t||||||||||M||||m]MmMII|IIIJIIIIIMIIIIIItlmilmilllllltllll|tl|ll|lllllllttll|ll)lmtlllllIllll||l|||||||||||||||||||n|m||m||m|||||||||ti||||'||mm)mm'|mm
CORSO. 15.00: «Vojna operacija na Kreti#.
VERDI. 15.00: «Gora». S. Tra-cy, R. Wagner, v vistavisio-nu in v barvah.
V1TTORIA. 15.00: «Gervaise'i. M. Schell, mladini izpod P let vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00:	«Cilj	Tu-
nis#. K. Moore.
MODERNO. 15.00:	«Ogenj	v
Kartagini#.
POLETNI KINO, zaprt.
Športni dnevnik
iiiitiiitiimiiiiMiiiiiiiiiiitiiniiiiiitiiiiiMiiiiifiiiiittiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiHniKiiiimniiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHii
SESLJAN
Nedeljski dopis iz Nabreži-' nR. 5« veljal, kolikor se je na-'
Popisi Iz naših krajev
DOBERDOB
*>4šal na tujski promet, predvsem za Sesljan. Bilanca le-°5nje kopalne sezone ne bo Posebno zadovoljiva. Razen Vzroka, ki ga je ta dopis na-^edel, je ludi tale: dočim je "djenje napravilo po vojni elik preokret, in to v vsa-em pogledu, se naše gostinko preveč naslanja na stare a'kulacije, preveč oddaljene stvarnosti. Elitna gospoda J113 svoja ločena zabavišča n . kolikor se zaustavi pri nas, t0 le mimogrede. Pretežno |mamo opraviti s tujci iz me-®c®n3kih in delavskih krogov, ' 'majo drugačne zahteve od onih razvajene in razsipne go-'Pode,
Poleg drugega sta red in Pa®a prvo poglavje o tujskem prometu. Ob plaži pa oga ni. Ze ob prvem koraku morju — za kabinami sta-kopališča, ki ga rušijo — polno «pestre» šare: papir-’ škatel, steklenih črepinj i. *■ Tako je manj ali več ob Sei obali in v gozdu nad Podzidkom bogato smetišče a nesnaga močno odbija ‘n J* vse prej kot dobra rekla-Opozarjamo ha to našo
j‘a svoji nalogi, ker' ni ograje (držaja)' ki fea'zahteva močna
strmina.
NABREŽINA
obči
da
no. ki naj takoj ukrene, . se ta veliki madež takoj tudi za vselej odpravi. Karambol, ki se je nedavno na cesti od mosta čez lt .OCe-sto proti železniški po-ih je dovolj resen opomin r-jifkojšnjo že obljubljeno u-Ov' . V te ces1e- ki že preveč j 'ra promet in bo nekega 6 (','zr°k kakšne večje nosre-Cer |)n‘šče ob mostu je si-Postavljeno, a ne odgovar-
Nabrežina zavzema na žrtvah prometnih nesreč zelo visok odstotek. Vsaka od teh nesreč nas je močno pretresla, a zelo globoko sočustvovanje je v vseh vaščanih izzvala zadnja, ki je zahtevala svojo žrtev v mladi ženi kovača Miheliča, njega pa komaj pustila pri življenju. Predzadnjo soboto smo se na domačem pokopališču globoko potrti ločili od nje, , vzorne žene. Lahka ji zemlja. Skrušenemu možu pa iskreno želimo, da oi čimprej okreval in čimprej prestal to zanj tako hudo preizkušnjo.
Skoro bo v pozabljenju, ko smo se ob našem opasilu sv. Roka žlahtali in se sproščeno veselili ter gostili znance n prijatelje. Vse, s čimer smo gostom stregli, bilo telesna a-li duševna hrana, je bilo pristno domače in je zato. tudi zaleglo. Ni čudo, da se starejši ljudje tako radi tega spominjajo in bi radi to pokazali mladini.
Ce smo letos obhajali sv. Roka v precejšnjem razpoloženju, se imamo zahvaliti našemu godbenemu društvu, ki je s to šagro spojilo tudi praznovanje 60-letnice svojega obstoja. Povabilo je v goste kriško in proseško-kontovelsko godbo. Ce bi se ne bilo vreme malo skisalo, bi bili na-
stopili tudi doberdobsko-po-ljanski pevci. Izredno lepi n izbrani komadi vseh godb so nas — stare in mlade — ki smo se zbrali na trgu, zazibali v prijetno razpoloženje, za kar jim izrekamo svoje priznanje. Domača godba e navdušila tudi nekega turista — Dunajčana; čestital je njenemu kapelniku in se zanimal za njegovo glasbeno izobrazbo. Izvedel je, da se je ta izučil pri godbi iste (avstro-ogrske) vojske, kjer je služil tudi on kot častnik. Prepričani smo da nas bo naša godba tudi prihodnje leto presenetila s primernim kulturnim programom. K temu bomo tudi v bodoče vsi radi tudi materialno prispevali.
CER0VLJE
Vse je bilo pripravljeno za gradnjo novega šolskega poslopja in smo pričakovali, da bodo pričeli z zidanjem že na pomlad, a ni za to nobenega znamenja. Ne poznamo vzroka za odlaganje, niti se ne ve, kdaj nameravajo pričeti s temi deli. Kaže. da bodo naši o-troci v novem šolskem letu priklenjeni na klopi v starin zasilnih šolskih prostorih, ki niso zdravju primerni in ne morejo iz njih odnesti zaželenega uspeha.
Se nam naše poti žulijo čevelj in nam ga bodo dotlej, dokler ne bodo odgovarjale potrebi današnjega prometa. Ce smo bolj v strani, ni rečeno, da je za nas vse dobro
in se z izboljšanjem poti lahko odlaša. Upoštevamo načelo, da je. v večjem prometu tudi večja nujnost poprave, vendar mora občina upoštevati, da smo že več let v zaostalosti in bi želeli, da se naše rujne potrebe končno uva-žujejo. Semkaj spada ureditev vaških poti, ki naj se čimprej asfaltirajo, da ne bodo izpostavljene nalivom.
Citamo poročila o letošnji letini. Niso povoljna. Tudi nas je ta precej razočarala. Kaže, da bo tako tudi z drugim pridelkom (ajdo, repo). Od živine imamo razmeroma največji dohodek in zanjo moramo skrbeti. Mnogo krmp smo si morali nabaviti v Furlaniji po okrog 1100 lir stot. Od nekdanje reje za meso smo prešli k reji za mleko, dnevno prodamo nad 200 litrov mleka. Za to se bomo še bolj zanimali.
MEDJA VAS
Naša šola se po starosti vrti okrog petdesetih. Prestala je dve vojni vihri. V zadnji vojni je ni doletela usoda drugih po fašistih požganih hiš, vendar je ni prestala nepoškodovana. Sledovi se ji poznajo na strehi, stenah, oknin, vratih in na podu. Okvirji o-ke.i so na pol strohneli in služijo svojemu namenu le ni«-koodslotno, ob burji ropočejo in s svojo neprijetno muziko motijo pouk, $e huje pa je v zimi, ko ne zaleže nobeno segrevanje. Lani je toplo-
mer kazal 1 stopinjo mraza. Potrebna je temeljita poprava, ker s krpanjem si ne bo na boljšem niti poslopje niti občinska blagajna.
STIVAN
Za veliki šmaren se je na naših dveh cestah odvijal promet nekam tako kot na najbolj prometni newyorški cesti Doslej ni še vozilo ob teh dneh toliko vozil kot letos. Kdor se zanima za modele :n tablice, bi bil na odcepku glavne ceste lahko naš.tel vse mogoče modele in vozila z vseh celin.
STEVERJAN
2e v včerajšnji številki sme poročali o nesreči motociklista 24-letnega Bruna Planinška iz Steverjana. Danes pa objavljamo se nekatere podrobnosti, ki smo jih izvedeli od pripovedovanja ljudi. Planinšek se je z motociklom peljal v mesto. Na nekem ovinku v Bukovju pa se je nenadoma srečal z avtobusom podjetja Hibi. ki se je pripeljal iz Gorice. Vsa prizadevanja motociklista, da bi se na ozki cesti vozilu ognil, so bila zaman. Prišlo je do trčenja: motociklist se je zaletel v sprednji del avtomobila. ki ga je odbil na stran. Na srečo se je nesreča končala brez hujših posledic:	motoci-
klist si je poškodoval samo nogi. Ko so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. so ga tamkaj obvezali in poslali domov.
