Jesen je čas, ki Pfide darove dajat. Murska Sobota, 21. september 2006, leto LVIII, št. 38, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Vreme- Zmerno o Po nižini zadrževal] sejo, n.eg5. Razkrivamo tajne dokumente srn Skupaj uresničujemo, kar napovedujemo! str. 17-24 Kolinda Grabar ------------- Kitarovič septembra 2003: »Slovensko stran redno obveščamo o mostu, za gradnjo katerega se je obvezala Hrvaška, ker gre nesporno za hrvaško ozemlje. Po gradnji bo vzpostavljena kakovostna prometna povezava. Pomen dobre promet- rekreacijski center FAZARERI3A SONČEK 080 19 69 ivww.soTichek.com Imate pošto na strani 16 sre. 3 - Prenova poslovnih procesov v Zavarovalnici Triglav Predvsem ne povezave je toliko centralizacija večji, ker so prebivalci podpornih obeh držav...« funkcij Z novo organiziranostjo naj bi pridobile stranke, ki se jim želijo še bolj približati str. 7 - Ljutomerski podjetnik Božo Knehtl občinsko nagrado namenil za štipendijo Sam k nagradi primaknil Še knjige za knjižnico Za pozitivno podobo podjetništva Na zatožni klopi Tanja Banfi iz Moravskih Toplic Trgovala s heroinom in kokainom Koblencer je postal Murin trener že petič, prvič pa pri novoustanovljeni Muri 05. Na novinarski konferenci je med drugim dejal: »Kmalu se bo pokazalo, ali bo moj način dela uspešen... v Koblencer; I J »Do leta 2008 . bo ustvarjeno birJB prvoligaško ___________li moštvo!« NAROČNIK STR. 10 AKTUALNO 21. september 2006-WSIH Razpis za p«deiitcv zlatih štipendij V resoluciji so elitni nacionalni razvojni programi MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Pomurska izobraževalna fundacija PIF razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, ki za štipendije zagotavlja sredstva, namenske štipendije nadarjenim študentom. Predmet razpisa: I. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem D. Namenske kadrovske štipendije OMike štipendij: I. .Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem PIF bo delodajalcem, ki bodo štipendistom s stalnim bivališčem na območju MO M. Sobota podelili kadrovske štipendije, le-te sofinancirala v višini 75 % štipendije. II. Namenske kadrovske štipendije PIF bo podelila namenske kadrovske štipendije nadarjenim študentom s rib oo podelila namenske kadrovske štipendije stalnim bivališčem na območju MO M. Sobota na deficitarnih študijskih smereh. Splošne določbe (velja za 1. in 11.): Štipendije so razpisane za šolsko leto 2006/2007. Prioritetna lista prejemnikov in višina štipendij se določita v skladu z ustreznim Pravilnikom, ki je priloga tega razpisa. Skupno število razpisanih štipendij je 15. Prednost imajo prosilci štipendi j pod zaporedno številko I. Pogoji: a) Za delodajalce - »»štipenditorje (sofinanciranje kadrovskih štipendij): • imeti sedež na območju MO Murska Sobota, • s štipendistom skleniti pogodbo, v kateri sc medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, • biti vsaj bronasti sponzor P]F. b) Za študente: • imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota, • so vpisani na dodiplomski ali podiplomski program, • ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso starejši od 23 let, • imajo povprečno oceno vsaj 7,5 (prav dober srednješolski uspeh za študente I. letnika), • so pripravljeni kot sodelavci sodelovati pri projektih, ki jih razpisujeta soštipenditor PIF ali MOMS, • ne prejemajo kakšne druge štipendije ali niso zaposleni. Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže: • da bo vsako leto vsaj 1 mesec opravljal počitniško prakso ( štipendisti pod I. pri soštipenditorju), • da bo po koncu študija sklenil redno delovno razmerje s soštipendi-toijem ali drugim delodajalcem na območju MO Murska Sobota, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, • da PIF poda polletno in letno poročilo o poteku študija. Prijavitelji vloge lahko oddajo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici s pripisom: »ZLATE ŠTIPENDIJE MO MS 2006«. na naslov: Pomurska izobraževalna fundacija, Lendavska 5 a, 6000 Murska Sobota. Rok za oddajo prijave je 16. 10. 2006. Vloga se šteje za popolno, če je pravočasno oddana (šteje se datum poštnega žiga na priporočeno poslani pošiljki) m če vsebuje vse zahtevane priloge. Razpisna dokumentacija in pravilniki so objavljeni na spletni strani fundacije: www.pif.si Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na elektronskem naslovu dunja@rra-mura.si ali po tel. št.: 02 536 14 61. Anton ŠTIHEC, župan MO Murska Sobota Doc. dr. Mitja SLAVINEC, predsednik Uprave PIF Komentar OKO pripravljeno za družbo izbrancev Zajemali bodo iz skupne razvojne finančne vreče, ki ne bo velika za Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2015 predstavlja slovenski nabor razvojnih programov, torej tistih, ki bi državo razvojno pognali v nebo. To pa še ne pomeni, da bodo regijski programi zavrženi. Ti naj bi dobili mesto v državnem razvojnem programu, ki je v pripravi, in tudi zanje se bo z operativnimi programi za koriščenje evropskih sredstev našel državni in evropski denar. A že sedaj je jasno, da denarja ne bo dovolj za vse in da država elitnim programom, ki bodo prišli v resolucijo, ne pripravlja posebne proračunske vreče. »Resolucija je toliko realna, kolikor se bodo njeni projekti pojavili tudi v proračunu za leti 2007 in 2008. Govorim o projektih, za katere je predvideno, da se bodo izvajali že v tem obdobju," je dejal na predstavitvi projektov resolucije v Murski Soboti državni sekretar vladne službe za razvoj dr. Andrej Horvat, spremljala pa sta ga še Igor Strmšnik z vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Janko Burgar z direktorata za podjetništvo in konkurenčnost ministrstva za gospodarstvo. Predstavitev resolucije pa je bila tudi kulisa za predstavitev projekta izgradnja gospodarskega središča OKO v Pomurju, ki ga je za uvrstitev v resolucijo predlagala mestna občna Murska Sobota, Andrej Horvat pa tudi upa, da ga bo podprla in predlagala celotna regija. V bistvu še ne gre za sklenjen projekt, ampak, tako Andrej Horvat, za resne pogovore o tem, kako prid do skupnega nastopa ali tiste vreče sredstev, za katere se bodo potegovale tudi druge re-gijc- Projekt murskosoboške občine OKO (ki je angleška kratica za priložnosti, znanje in možnosti) torej ni med projekti, ki jih je za pripravo regionalnega razvojnega programa zbirala RRA Mura in ki jih bodo kmalu začeli luščiti, da bi odbrali regijske razvojne sredice, ampak je projekt, ki so ga pripravili za višjo raven. Projekti drugih občin bi kvečjemu prišli pod njegov »dežnik«. S tem naj bi se strinjali tudi udeleženci predstavitve resolucije, ki sta jo pripravili RRA Mura in Mestna občina Murska Sobota. In s katerimi jekti bi druge občine’ Im šle pod krovni projekt' . izboru Danila Krape* m 1 ko bili projekti da ve. Oaza zdravja z G01* . Prleške turistične pou’^ mera, Zeliščni park W Gornje Radgone in u1 gonska usmeritev v kon> bioenergetskih virov. Maj^ Krovni projekt OKO, ki ga murskosoboška občina predlaga v nabor nacionalni nih programom kot razvojni projekt regije, ima štiri stebre, prvi je severna obrtna । sirijska cona v Murski Soboti, kjer bi med drugim postavili regijski inovacijski -:. gi steber je transportno-logistični center, ki bi ga zgradili neposredno ob avtocest1;1 ma križanju avtoceste z železnico, tretji steber je visokošolsko izobraževalno sred^1 f sicer na območju današnje vojašnice, četrti steber pa je POTKA (podeželje, okolje-, zem, kulturna dediščina in avanture), kjer je več skupnih projektov javnega in