Ko. je bil doberdobski župan tov..Andrej Jarc na ob-, isku pri gp,gibkem prefektu dr. Nitriju, mu je obsežno prikazal stanje v občini. Povedal mu je predvsem nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. Med drugim je navedel obljubo družbe SELVEG, da bo pripravila načrt za napeljavo elektrike po vseh zaselkih doberdobske občine, čim bo plačan dolg za napeljavo elektrike v Jamlje. Dalje je prikazal, kako je z razširitvijo vzhodnofurlanske-ga vodovoda (CAFO) tudi na krasko področje. Predvsem pa je zaprosil njegovo posredovanje, naj se doseže pravična rešitev spora med doberdob-skimi kmeti in vojaško upravo iz Trsta, kr hoče priti v posest nekaterih najboljših kosov zemlje pri Doberdobu za vojaške vaje.
Prefekt si je vse predloge zapisal in obljCi ! svoje posredovanje.
Tako je te dni, ko je bil pri njem direktor SELVEG v Trstu inž. dr. Perco, predlagal izvedencu, naj bi se z elektrifikacijo zanemarjenih vasi čimprej pričelo. Predvideva, da bodo z deli pričeli v kratkem. Seveda bo treba najprej premostiti birokratič-ne ovire, katerih pri nas seveda nikoli ne manjka, čeprav se jih že dolgo let vsi zavedajo.
Demokratična uprava v doberdobski občini, ki je našla ob svojem nastopu celo vrsto nerešenih vprašanj, je s prefektovo obljubo nedvomno dosegla zelo pomemben uspeh v svojem kratkotrajnem upravljanju. Želeti je le, da bi prebivalstvo na elektrinkacijo ne čakalo preveč časa. Družba SELVEG naj pospeši priprave, tako da bi po možnosti v tei zirei že zasvetila elektrika po hišah, ki je še nimajo.
UDINESE—TR1ESTINA lf.l
Uboga Triestina!
Uboga Triestina... Po klavrnem koncu v A ligi so njeni voditelji obljubljali, da bodo postavili na noge takšno moštvo. ki bo sposobno v eni sami sezoni priboriti povratek iz B lige... in včeraj se nam je to moštvo tudi predstavile v prvi prijateljski tekmi z moštvom Udinese. ki je bila na tržaškem stadionu. Rezultat: 10:1 (5:0) za Udinese.
Res je: bila je to le prijateljska trening tekma, toda katastrofalnega rezultata ne kaže zaradi tega podcenjevati. Bil je posledica odlične igre odličnega moštva iz Vidma, bil pa je v enaki meri tudi posledica totalne nesposobnosti Triestine, počenši od sicer rezervnega 'vratarja Rumicha pa do novodošlih Milanija in Rimbalda. Trener Ohvieri bo spričo vsestranske revščine atletov s katerimi razpolaga, o-pravil veliko delo. če mu bo uspelo preprečiti izpad v C ligo.
Kronike nima smisla podajati. Goli gostov so padali kot zrele hruške in v kolikor niso bili plod dobro zastavljenih kombinacij in akcij. *o bili osebna mojstrovina Lind-skoga, Fontanesija, PentrelU-ja in Bellinija. Sam Lind-skog,- ki je bil režiser napada. je dosegel 6 golov. Odlično je branil Cudicim, nekdanji vratar Ponziane. Častni gol za domače je dal v zadnji minuti drugega polčasa... rezerva Attili.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Triestina: (prvi polčas) — Rumich. Belloni. Claut; Rim-baldo. Varglien. Tulissi: S/o-ke. Mazzero, Milani. Petris. Olivieri. (Drugi polčas) — Rumich, Castano. Costelli:	Pe-
tagna, Merkuza, Freschi: Re-nosto. Brgnuolini, Brach, elemente. Attili.
Udinese: Cudicini, Cardarel-li. Valenti; Pique, De Giovanni, Gon: Pentrelli, Panta-leoni vManente), Bettini. Lindskog. Fontapesi.
Ekipno evroptko šahovsko prvenstvo
SZ-Jugoslavija Nemčija-ČSR 5:2,
Po tretjem kolu nadmočno vodi Sovjetska zveza
DUNAJ. 24. — V nadaljevanju ekipnega šahovsicega prvenstva Evrope so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Prekinjene partije II. kola:
Nedeljkovih - Fithart remi. Rakič - Ujtelki remi, Helke -Aronin remi.
Končni rezultat drugega kola:
Češkoslovaška • Jugoslavija 5,5:4.3
Sovjetska zveza - Nemčija
7,5:2,5
Rezultati partiji v TIL kohr
Sovjetska zveza - Jugoslavija S:4
Posamezni rezultati:	Smi-
slov - Gligorič remi. Keres • Matanovič jemi. Bionstein Ivkov remi, Spaski - Trifunovič remi. Petrosjan - Firderer remi. Taimanov - Karaklaj.č remi. Korčnoj - Nedeljkovih 1:0, Toluš - Bertok 1:0. Bole-slavski - Rabar remi. Averbah
- Djuraševič remi.
Zah. Nemčila • Češkoslovaška 3,3:2,5 (4)
Posamezni rezultati:	Filip-
Unzicker remi. Pachman Darga remi. Alster . Lothat prek.. Žita - Pfeiffer remi, Kozma - Teschner prek,, Sefe
- Lehman prek.. Fichtl - He-ninicke remi. Reffir - Kienin-ger remi. Ježek-Rellstab prek.. Blatni - Jaeger 1:0.
Stanie po nedokončanem tretjem kolu:
Sovjetska zveza 22. Jugoslavija 14.3, Zah. Nemčija II (4) Češkoslovaška 9,5 (4).
Danes svečana olvorilev olimpiade gluhonemih
MILANO, 24. — V okviru olimpijskih iger gluhonemih
Odlični rezultati v Londonu
Sovjetski atleti premagali angleške
Tretji najboljši rezultat na svetil v metu kopja in najboljši letošnji rezultat v teku na 10.000 m
LONDON. 24. — Tudi drugi in zadnji dan lahkoatletskega dvoboja V. Britanija* Sovjetska zvez,a je bilo doseženih več izvrstnih rezultatov. Rus Kuznecovnz je ..postavil metu kopja z daljino 82.88 m tretji najboljši rezultal na svetu. Kuc pa v teku na 10.000 metrov najboljši letošnji rezultat na svetu. Odličen je bil Grigalka v metu diska (55.01 m) ter Jelijeva v teku na 80 m z zaprekami (11”).
Končni rezultat dvoboia: Moški: SZ . V. Britanija 1)9:9) Žensk«: SZ - V. Britanija 73:49
Rezultati:
Kopje:	1.	Kuznecov	(SZ)
82,88 m; 2. Tsibulenko (SZ) 80.42: 3. Smith (V.B.) 72.54: 4. Cullen (V.B.) 64.31.
Daljina: 1. Cen (SZ) 7.48;
2. Cruttenden (V.B.) 7.41; 2. Osoline tSZ) 7.27;	4.	Wilm-
shurst (V.B.) 7.07.
110 m (ovire): 1. Hildreth (V.B.) 14"4; 2. Carrington (V.. B.) 14”6;	3.	Stoljarov	(SZ)
14”7.
200 m:	1	Konovalov	(SZ)
21"4: 2. Barteniev (SZ) 21 ”4;
3. Segal (V.B.) 21"«; 4. Shen-ton (V.B.) 21”8.
200 m (zenske):	1.	Kabr^-
nova (SZ) 24”; 2. Itkina (SZ' 24”2: 3. Yeung (V.B.) Ž4"5; 4. Hiscox (V.B.) 25"3.
80 m ovire (ženske): 1. Jeli-Ijeva (SZ) 11"; 2. Golubnička-ja (SZ) ll"l; 3. Ouinton (V B.) 11”2:	4.	Hopkins (V.B )
11”7.
Disk (ženske): 1. Press (SZ) 52.14: 2. Begliakova (SZ) 49.38; 3. Giri 'V.B.) 44.46; 4. Nee-dham (V.B.) 41.58.
890 m (moški):	1. Rawson
(V.B.) 1’48"8, 2. M. Farrel (V. B.) 1’49"2;	3. Maričev (SZ)
1’4<I"7; 4. Pipine (SZ) l’51"t.
Disk (moški):	1. Grigalka
(SZ) .55.01; 2. Matvejev (SZ) 52.63; 3. Uarr (V.B.) 50.42; 4. Lindsay (V.B.) 50.38.
Štafeta 3x800 m (zenske): 1. SZ 6’34”8; 2. Velika Britanijr 6’46"4.
11.000 m: 1. Kuc (SZ) 29’ 13”2: 2. Knight (V.B) 29'25”8; 3. Žukov.tSZ) ?95>9"8; 4. Per-itins (V.B.) 31’29”.. '
Palica: 1. Bulatov (SZ) 4.20: 2. Elliott (V.B.) 4.20; 3. Tčer-nobaj (SZ) 4; 4. Broad (V.B.) 3.80.
Višina (zenske); 1. Ballnd (SZ) 1.68; 2. Hopkins (V.B.) 1.62; 3. Pisareva (SZ) 1.60; 4. Bignal (V.B.) 1.60.
k dva rekorda na ženskem prvenstvu
GENOVA. 24. — V nadaljevanju državnega piavalneg: prvenstva za zenske, so bili da nes doseženi trije novi rekordi od katerih dva absolutna in 1 jutnorski.
Na 100 m hrbtno )c Faidiga (Fiat) s časom 1*18” za 4 de setinke sekunde izboljšala dosedanji rekord Anrirosonijeve na 400 m prosto pa je Valle (Napoli) s časom 5'30"1 za 9 desetink sekunde izboljšala svoj lastni rekord.
Nov juniorski rekord v štafeti 4\100 m prosto ie dosegi« ekipa Rome s časom 5’9".
ki bodo svečano otvorjene ju tri. sta hiii včeraj in dane« dve anticipirani tekmi v košarki. Včeraj je Italija premagala Izrael s 37:36 (12:22), danes pa je Jugoslavija dobila brez borbe obe točki proti Bolgariji, katere ekipa ni prišla na igrišče.
Svečana otvoritev iger bo jutri ob 16. uri v Areni z de-filejem nastopajočih, zaprisego in dviganjem zastav.
PADALSTVO
Padalski turnir za Jadranski pokal>
TIVAT. 24. — V Tivatu ie je zaključilo padalsko tekm<v vanje za »Jadranski pokal# katerega so se udeležili padalci iz Francije. ZDA, SZ. Iz-rarela, Madžarske. Poljske. Romunije. Belgije, Avstrije in Jugoslavije.
V splošnem vrstnem redu za moške ie zmagal Peklm (SZ) s 1125 t„ 2. Damjanovič (J.) 1095 t„ itd.
Med ženskami je bila prva Priašina (SZ) 1033 točk. 2. Ililvestrova (SZ) 925 točk. 3. Nedeljkova (Bol.) 862. Najboljša Jugoslovanka čerimagi-čeva je bila šele 11.
Sovjetski padalci so osvojili 3 zlate. 6 srebrnih in 2 bronasti kolajni, bolgarski 3 zlate. 2 srebrni in 2 bronasti jugoslovanski pa 1 zlato in J bronasto kolajno.
_________KOŠARKA______________
ATENE. 24. — V nadaljev* nju košarkarskega turnirja v Atenah so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Paneilinion - Motomorini 76:67, Hop ved - AEK 81:53.
TENIS
ORTISEI. 24. — V finale | mednarodnega teniškega turnirja v Oitisei sta plasirala Pielrangeli in Sirola, prvi z. zmago nad Bergamom (63), 6:1), drugi pa z zmago nad Avstralcem Candyjem r 6:1. 2:6, 6:3. V finalu za ženske je Migliori premagala Kiedlovo s 7:5, 6:0.
NOGOMET
BEOGRAD. 2-r. — V prVen-stveni tekm- 3. kola je RSK premagal BMlučnost (Titograd) s 3:1 (0:1).
ontororal arenam STANISLAV RENKO riška Tiskane* zarod ZTT • Trrl
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 25. t. m. ob 17. uri Metro barvni film.
Poljubi me Kati
Igrajo. Kaihryn Gray-son, Hovvard Keel in Ann Miller
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m.
muzikaličen, zabaven film v barvah
NI GREH
Tum /ta OnčJjtfih
predvaja danes 23. t. m. i začetkom ob 19.3d url barvni film cinemascope:
BORBENA
Igrajo: ROCK HUDSON, MARTHA HYER, DAN DURYEA in ANNA KASHFI
LOJZ
Kraigher
r
Koman
KONTROLOR ŠKR0BAR
miatp- Prav, gospod župan!» se vtaknem brez potrebe, je .v,,: sem: tvdi na Ruskem, ko so odpravili tlačanstvo, se jih ‘°8o upiralo, sprejeti svobodo ...»
Ar»ink Ruskeni! Kakšno svobodo? — Tu ni nobene zveze! .. ip ji ^ rekel sem: naše ljudstvo ne verjame na osvoboditev pr!de , 1 noče: Noče Je in ne. verjame vanje!... A včasih kdai cloyek, ki verjame. Tujec, mora biti; domačin le redko-tudj v, rjame- po navadi pride — Kranjec Oprostite! Morda Td n 1 Vefjamete -- no, nič ne de: vero človek lahko menja ... taka primer: naš Sever! On verjame naravnost blazno. — ln Ijena Vhra vpl!va> Jo nalezljiva ... In kakor je tudi neuteme-trenp! Drezupna naravnost blazna - ml se je prestrašimo, bi s ',r,ani slabi kosti — ko da bi bila voda vdrla v ladjo in blaze all> da se v hipu vsi pogreznemo ... Tudi ta strah je ra) n ’č, i Poljemo vodo ven kakor norci ... A ravno to,, da sa-p°rok nlmo otl strasti in obrambnega navdušenja, nam je Uio ticZH zinago. In ta naša blaznost je obenem svarilo - sva Jtok ZaPeljancem, ki nas hočejo pregnati z naših posto-ljeni„ svarilo, da gre boj na. noz	brezobzirno, brez usmi-
jatejjii"., *n gospod kontrolor! Jaz upam, da ostanemo pri-v naš se ne boste dali zapfetjati.. . Narod je ves zaverovan kf&nietimo(^ ln na^ sijaj; daleč so še tisti časi, ko se bo po-in n»,v, .7 6e se bo! Močnejši zmaguje v boju za življenje ~ emski narod — šestdeset milijonov!#
Sam ^ezlzrayuo kimam, ko da bi ne imel kaj ugovarjati - a S) Ka ,n.sebi se namuznem; ta strah in ta trepet, prijatelj, ki lzdal po neprevidnosti, ta bo koreninil kje drugje — mor-
da v podzavestnih slutnjah — pogina, ki vam mora priti — v slutnjah — odrešenika, ki vstane narodu in ki ga vohate — med zapeljanci...
«Da, spet imate prav, gospod župan! Kaj naj opravimo Slovenci, ko nas. je komaj za perišče in — kakor pravite docela upravičeno — večini niti ni za osamosvojo! Kaj se briga ljudstvo za cilje strank? Za kruh se briga.#
«To je ravno! Prosit, gospod kontrolor! In kruh mu dajemo mi. Denar je sveta vladar.# Malce nemiren pogleda na uro. «0, saprment, k večerji bi že moral, ženske bodo zopet — hale še dajte čašo piva, gospodična!#
Cilika poskoči.
«Tudi vam še vina, gospod kontrolor?# se ustavi poleg mene, z ustnicami se muzajoč po svoji ljubki navadi. «Saj vam se ni treba bati žensk doma — strašil!# in pogleda zafrkljivo v Ferenca. Govorila je slovenski.
Ta pa se namrdne, zaničljivo zroč za njo.
»Zapelianka! Ali jo razumete? — Lov na moža! Na ta način« se nadeja, da pride prej pod streho. Ali ne čutite limanic?#
Domišljavo strese glavo, ko da bi bil rešil kdo ve kakšno uganko. Pa zamahne zopet z roko:
«In ta slovenščina! Jaz poznam vaš idiom Za pogovor s kmetom zadostuje; a če morate povedati kaj — no, kako bi rekel? - kaj subtilnega — kakšno misel, absiraktno misel -pa vas zapusti učenost...»