partnerstva. Pred lokalnimi volitvami Sami svoji gospodarji Vrnitev ugleda občini in nove naložbe Boju za županski stolček se je v Radencih pridružil kandidat LDS Zlatko Mir. Kot zdaj šnji podžupan za gospodarske zadeve bo tokrat drugič kan didiral za župana pod volilnim sloganom: Občina Radenci si zasluži več. Ob tej priložnosti je Zlatko Mir predstavil svoj volilni program. V njem se zavzema za učinkovitejše zdravstveno varstvo občanov z zadostnim številom zdravnikov, na področju šolstva in športa pa je po njegovem nujno treba zagotoviti normalne razmere za delo vz-gojno-izobraževalnih ustanov. M. J. Pascal Bruckner pravi, da je pravica do sreče postala dolžnost, in k temu dodaja, da ima vsakdanjost dva vidika: je obenem kar naprej isto, preskakujoča plošča v smislu: »Kaj si počel ta teden?« »Nič.* Ampak ta nič je narejen iz preveč Zvečer niti ne znamo povedati, kaj smo počeli, tako nepomembni so bili dogodki. Ta vrsta utrujenosti, ki se poraja iz ponavljanja minevajočih se dni, je kriva, da smo preutrujeni, ker nismo ničesar doživeli. Vračamo se prazni, zbiti, želimo se edinole leči, se prepustiti spokojnosti, ki je na meji otopelosti, medtem ko bi, narobe, potrebovali močan trenutek, vdor neverjetnega, da bi z njim prebili ta začarani krog izčrpavajočega premlevanja. Povedano drugače, od časa, ki nas je spravil k delu in ustoličil diktaturo ure, so ljudje dobili občutek, da so sami svoji gospodarji in je samo od njih odvisno, kako si dan za dnem uravnavajo svoje življenje. Vse to na neki način drži. Če se izognemo vdoru neverjetnega na čustveni ravni, človek dejansko potrebuje neki vdor, ki ga bo vsaj na kratko zbudil iz spokojnosti in otopelosti. To na politični ravni tudi dobi vsaki dve leti. Dejansko ne gre za neki radikalni vdor, ampak prej za vdor, ki ga utrjuje v njegovem prepričanju in spodbuja njegovo podrejenost diktatu ure in mu utrdi prepričanje, da je sam svoj gospodar. Vpra- šanje je, kaj mu ponuja ta čas, ko navidezno ni več samo sam svoj gospodar in ko navidezno uravnava življenje peščice tistih, ki mu bodo pozneje uravnavali življenje. Praktično nič, ker tudi ti, ki se vzpenjajo na oblast ali pa želijo na njej ostati, ravnajo po istem vzorcu. Ta čas se vse vrti okrog udobnosti, ki jo je za- -gotavljala oblast, in v isti sapi obljublja še več udobnosti za naprej. S tem sicer ni nič narobe, če so občani te ali one občine dobili kar nekaj infrastrukture za ohranitev oziroma povečanje individualne udobnosti. In kje je zunanji vdor, ki bi lahko spremenil nagnjenost k udobnosti in diktatu ure. Pravzaprav ga ni. Politiki so sicer dobili svojih pet minut, da opozarjajo, kaj so naredili za udobnost, tisti, ki si pa želijo gor, pa bodo obljubljali tistega nekaj več, kar bo ljudstvu prineslo še več udobnosti in še več sreče v smislu preskakujoče plošče. Ce se ozremo po ponudbi, ki se bo stopnjevala tja do konca oktobra, nas vsa vodi k tej plošči. Kaj več v tem okolju tudi ni pričakovati. Ese se bo vrtelo okrog že obrabljenih tem in zidov, vendar je to že dovolj, da se ljudje po kratki prebuditvi lahko hitro vrnejo k spokojnosti in rahli otopelosti, ki po svoje prija, kajne? J. v. Tišina Občinski odbor SLS-a na Tišini ne bo podprl sedanjega župana Jožeta Poredoša, ampak je kandidat za župana Franc Horvat mlajši. Suzana za župana Konec preteklega tedna se je medijem kot kandidatka za županjo Mestne občine Mur ska Sobota predstavila tudi Suzana Szabo Pahič. Pahičcva sicer mora, da bi lahko vložila svojo kandidaturo, najprej zbrati 559 podpisov volivcev Murske Sobote. »Nekaj jih že imam,« pravi Pahičeva, ki je prepričana, da ji bo uspelo, saj se drugače v to ne bi podajala. Na podporo pa računa pri obiskovalcih knjižnice. Pri svojem delu naj bi si, tako Pahičeva, prizadevala