«Ah, ne, gospod zdpan!#
<To so mi priznali ze notorični Slovenci. Pa recite- ali ste že našli slovensko družbo, inteligentno družbo, ki bi se znala prebijati brez nemščine? — brez pomočka nemških fraz in stavkov?#
»Gotovo! V teh krajih pridete v dotiko le z gospodi, ki nimajo zadostne vajfe, ker so vedno v nemški družbi. In tudi če je družba mešana, so razmere take, da se pogovarjajo nemški. A pojdite na Kranjsko ...»
«2e zopet Kranjska! Kaj me briga Kranjska? Kvečjemu za kranjske klobase sem dovzeten. Stvar je namreč taka: vaš jezik še ni dozorel. Vre in kipi. Za vas je v takem stanju mor-
da še zapeljivejši. Saj nekateri tudi rajši mošt pijo kakor čisto staro vino. A vendar upam, da znate ceniti razliko!#
»Primera šepa, dovolite, gospod župan!#
«Nič ne šepa. Le nobene ozkosrčnosti, pa ostanemo prijatelji!#
Cilika prinese pijačo in mu šepne s hlinjenim sočutjem: «Gospodična Elza prihaja zunaj!#
«Ah, večerja! Človek bi moral vedno jesti!#
Gleda na uro in pije hlastno.
Dovolim si še vprašanje:
«Ali berete kaj slovenskega, gospod župan?#
Pomilovalno me pogleda:
«Ah — moj ljubi gospod kontrolor! ...» in zmaje z glavo v čudu.
Medtem je že vstopila hčerka.
Ugledal sem jo v zrcalu na steni... Vitka in lepa črnka, ponosne, skoraj preveč vzravnane postave, z nekoliko preoho-limi potezami v obrazu.
Stari plača in vstane; a se premisli in jo pokliče k mizi, da mi jo predstavi Ona se komaj dotakne mojih prstov, pogled ji plava čez mojo glavo, ko da bi bilo to predstavljanje samo nasilsjvo, ki ga prenaša samo očetovi muhi na ljubo Tudi Ciliki ne privošči pogleda.
«Domov moraš, papa! Večerja čaka.#
Veličastno stopa med gosti, kakor kraljica, ki se je poka zala podanikom. A morda je .tudi nekaj sramežljivosti v tem ponosu.
Župan se poslovi in me povabi iznova; a ko odhaja za hčerko, so mu lica skoraj spačena v zadregi ... Ali bo vihar doma?
Moj pogled je kalen. Liter ljutomerčana, to je predrznost, ki ne ostane brez nasledkov. Zagledam se v pesti in niham z glavo: Lepa reč, prijatelj! Takole bodo govorili s tabo... Ker si bil ušel vojakom, bos moral zdaj okusiti rekrutske vaje. ~ Pikro se nasmehnem sam nad sabo: Mogoče še kaj avan-ziraš, Arnošt. Za povišanje v nemčurja je treba samo dobre volje.
Cilika se ustavi za menoj, z roko na moji rami:
* ' ste veseli, da ste rešeni, kajne?#
Ona jo^mkkne Jrl? * ^ mehanično P° ">*
"a ie Ponašala. To je bila izpoved, to je bili pridiga. Naš župan še poči od ošabnosti.#
Sede bliže in se zamisli za trenutek.
«In ta zavidnost! .. . Kaj sem jaz kriva, da so odurne nie r* i?S?0d'?ne? Saj ste videli prevzetnost!... Treba se ji ar>H!!n	Kdor n* Plese kakor žvižga Ferenc... Li
ne Pobite, kako je ukazano! Sever vam ji prepovedan — morda tudi jaz?#
vprašujoče^0 hudomušnostJ° se m' nasmehne in me pogledi
raznoložerUa	pra.V hudo«nušno v glavi. Ne čutim trohici
težko vettV £ L .oa in^m druSace v ženski družbi. Ali iman Zakaj? - Ker sem - že nemškutar, ali - ker š, hnttu di.tJ■“ !. nacin me obvladuje čustvo moralične sla ,, li n	#dV° mi 0Pešale peruti - da bi bil sposoben
v sili zatajiti tudi narodnost... V prsih mi je tesno, da m
čfi?1 ker8«0 vw?ikda!i k'- bil prav slobok pri meni narodnostn l;L u" dar nl bl1 resno Preizkušen. Potuhnjenec serr vedno bil, hinavec; vse za lastni blagor. A na zunaj vendar ši
6e ,se -ie dal°- ~ In Prva preizkušnja naj b me ze strla? Arnost naj postane - šuft? - Bolečina v prsih je tako neznosna, da me zvije v plečih ... Saj je nemogoče' Nenadoma se strežnem in obrnem k Ciliki, ki je strmela nad menoj in nad mojim molkom. Šiloma si vzdramim misli: ♦Ali se huduje zdaj doma?#
«Kdo? — Ah, Ferenc! Kajpada! Kadar pošlje ponj, je vse lej vojska v hiši.#
»Ali ima hudo ženo?#
»No! — Ksantipo!#
»Več ali manj so žene menda vse Ksantipe!#
Ona pa naredi nedolžno šobico, kvačkajoč marljivo:
»Vi ne smete soditi — saj še niste poskusili!,
(Nadaljevanji sledi)
TRST, nedelja 25. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 202 (»737)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
iIHlD™TVOj UL- m°NTECCHI it. «, II, nad. — TELEFON »3-Mt IN 94-63* — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.
«.37-338 — Podruž. GORICA: Ul, s. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn* 120. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
V Alžiru so se pričeli novi hudi boji med osvobodilno vojsko in okupatorji
Francoski zunanji minister skuša na svojem potovanju po Južni Ameriki pridobiti podporo za francosko stališče do Alžira - Stavkovno gibanje v Franciji
PARIZ, 24. — Položaj v Alžiru se je še bolj zaostril. Na sestanku v Oranu, ki so se ga udeležili Robert Lacoste, minister Morice, predstavniki oblasti zahodnega Alžira in deset generalov, so sprejeli nove vojaške in upravne ukrepe glede vojaških operacij, ki so v teku, in glede nadzorstva na mejah, še posebno bodo okrepili posadke vzdolž maroške meje. V Kairu pa se bo jutri sestalo večje —
število voditeljev alžirskega odporniškega gibanja.
Medtem pa potekajo hude borbe v Kabiliji, kjer je velika skupina francoskih al-pincev s podporo letalstva obkolila okrog 150 alžirskin borcev, ki se prebijajo skozi obroč. Drugi boji so bili 30 km od kraja Batna. V samem mestu Alžir pa je policija skupno z vojsko aretirala okrog 30 domoljubov. Policija je aretirala nekaj Alžircev tudi v Franciji, in sicer v Lio-nu in Clermont Ferrandu.
Francoski obramom minister Morice je na tiskovni konferenci v Oranu izjavil, da bo Francija reagirala z vso odločnostjo, če se bodo nadaljevali napadi proti francoskim četam v Alžiru čez mejo južnega Maroka. Minister je tudi dejal, da dobavlja Tunizija orožje «upornikom».
O alžirskem vprašanju je govoril tudi francoski zunanji minister na tiskovni konferenci v Riio de Janeiro ter dejal, da gre aa izključno francosko notranjo zadevo. Pineau skuša namreč na svojem potovanju po Južni Ameriki prepričati te države, da bi podprle francosko stališče do Alžira v OZN.
nineau je govoril na tiskovni konferenci tudi o skupnem evropskem tržišču. Pobijal je trditev, da pomeni to tržišče neke vrste zaprto carinsko področje ter je dejal, da so smotri tržišča popolnoma drugačni. Predvsem ima političen značaj, pri čemer je značilno, da je bilo treba prej odstraniti francosko-nemška nasprotja. Evropsko tržišče bo okre-piio gospodarsko ekspanzijo, kar bo pomenilo povečanje potrošnje držav članic. Razen tega bodo lahko evropske države, udeležene v evropskem skupnem tržišču. pomagale drugim državam na industrijskem in tehničnem področju. Končno ni skupno tržišče zaprto za nikogar — je dejal minister.
V Franciji pa so se začela zaradi podražitve življenjskih potrebščin po razvrednotenju franka stavkovna gibanja z zahtevo po zvišanju mezd . in plač. Železničarji zahtevajo* 10 odstotkov poviška, sicer otelo napovedali stavko. Po raznih krajevnih stavkah pa so lastniki številnih tovarn že pristali na zvišanje mezd delav-. cem. Stavke so zajele tudi tekstilne tovarne na severu ter kovinsko industrijo. Zaradi tega ima finančni minister Gaii-
lard hude skrbi, ker ne pomagajo vsi njegovi napori, da bi dosegel blokado cen.
V Parizu pa so proslavili 13. obletnico vkorakanja »francoskih svobodnih čet» v prestolnico v zadnji vojni. Ministrski predsednik Bourges-Maunoury je položil venec na grob generala Leclerca, poveljnika francoskih čet. ki so prišle v Pariz 24. avgusta 1944, Nato je prisostvoval vojaški paradi. Druge ceremonije so bile na krajih, kii so posebno pomembni za francosko odporniško gibanje.
iStevke v Argentini
buenos’aires, 24. — vse
kaže, da bo nastalo v Argentini novo socialno vrenje. Sin-dikali namreč zahtevajo precejšnje zvišanje plač in mezd zaradi zvišanja življenjskih stroškov. Včeraj }č bil že drugi dan stavke pristaniških delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd od 90 na 120 pezosov. Delo v pristanišču je skoraj popolnoma zamrlo in zato so poslali nakladat in razkladat ladje 1200 vojakov. Vse pa kaže, da se bo stavka raztegni-l^ n% vj^ a^ei^in|ka prfsta-
Stavkajo tudi železničarji
na neljaterih , pfogah., Zato m$o rgaoi vlaki zamude.
dru-
ni moglo iti na delo v Buenos Aires okrog 100.000 delavce!/ ih tifaanikov. Tudi telefonsko osebje, ki je odvisno od ministrstva za pošte, je sklenilo, da bo od torka dalje stavkalo po tri ure na dan, da doseže zvišanje plač.
V San Sebastjanu v Španiji
Sestanek med Faurom in ministrom Castellom
SAN SEBASTIAN, 24. — V okviru manifestacij prijateljstva med francoskim mestom Biarritz in španskim mestom San Sebastjan je francoski podtajnik za zuaanje zadeve Maurice Faure odpotoval v San Sebaslian, kjer se je raz-gdvarjal s španskim zunanjim ministrom Fernandom Castellom. Tako se je po 25 letih
poročilo, v katerem poudarjajo prijateljstvo obmejnega prebivalstva in pravijo, da sta se minister in podtajnik raz-govarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, pri čemer sta še posebno dala poudarka gospodarskim vprašanjem, ki se tičejo obeh držav, in evropskim gospodarskim organizacijam sploh. Primerjala sta tudi zunanjo politiko obeh držav in razpravljala o franco-
sko-španskem Afriki.
sodelovanju
Minister Erhard hvali trdnost marke
AACHEN, 24. — Zahodno-nemški minister za gospodarstvo. Ludwig Erhard je na vo-
lilnem zborovanju dejal, da je sedaj nemška marka na isti ravni kakor ameriški dolar. Dejal je, da razpolaga zvezna banka z valutnimi rezervami v višini 21 milijard nemških mark ter da so cene ustaljene, če jih ne bodo u-metno spreminjali. Pri tem je dejal, da ni res, da se bodo cene po volitvah zvišale ter ie obtožil sindikate, da so s svojimi izjavami skušali posredno pomagati socialdemokratom.
NOVI DELHI. 24. — Indijski finančni minister Krišna Mahari je aanes izjavil v par lamentu, da primanjkuje za 9 milijard rupij zunanjih valut za uresničenje drugega petletnega načrta. Minister je dejal, da bo treba zato načrt omejiti.
Izjave sirskega zunanjega ministra Sitarja
Prisotnost Angležev na Cipru je grožnja za arabske države
Obisk Karamanlisa Egiptu tolmači Sirija kol obisk njej sami Egiptovska revija o egiptovskem letalstvu
ATENE, 24. — Sirski zunanji minister Šalah Bitar je dal intervju dopisniku atenskega dnevnika «Eth-nos» in ga je prosil, naj sporoči grškemu ljudstvu sledečo poslanico:
»Sirska vlada je zadovoljna z obiskom grškega ministrskega predsednika Karamanlisa in zunanjega ministra Averova. Njih obisk v Egiptu tolmači Sirija kakor obisk njej sami; sirska vlada želi, da bi se sti-
ki med voditelji prijateljskih držav še povečali.* Bitar je nato odgovoril na nekatera vprašanja grškega
dopisnikia. Glede stališča sirske vlade do Grčije je Bitar izjavil, dp je Sirija vedno imela in še dalje ima prijateljske odnose z Grčijo. ((Vprašanja, kii se postavljajo obema državama, je dejal minister, so Skupna in enako je stališče obeh držav do njih.
davne spremembe v Siriji vplivale na odnose med to državo in Grčijo, je Bitar odgovoril, da v Siriji ni nastala nobena sprememba. ((Sestava vlade, je dejal minister, je nespremenjena in tako čudi njena politika. Vsekakor ne vem, kako naj bi sirsko notranje vprašanje moglo vplivati na naše odnose z Grčijo, s katero smo povezani z iskrenim prijateljstvom.))
Na vprašanje, kakšno je a-rabsko stališče do ciprskega
Sirija je vedno podpirala Gr- vprašanja, je Bitar izjavil, da
čijo. kar se tiče Cipra, in jo še dalje podpira.
Na vprašanje, ali bodo ne-
•iiiMiMMiitiiiiiMiiiiiiimiiiMiiiminiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiinimiiiiiiiiiniimiimiHiiiittimiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiMiMiuiiHiMiMiiiiminiiiiniitiiiii
Jutri pred sve zahodni načrt o razorožitvi
«Pravda» se sprašuje, ali bodo na sestanku predloge ponovno spremenili, ker so jih v Londonu sporočili samo ustno - Priprave za nove jedrske poizkuse v Avstraliji
PARIZ, 24. — V ponedeljek se bo sestal v palači Chaillot stalni svet ministrov NATO, da prouči zadnje zahodne predloge o razorožitvi. Predlogi, ki so bili g?~*pa*"šo "ukjniTi 'Zaradi jtega „v presledkih obrazloženi v razorožitvenem pododboru
OZN, bodo sedaj združeni v celoten načrt. Osnutek tega načrta so že pred nekaj dnevi poslali NATO in o njem bodo sedaj razpravljali v ponedeljek.
V zvezii z zadnjimi zahodnimi predlogi o nadzorstvu nad jedrsko oborožitvijo piše moskovska «Pravda» med drugim: «čudno1 je, da so zahodne držaVe obrazložile svoje predloge samo ustno.
Iz tega se da sklepati, da se n/iso utegnile sporazumeti o vseh podrobnih vprašanjih s svojimi partnerji v raznih vojaških skupinah. V Londonu se je zvedelo, da bodo o zahodnih predlogih razpravljali na posebnem sestanku NATO, ki je bil sklican na 26. avgusta. Ali bodo ti predlogi ponovno spremenjeni, potem ko jih bodo prerešetali v NATO in v militarističnih krogih Zahodne Nemčije?«
V drugem članku pod naslovom «Opazovalec» piše isti list o Srednjem vzhodu: »Za-
prvič	zgodilo,	da	je	eden iz-
med voditeljev francoske dl
plomacije prekoračil	špansko	trote,	diplomatski	pritiski,	iz-
mejo.	I siljevanja,	ki so	jih uporab-
Po	sestanku	je	bilo izdano	»ljale	ZDA	proti Siriji, vse	to
niliillillliiiiiliiiiiilliililiiiiiiiiliiiiitliiiiiiiiiiiiiMiliiiiiliiiiilfiiilllliiiilltiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiolonHiiiiiiiillilllinitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiilliilliiiniiiiiiiiMiiiiilillilitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMoiiiiMiiitiNiiMiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiitiiitiiii
skupaj, pravi list, je Edsenho-vvevjeva doktrina.«
((Ameriški diplomati, pripominja ((Pravda«, se očitno niso nič naučili od poraza, ki so ga doživeli njih angleški tovariši. Caai diplomacije s palico so minili. Niti arabski narodi niti drugi narodi na svetu ne bodo dovolili imperialistom, da hi ravnali s Sirci na enak način, kakor so imperialisti ravnali do nedavno z nekaterimi narodi Vzhoda.«
Iz Londona pa poročajo, da je več sto britanskih vojakov In znanstvenikov prišlo v največji tajnosti z letalom v Ma-raling.o v Avstraliji, kjer pripravljajo nove jedrske poizkuse. Avstralski minister za obrambno proizvodnjo je izjavili, da bodo avstralske in britanske čete sodelovale pri skupnih operacijah med prihodnjimi jedrskimi poizkusi.