za javnost, zavzemala se bo za javnost kulture, Šolstva in lokalnih skupnosti, ker to po njenem mnenju pomeni tudi državno blaginjo. Pahičeva je prepričana, da je za uspešnost mestne občine potre ben le drugačen pristop vodenja in videnja. V. P. Občina Radenci - Kar 11 županskih kandidatov Kot smo izvedeli, bo v občini Radenci na lokalnih volitvah na stopilo kar 11 kandidatov za župana. Poleg zdajšnjega župana Jožefa Toplaka (SDS), podžupanov Vladimirja Rantaše (NSi) in Zlatka Mira (LDS) se bodo podali v volilni boj še upokojenec Anton Sečko (DeSUS), direktor Stanovati jskoko munalnega podjetja Gornja Rad gona Zlatko Herzog (SD) iz Radenec, podjetnik iz Šratovec Drago Gomboc (SNS) in pravnik iz Radenec Jože Ivačič (SLS). Kot neodvisni kandidati s podporo volivcev pa se bodo potegovali za županski položaj: Drago Kocbek, Danica Sepe-šy, Tomi Šoštarič (vsi iz Rade nec) in Miha Petek s Kapelskega Vrha. Anton Štihec, županski kandidat MO Murska Sobota Za ponovno kandidaturo za župana Mestne občine Murska Sobota se je s podporo petih po litičnih strank, SDS, N.Si, SLS, AS in DeSUS, odločil dosedanji župan Anton Štihec. Svojo volilno kampanjo je naslovil Danes za jutri. V središče programa postavlja človeka, katerega določil- — ---- ,4# nice so dom, delo, izobraževanje in druženj V svojem mandatu sc zemal za aktivno stan« politiko, torej gradnjo c a dostopnih stanovanj, ^ r|1-storsko širitev in ure mestnih naselij. ; p vojnimi projekli sp°d f p djetništvo in ustva J r,f vih delovnih mest, v I , ^0 celostni razvojni pr°i ki vsebuje urejanje S«" tnc cone in transp°r bucijskega cenira ° ter vzpostavitev visa ■ pt izobraževalnega sf^(i živi jan ju prostega l menjenih več ji med njimi pa je „ u’ lišča in ureditev šp^ti cijskega centra. Z 'P3 dat si bo prizadev sokošolske programe, pa bo tudi program« skega učenja- Z : 14 grešnega turizma dvorano, oživitvi)1 ur' kulturnega sP°nie"|(, gim pa naj bi P°s' jedro naklonjeno * življenju. M. H- j |rt ■ Osrednji shot P , mi volitvami je job®*, mokratska stran 3 n* Velenju. Na predstavila kan« pb’ , ne. Stranka Prlča j k3 '' tudi na lokalni prvič dosegli pozltl Inega rezultata- ^r1*"' p ■ NSI K boru, ki je h 11 ko v Velenju, pfe kandidate za žup3 ' it volitvah in k' vanje znotraj^’^J-kot uspešno vladi pa naj bi st^ lokalni ravni IZHAJA M ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), k Hana Rituper Rode), Andrej Bedek, Bernarda Balažič Recek, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerse (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Nasi« uredništva m uprave: Mucka Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. ŠL: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10.538 F'1 ± Venera (trženje) 538 1710, št telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00 sil (65,10 evra), letna naročntaa n naročnAe v t«|W 37.5HLO _ naročnina taddovne oeganizaerje, podjetja in obrtnike 1L500.00 Sit (47,99 evra), izinxl v koiportaži 310,00 sit( 1,29 evra), aiMetranaro«^ 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za krma o davku na dodano vrednost, Uradni Ust 23.12. 1998, št. 89. inL' _ Izdaja: f-otljetje za informiranje, d. d., M. Sobota računa Republike Slovenije za leto 2002 m 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.300 izvodov. Elektronska pasta: Vestnik: vesinik^p-inf.si, Venera: veneraSp inW, naročniška shižba: ogiasi.vestoik^p-tnt.si, ww«■str*, VESTNIK ~ 21-september 2006 AKTUALNO $ sredstvi iz strukturnih skladov EU za zmanjševanje razvitosti med regijami Danci bodo pomagali razvijati sadjarstvo na Goričkem Keniji bo v obdobju 2007-2013 na voljo štirikrat več sredstev kot v letih 2004-2006 Vlade Republike lokalno samou-m regionalno politiko * Mpr.it ll.i v začetku