Sovjetski diplomat predaval v Angliji
LONDON, 24. — SovjetSKi diplomat, tretji tajnik sovjetskega veleposlaništva v Londonu Semonev je včeraj v mestecu Chelsfield predaval skupini mladih konservativcev. Mladi diplomat je govoril eno uro o življenju v ZSSR ter je nato odgovarjal na razna vprašanja navzočih. Pravijo, da gre za zelo redek primer. ker že dolgo ne pomnijo, da bi kak sovjetski dipiomat predaval.
Obsodba skupine sudanskih oficirjev
KARTUM 24. — Sudansko vojaško sodišče je obsodilo skupino of:cirjev, ki so jih obtožili, da so hoteli vreči vlado. Voditelja zarote poveljnika Kebeido in nekega poročnika so obsodili na 20 let ječe, druge oficirje pa na nižje kazni. Zaroto so odkrili meseca maja.
je Ciper vprašanje, ki se ne tiče samo Grčije, pač pa vsega arabskega sveta. «Napad na Suez, je pripomnil minister, je dokazal, da pomeni navzočnost Angležev -na Cipru ogrožanje arabskih držav.«
Egiptovska revija «Akher Saa», ki izhaja v Kairu, objavlja vrsto slik in članek, v katerem pravi, da so egiptovske letalske sile, kar se tiče števila letal in pilotov, najmočnejše na Srednjem vzhodu. Revija poudarja, da v e-giptovskem letalstvu ni sovjetskih strokovnjakov in prav tako tudi ne v egiptovskih letalskih oporiščih. Za reaktivna letala «Mig» in «Iljušin» vežbajo egiptovske pilote e giptovski oficirji.
Članek pravi nato, da je sedanje stanje egiptovskega letalstva rezultat načrtov, ki so jih določili na podlagi nauka po angleško-francoskem napadu na Egipt. Revija dodaja: «Tedaj ni bilo mogoče najti tisoč letalskih pilotov, ki ni jih uporabili proti angleškim in francoskim letalom.«
 «»------
Grški minister obišče Libijo
ATENE, 24. — Grški zunanji minister Averoff bo odpotoval 2. ali 3. septembra v Libijo. kjer bo ostal tri dni na obisku. Po povratku iz Tripolisa pa bo odpotoval v New Y ork, kjer se bo udeležil razprav za vp is grške zahteve po priznanju pravice do samoodločbe ciprskega ljudstva na dnevni red glavne skupščine OZN.
Posredna rehabilitacija maršala fuhačevskega
PARIZ, 24. — V Moskvi so posredno rehabilitirali maršala Tuhačevskega, ki je bil u-
(Nadaljevanje z 2. strani)
pa je takoj pripomnil, da se na prvi pogled zdi, da zahodne države v bistvu niso spremenile svojega stališča. K temu je treba dodati, da na e-ni in drugi strani svoje predloge ponovno podkrepljajo z novimi jedrskimi eksplozijami. V Nevadi nadaljujejo ZDA svoje poskuse m t> petek so javili, da je eksplodirala trinajsta «naprava» v letošnji vrsti poskusov. Prav i* stega dne je ameriška komisija za atomsko energijo javila, da je tudi v Sibiriji 23. avgusta eksplodirala nova sovjetska jedrska anapravas. Britanska vlada pa napove* duie nove poskuse v Avstraliji ter ponovno pripravo poskusov na Božičnih otokih.
Proti takemu blaznemu poletju se je v Nemčiji znova dvignil resen opomin. Skupina nemških zdravnikov objavlja v reviji sMedizinische Klinik» več člankov, v katerih ponovno opozarja na nevarnost jedrskih izžarevanj in obsoja nadaljevanje jedrskih poskusov kot zločin proti človeštvu.
Teden intervjujev v
Zadnji teden je bil pravzaprav glavni akter italijanske politike novinar Enrico Mattel. Ce ne bi bil on objarnl svojih razgovorov z državnim predsednikom Gronchijem, nato z ministrskim predsednikom Zalijem in končno še z notranjim ministrom Tambro-nijem, potem bi bil pretekli teden le za spoznanje bolj razgiban od prejšnjega. Ostal bi na razpolago namreč samo Fanfanijev govor in komentarji. ki so mu sledili.
Razgovori Matteia niso imeli nikake uradne oblike. On sam je celo napisal, da sploh ni povedal, da namerava kaj ob-javiti in tako je iz tiskovnega urada Kvirinala tudi prišlo obvestilo, ki je podčrtalo, da intervju z Gronchijem nima nikake uradne veljave; toda nihče ni zanikal vsebine razgovora, ki ga je navedel Mattel. Tako je ostalo pri tem, da je Gronchi še enkrat precej polemično nastopil v o-brambo svojega delovanja in pravic predsednika republike, kar seveda ni moglo biti všeč kakemu Sturzu,
Ko je Gronchi povedal svoje mišljenje tudi o tem, kdaj je primeren čas, da se razpišejo volitve, sta tako Zoli kot Tambroni takoj postavila določnejše datume. Gronchi je dejal, da bo prišel trenutek, ko bo imela poslanska zbornica za seboj neko zaključeno delo in ji ne bo več ka-žalo lotiti se drugega dela, ker bi pa ne mogla več dokončati. Zoli in Tambroni sta Pa že preračunala, kaj približno bi se lahko v ne predolgem času končalo, da ne bi bilo treba načenjati novega Pri tem postaja vedno bolj očitno, da bo hotela vlada m z njo seveda KG opustiti vse ti/te zakone, kise jih ug, mara lenti. Z raznim zanlai (etui- * njem ho namreč mogoče m arnikah zakonski predlog toliko umakniti, da ne bo kazalo načenjati razpravo o njem pred volitvami. V tem je za KD znatna ugodnost, ker se ji ne bo treba pred volivci oprede-IjlUti.	.■** '»*- —■ 1
Značilno za sedanjo še zgodnjo predvolilno dobo je, da se nekateri ie sedaj ponujajo demokristjanom za zaveznike. Po Fanfaniju je sicer za KD to problem, ki ga bodo reševali po volitvah. Ce bi pa dosegli ponovni IS. april, kot marsikje upajo, bi se mogoče demokristjani tega problema sploh ne lotili. Zdi se celo zelo verjetno, da bi kar sami sestavili vlado. Med tistimi, ki nudijo svoje zavezništvo, je že sedaj Saragat, ki ga mogoče celo nekoliko moti, da Fanfani nekaj govori o socialistih in ne izrecno o socialdemokratih. Drugi, ki ie sedaj pristavljajo svoj lonček, pa so nacionalni monarhisti, kar pa nazadnje ni tako čudno, ko pa ie podpirajo demokristjansko vlado.
Diplomatska ofenziva zaradi Alžira
Francoski zunanji minister Pineau je prispel v Buenos Aires, kjer začenja svojo »diplomatsko oienzivot z zvezi z Aliirom Obiskal bo poleg Argentine še Brazilijo, Urugvaj, Cile, Peru in Kolumbijo, kjer bo skušal pridobiti tamkajšnje vlade za francosko tezo o Aliiru na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Ofenziva se začenja po seji vlade, na kateri so razi pravljali o načrtu bodoče ureditve v Alžiru. Te reforme, o
7 dni v svetu
nejša pogajanja za medsebojno trgovinsko izmenjavo. Sovjetska delegacija je baje ponudila Z.'hodni Nemčiji, naj
Karamanlis v Kairu
streljen leta 1937. uKomsomol-skaja Pravda« namreč piše, da so maršalovo poročilo o zatrt-ju upora v Kronštadtu marca 1921 uradno vključili v knjigo »Boji Rdeče armade od 1918 do 1921», ki je izšla te dni v okviru knjižnih vojaškin izdaj ministrstva za obrambo. Dejstvo, da se omenja to poročilo v uradni zgodovini, smatrajo za posredno rehabilitacijo maršala Tuhačevskega.
Nove obtožbe proti Malenkovu
Moskva, 24. — Moskovski radio je danes oddajal vsebino članka, ki ga je objavil v ((Pravdi« tajnik centralnega komiteja KP SZ Nikolaj Be-ljajev. Članek ostro kritizira protipartijsko skupino ^lalen-kova, Molotova in Kaganovi-ča, ki jih med drugim obtožuje, da so se upitali melioraciji neobdelanih zemljišč v Sibiriji, članek poudarja, da ni Malenkov nikoli razume! poljedelskih vprašanj ter da se je omenjena skupina vedno upirala ukrepom za razvoj kmetijstva.
«» _—.
Tass obtožuje ZDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
najbolj uspešno sredstvo, ki je sedaj na razpolago.
3. Kolikor se Sirija nahaja pod sovjetskim vplivom, toliko se je treba tudi vzdržati vsake stvari, ki bi mogla zanetiti vojno na Srednjem vzhodu.
V ZDA so zadovoljni, da Sirija ne meji na SZ, temveč sta vmes Turčija in Perzija, torej dve državi članici bagdadskega pakta, kar lahko prepreči, da Sirija ne more postati pravi satelit SZ.
V vesti iz Washingtona pa sovjetska agencija Tass obtožuje ZDA, da se pripravljajo, da bi s silo posredovale v Siriji. Ta vest, ki bo objavljena v jutrišnjih listih, zatrjuje, da so bili v Washing-tonu v vsej naglici razgovori med Eisenhowerjem, Dullesom ter raznimi funkcionarji britanskega veleposlaništva. Razgovori so se baje vodili o tem, kako uporabiti Eisenhowerje-vo doktrino proti Siriji. Omenjena vest tudi zatrjuje, da ameriški tisk podpira uradno kampanjo v korist vojaške akcije ZDA na Srednjem vzhodu.
Namestnik državnega podtajnika ZDA Loy Henderson, posebni odposlanec Dullesa za Srednji vzhod, je danes prispel v Istambul. Preden se je sestal s turškimi funkcionarji je imel čez dveurni razgovor z ameriškim veleposlanikom v Ankari Warrenom,
Jordanski kralj Husein ter iraški kralj Feisal sta imela danes dva sestanka s turškim predsednikom Bajarjem ter ministrskim predsednikom
,	,	..	....	Menderesom.	Oba	razgovora
, Predsednik grške vlade Ka- j sja ^ija precej dolga. bi razširili medsebojno trgo-1 ramanlis je prejšnji teden ob-1 Biv^ vojaški ataše pri sir-vinsko izmenjavo do sedem ■ ,skal Egipt in se razgovarjal skem veleposlaništvu v Rimu milijard mark. Sovjetska zve- , s predsednikom Naserjem. I polkovnik Husein ki ie ob-za bi bila pripravljena izvaža- j Razgovarjala sta se predvsem j tožen sodelovanja’ pri ameri-ti poleg lesa, žita, celuloze j 0 razmerah na področju v bi i-, žlcem komplotu, je danes fo umetne m naravne unlne i hn: »hah Avvnis pnurlnriln «t.n 1	«	.i:*:*..
katerih pa se niti v francoski partizani dobivajo predvsem] ter umetne in naravne volne \ žmi 0;,eh, držav^Poudarilo sta vladi ne strinjajo, naj bi bile i iz Tunizije in Maroka. Na po- tudi druge važnejše surovine j tudi, da se ne strinjata z no-
dokaz dobre volje, da je Fran- jaški konferenci v Oranu pa ciia pripravljena končati voj , so se dogovorili o ukrepih v no v Alžiru in na miren na- j pričakovanju morebitne nove čin rešiti spor. Na koncu svo- splošne ofenzive alžirske na-j ega potovanja se bo Pineau rodnoosvobodilne vojske ob oglasil še v Washingtonu, kjer priložnosti zasedanja glavne se bo razgovarjal z Dullesom ! skupščine OZN.
Po mnenju desničarskih kro-j Francoska vlada pa ima skr-eou bo stališče južnoameriških I (,j tudi zaradi gospodarskih in držap p alžirski zadevi odvis- finančnih težav, ki so nastale
kakor n■ pr. mangan, krom, benim napadom, naj pride baker, cink m svinec; pa tudi s katere koli strani. V celo-nafto in njene derivate. SZ pa j tt sta podprla osnovne
se zanima za uvoz ladij, opre• me za valjarne, težkih strojev ter kemijskih in farmacevtskih izdelkov.
no predvsem od tega, kakšno stališče bodo zavzele ZDA.
V okvir te diplomatske o
prav zaradi ogromnih izdatkov, ki jih ima z vojno v Al■ žiru. Kakor znano, je bila ne■
Oman
Varnostni svet je zavrnil za-’ I htevo arabskih držav, naj bi
fenzive spad.a tudi potovanje j davno prisiljena uvesti ceL tajnika za zunanje zadeve Fav- i vrsto varčevalnih ukrepov in ra, ki bo jutri odpotoval •• j razvrednotiti frank za dvajset Singapur. Poleg tega bo oh odstotkov. V okvir teh varče-
iskal še Malajo, Indijo, Bur mo, Pakistan, Iran in Turčijo *dn seznani vlade teh držav z
razpravljali o britanskem napadu na Oman. Pri tem pa je značilno, da zahodni tabor ni bil pri glasovanju tako strnjen, kakor so Angleži upali. In to jih je precej razburilo.
vanj spada tudi sklep francoske narodne banke, ki je z vi- j ^iastT
šala obrestno mero za kredite !	„,Hriale	To ca i* »o-
bistvom spopada v iraneoskib za zidanje stanovanj. S tem mem razumljivo, kajU znano
je, da se v Omanu križajo an-
pokrajinah v Afrikins.	I	se	bo	zidanje novih stanovanj
Kakor rečeno, pa niti v /ran- skih hiš zmanjšalo in sta no
coski vladi sami še ni vrave ga soglasja o tem, kakšna na’ bo bodoča ureditev v Alžiru Dokončni sklep o tem so odložili na september. V tem času pa se bo predsednik plode Bourges Maunourg pogajal • poditelji desničarskih političnih skupin. Vladni načrt določa ustanovitev štirih ali še stih alžirskih avtonomnih pokrajin po prenehanju sovrai nosti. Pokrajinske zbornice b• polili na podlagi enake in •-notne pravice. Francoski rezident pa bi imel pravico veta glede vseh njihovih sklepov Na splošno pa posamezne skupine s tem načrtom niso tado voljne. Eni trdijo, da plada do voljuje preveč, drugi pa da sedanji načrt ene ustreza stvarnosti v Alžirun. Toda prav od vsebine načrta teg i statuta bo odvisno tudi stali šče ameriške delegacije v skupščinj OZN. Znano je, da je bil p februarju ameriški glas odločilen za francoski' tezo.
V Alžiru samem pa je rezident Lacoste začel tako imenovano ofenzivo meja. Izdal je navodila za poostritev akcij proti Alžircem. Ob alžirsko-maroški in alžirsko-tunizijski meji pa bodo zgradili obrambne črte, da preprečijo prevažanje orožja, o katerem v Franciji trdijo, da ga alžirski
gleški in ameriški petrolejski interesi. Predstavnika Filipinov in Švedske pa sta glasovala kar za sprejem zadeve na dnevni red. Ker ni zahteva arabskih držav dobila potrebnih sedem glasov, Varnostni svet o zadevi ne bo razpravljal. Arabski predstavniki so v zvezi s tem poudarili, da niso nitj pričakovali drugačnega izida glasovanja in sedaj v okviru Arabske lige pripravljajo načrt za predložitev zadeve jesenskemu zasedanju glavne skupščine OZN.
OZN
panjska kriza se bo še bolj zaostrila. Po uradnih podatkih nima samo v Parizu več kot
150.000 družin stanovanja Zadnja tri leta so v vsej Franciji sezidali povprečno po
200.000 novih stanovanj na leto
Donu in Pankov
Zahodnonemški veleposlanik Lahr se je zopet prnil t> Moskvo, potem ko je v Bonnu poročal o dosedanjih sovjetsko— nemških pogajanjih.
Opazovalci so mnenja, da se je Lahr vrnil v Moskvo samo zato da bi pripravil takšno prekinitev pogajanj, iz katere bi nastala čim manjša škoda za ugled bonnske vlade. Prihodnji mesec bodo namreč v Zahodni Nemčiji volitve in ni pričakovati, da bi pred temi volitvami prišlo do kakega sporazuma. Nemška zahteva za repatriacijo Nemcev iz SZ je ostala na mrtvi točki. V SZ izjavljajo, da ta zahteva ni na mestu, ker so se po sporazumu iz leta 1955 že zdavnaj vrnili psi nemški državljani iz Sovjetske zveze. Pripominjajo tudi, da je bonnske vlada zadevo ponovno načela iz propagandnih razlogov V zvezi z, _ bližnjimi volitvami. V SZ Yorku med zasedanjem skup vztrajajo, naj se začnejo res- ščtne.
demokratične pravice, to je e-nakost med vsemi narodi in
pravico do samoodločbe, ki sta bistveni sestavni del listine OZN. Obe vladi se bosta trudili tudi za razširitev medsebojnega kulturnega sodelovanja ter za sodelovanje na gospodarskem področju.
ZDA in Kitajska
Ameriško državno tajništvo je te dni sporočilo, da bodo na eposkusni podlagi» dovolili 24 ameriškim časnikarjem odhod na Kitajsko. Od leta 1949 ni ameriška vlada dovolila ameriškim državljanom potovanja na Kitajsko. V zvezi z novim sklepom pravi ameriško zunanje ministrstvo, da so nastali «novi činitelji, zaradi katerih je potrebno, da je ameriško javno mnenje obveščeno o sedanjem stanju na Kitajskem)), V uradnem poročilu pa seveda pripominjajo, da ta ukrep nikakor ne pomeni, da se je spremenila osnova ameriške politike do Kitajske. Vsekakor pa je ta sklep pomemben, ker nakazuje možnost, da se bo začela ameriška politika do Kitajske razvijati v pozitivnem smislu. čeprav bo za to potrebno še mnogo časa.
V Peking je prišla tudi skupina mladincev iz ZDA, ki so sodelovali na mladinskem festivalu v Moskvi. Skupina šteje 40 članov. Odločila se je za obisk Kitajske kljub temu, da je ameriška vlada temu nasprotovala. Na železniški postaji v Pekingu je ameriška delegacija razvila veliko ameriško zastavo, predstavniki kitajske mladine pa so jih zelo orožitvenem pododboru OZN prisrčno in toplo pozdravili. je Hammarskjoeld izjavil, da Predstavnik ameriške mladine bo treba to zadevo urediti i je izjavil, da so prišli na Ki-pred začetkom jesenskega za i tajsko, da bi se vsaj malo sesedanja, ker je v londonskem znanili z njenim kulturnim
V pričakovanju jesenskega zasedanja glavne skupščine OZN je' glavni tajnik Ham-marskjoeld izjavil, da se bo to zasedanje začelo v boljših pogojih kakor so bili v začetku prejšnjegu zasedanja. Pripomnil je tudi, da si je treba prizadevati, da postane mir na Srednjem vzhodu nekaj povsem naravnega.
V zvezi I razgovori v raz-
pododboru zaposlenih precej ljudi, ki so potrebni v New
bogastvom, da bi videli uspehe Kitajske ter da bi tudi kaj povedali o Ameriki in a-meriškem ljudstvu.
malno zaprosil za politično zatočišče na rimski kvesturi.
V Beirut je prispela italijanska šolska ladja «Monte-cuccoli« in bo tu ostala do 29. avgusta.
V Libanonu se pogostoma dogajajo atentati. Pravzaprav je šlo doslej le za sabotažna dejanja, medtem ko poročajo danes, da je bil zagnan pred orožniško postajo v Suk El Gharbu eksplozivni predmet Ni bilo žrtev, pač pa je popokalo precej šip. Stvar se je dogodila približno 20 km od Beiruta.
— «»-----
Poplave v Burmi
RANUUN 24. — Zaradi izrednega deževja je mesto Lita Di Ve v Burmi poplavljeno. Voda je zalila polovico mesta in segla do streh številnih hiš Zato so izpraznili nad 2000 stanovanj. Prebivalci so se zatekli na otoke in v pagode ter so zgubili vse imetje.
 «»-------
Mac Millan obišče Azijo in Avstralijo
LONDON, 2.*. — Angleški premier Mac Millan bo obiskal v začetku prihodnjega leta Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo, Pakistan in Cejlon, in sicer na vabilo ministrskih predsednikov teh dežel Sommonvveal-tha. Mac Millan bo odpotoval v Indijo 7. januarja ter se bo vrnil iz Avstralije 11. februarja.
TOKIO, 24. — Japonski zunanji minister je danes izjavil, da upa v pričetek japon-sko-ipoljskih razgovorov za sklenitev trgovinskega sporazuma med obema državama. Razgovori naj bi se pričeli v septembru.
ATENE, 24.**— Ugledni grški specialist za raka prof. Pa-panilolau je na neki tiskovni konferenci izjavil, da je predolgo sončenje kakor pretirana uporaba tobaka med razlogi obolenja za rakom.
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICERONE »,\ Tel. 38-136, 37-72S; l elegr.; IMPEXPORT - TR1ESTE
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
AUTOVIE CARSICHE
PROGa TRST - BAZOVICA - PADK1CE • GROPADA -TREBČE
Odhodi s postaje Trg Laberta tn Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10,
14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50. 20.40, 22 40.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.3C, 13.10, 13.50,
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18.. 18.30, 19.. 19.45,
20.30, 22.30. 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17, 17.30	18	18.30,	19, 19.45,
20.30, 22.30.
Odhod s Fmetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20	10.50,	14.05, 15.40,	18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, '1.40, 13.20, 14, 14.20
15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18 18.50. 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45. 23,10.
PROGA TRST - BLOK PESEK
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH:	ob	8.20, 13.50,	18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE
Odhod s Trga Liberta ob	7.30 m 13.10. Iz Herpelj	ob
9. uri in 14.30. — Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST • DOVlJO - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH:	ob	6.35. 7.25,	10.20, * 12.05	13.05,	*
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35.
OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35*. 14.35, 16-05, 17.05
18.15, 19.35, 20.40. 22.05
N. B. * Samo ti avtobusi	vozijo	do Prebenega,	drugi
se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE
Odhodi s postaje	na	Trgu Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH:	ob	7.35, 10.35, 12.20, 13.35,	18.05.	19.20,
OB PRAZNIKIH:	ob 9.35 14.05	16.20,	19.35, 22.50.
PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi t postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH:	ob	U-, 13.30.
OB PRAZNIKIH:	ob 13., 22.30,
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE
Odhodi s Trga	Liberta
OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST - PODLONJER LONJER
Odhodi s postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH:	ob	6.20,	6.40**. 7„ 7.22**, 7.40, 8.07**
8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40,	10 15,	10.30*,	11 02,	11.20**
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„	13.20**, 13.40.	14.15*.	14.45*
15.16*	15.45*, 16.,	16.20. 16.40.	17.,	17.20,	17.40**,	18.,
18.30**,	1850.	1920**	19.40. 20.05** 20.30 20.52, 21.10.
21.40, 22.15*. 2245*. 23.20.
OB PRAZNIKIH;	ob 8., 8.31,	9.01,	9.31,	10.01,	10.31.
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S.	Francesco
** Ti avtobusi voziio	do Lonjerja ostali	se	ustavlja-
jo v Podlonjerju
Opravljamo prevoze	bta^c za tretje	z	lahkimi in
težkimi kamioni ter	avtocisternami	tudi	v ino-
zemstvo- Za injormacife kličite telefonski številki 36-704 in 55-378-
Fubrerscbelnlrel Steuerlrel Zulossungilrei
Tvrdka
ustanovljena
1926. leta
MELILLO ALFREDO
m * «'*- Ul.. A. CACOIA » - » KU.
Ekskluzivni zastopnik za motocikle »PAH1LLA«, »NSU« .n «MOTOBI»	— Originalni nadomestni deli. —
Zastopstvo in zaloga koles znamke »VVILLlEHn, »BOT-TECCHIA#, »MELILI 0», moška, ženska, za otroke >n dirkalna.
Nadomestni deli, guma »Pirellin, nMIchelina in »Ceata. IZ VAZ A DARILNE POŠILJKE kolesa, motorje navedenih znamk
TRST • Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vsv kraj«, tudi v inozemstvo
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O R T
VSEH VRST LESA IM TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISPI M — TEL. 13-3*3 ULICA DELLE MILIZIE 1* — TEL M-41*
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuj* V resnici plača oglase konkurent, ki sam U* oglaša.	Herbert	Cassofl