tedna tfniah Radenci mednaro-^’hupozij o projektih, ki jl|lli v Prekmurju in sose-regijah sofinancirani '“tukrurnih skladov Ev- Unije. Že pred slmpn J® * k s Puconcih začela n j kateri vodstvo , dam specializirane sad-^r»adruge Gorički sad v ^Juvanju z danskimi stro- kovnjaki iščejo rešitve za prihodnjo organiziranost sadjarstva v Prekmurju. Zadovoljstvo nad povabilom danskih strokovnjakov, ki so svoje izkušnje pripravljeni prenesti med goričke sadjarje, je izrazila tudi Anita Hugau, veleposlanica Kraljevine Danske v Sloveniji. To bo pilotni projekt, danski strokovnjaki pa bodo pripravili skupaj z domačimi sadjarji poslovni načrt za Sadjarsko zadrugo Gorički sad. Danska je že po tradiciji kmetijska država, njen kmetijski sektor je med najbolj razvitimi v svetu, zadružništvo ima v tej državi zelo dolgo tradicijo in tudi po kakovosti kmetijskih proizvodov se Danska uvršča prav v svetovni vrh. Danski kmetijci svoje izkušnje uspesno prenašajo tudi na druge države, aktivno so se vključili v sodelovanje in pomoč baltskim državam, želijo pa okrepiti sodelovanje na področju kmetijstva tudi s Slovenijo. Po zagotovilih danskih strokovnjakov je projekt razvoja goričkega ^nova poslovnih procesov v Zavarovalnici Triglav Predvsem centralizacija podpornih funkcij sadjarstva, ki ga pripravljajo zdaj, eden prvih tovrstnih projektov, zagotovo pa ni zadnji. Specializirano sadjarsko zadrugo so gorički sadjarji ustanovili leta 1998, v njej pa je zdaj združenih 38 sadjarjev, ki obdelujejo 130 hektarjev sadovnjakov. Pred tremi leti so zgradili novo hladilnico, v kateri lahko uskladiščijo tri tisoč ton sadja, na tem območju pa so še velike naravne možnosti za razvoj sadjarstva. Na Goričkem je okoli 1.500 hektarjev idealnih leg za napravo nasadov, prav v razvoju sadjarstva pa je treba iskati priložnost za razvoj tega območja. Zaradi velikega števila sončnih dni je goričko sadje odlične kakovosti in si lahko zagotovi poti na najzahtevnejše evropske trge. Prav v sodelovanju z danskimi strokovnjaki vidijo gorički sadjarji svojo priložnost, v Pu- concih pa želijo zgraditi sadjarski center za celotno Prekmurje. S Širitvijo sadjarske proizvodnje želijo vpeljati predvsem nove še konkurenčnejše sorte različnih sadnih vrst, vsaj deset odstotkov površin naj bi namenili ekološki pridelavi, revitalizirati pa želijo tudi travniške sadovnjake. Seveda ne želijo ostati le pri pridelavi, saj v razvoju predelave vidijo , možnosti za doseganje še večje dodane vrednosti. Razvoj sadjarstva in ekonomsko stabilnost sadjarjev je treba zagotavljati z napravo sodobnih nasadov, ki bodo namakani m z mrežo zavarovani pred točo. K naložbam je treba pritegniti tudi tuje vlagatelje, predvsem pa izkoristiti sredstva, ki jih bodo v obdobju 2007-2013 strukturni skladi Evropske unije namenili Sloveniji. Ludvik Kovač Po prepričanju dr. Ivana Žagarja, ministra, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je Sloveniji uspelo, da je v Dogajanjih za obdobje 2007-2013 uspela pridobiti iz strukturnih skladov Evropske unije štirikrat več sredstev kot v sedanjem obdobju. V prihodnje bo treba zato vse aktivnosti usmeriti v prizadevanja za pridobitev teh sredstev, prav s pomočjo teh sredstev pa bo po njegovem možno zmanjševati tudi razlike v razvitosti med posameznimi regijami. organiziranostjo naj bi pridobile stranke, ki se jim žeiijo še bolj približati direktor soboške enote Zavaro--ntir sprememb znotraj sistema ne k ■ i /avar°valnice Triglav je konec prve-predhrg novega enotnega i 0 Organizaciji Zavarovalnice Tri-« *rr' d'^ta o sistemizaciji delovnih sprejemanja teh aktov. Vsi V*tih v skladu s projektom prenove k l naj hi vplivali na priho-- ► 4 i - n d°seganje dolgoročnega cilja, to V?' M. danes prevladujočega tržnega :c '"krni zavarovalništvu. Ker v ob-d * ^avarovaln*ce Triglav informacij S h v javnosti pa so se pojavila ll j ja © tem, kakšen bo po reorga- L status območnih enot, Talni o tem naslovili na centralo v d ( vprašanje, zakaj odločitev za reorga-V^tan 10 2®pisali, da so v Strategiji ZT 2006-Kprr,i "■ ir hc v organiziranosti Zavaro-\ cilj ’ kl yh Pohebne za dosego postavljenih . . v Zavarovalnice. Ocena uprave in nad-l: da brez določenih sprememb in do-■■ ' mogoče zagotoviti. Pravijo, da bodo y "l almh storitvah v Sloveniji ohranili \ Vw P020™05* Pa bodo namenili ^^^•"Ovemu zadovoljstvu. Želijo ostati volt ? ' ni^a skupina v regiji jugovzhodne Evrope, njihov cilj pa je širitev in krepitev poslovanja na trgih, kjer so že prisotni. Med strateškimi ukrepi je zelo pomembna reorganizacija poslovanja, s katero želijo vzpostaviti ravnotežje med povečanjem učinkovitosti in obvladovanjem tveganj na ravni celotne zavarovalnice. Ker so za zavarovalnico ključnega pomena stranke, bodo celovito prenovili temeljne procese in informacijsko podporo ter s tem povečali učinkovitost pri poslovanju. O statusu dosedanjih območnih enot po prenovi zatrjujejo, da se bodo v njih na osnovi geografske razpršenosti izvajale predvsem prodaja zavarovanj in druge aktivnosti, ki zahtevajo neposredno komuniciranje s strankami, medtem ko se bodo v centrali izvajale vse druge poslovne in upravljalske funkcije ter tiste operativne funkcije, ki jih je smiselno izvajati enotno za vso družbo Število območnih enot se ne bo spremenilo in jih bo še naprej dvanajst, direktor območne enote pa odloča in odgovarja v okviru svoji pooblastil, ki se prvenstveno nanašajo na trženjske in prodajne aktivnosti. Tudi soboška območna enota je organizacijska enota in geografska oblika organiziranosti in do te spremembe sta se obe obliki ujemali, sedaj pa je del poslovnih funkcij, razen trženja, organizacijsko vključen v centralo Zavarovalnice Triglav. Kljub prenovi poslovnih procesov so v upravi prepričani in odločeni, da zaradi uvajanja sprememb ne bo potrebno odpuščanje delavcev, pač pa želijo s sedanjimi zaposlenimi narediti še več in bolje. Pomemben razlog za centralizacijo nekaterih poslovnih funkcij je tudi zahteva po večji racionalizaciji poslovanja in s tem po večji konkurenčnosti, saj centralizacija praviloma pocenjuje poslovanje. Centralizirajo se predvsem podporne funkcije, decentralizirajo pa funkcije prodaje, medtem ko na vse spremembe vpliva prepričanje, da se je treba čim bolj približati zavarovancem ter jim ponuditi hiter in kakovosten servis Projekt prenove poslovnih procesov, organizacije in racionalizacije v Zavarovalnici Triglav časovno sovpada s sprejeto Strategijo ZT 2006-2008, razdeljen pa je na več faz. Prva, pripravljalna, je že izvedena, sledile pa bodo še tri vsebinske, od katerih s 1. oktobrom končujejo drugo fazo, ki zajema naštete spremembe. Tretja in četrta faza sta povezani predvsem s spremembo informacijske podpore poslovanju ter s tem povezanimi spremembami poslovnih procesov in sta predvideni v naslednjih letih. Ludvik Kovač Neuradno naj bi vodilnim v območnih enotah zelo zmanjšali pristojnosti in jim ponudili v podpis nove pogodbe o zaposlitvah, ki pa niso več menedžerske. V Evropskem skladu za regionalni razvoj, kije osrednji finančni inštrument EU za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij, ima Slovenija v obdobju 2004-2006 na voljo 31,175 milijarde tolarjev, slabih 11 milijard tolarjev pa naj bi primaknili še iz državnega in občinskih proračunov. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad vtem obdobju namenja Sloveniji 11,37 milijarde tolarjev, Finančni inštrument za razvijanje ribištva 572,8 milijona tolarjev, Evropski socialni sklad pa 18,3 milijarde tolarjev. LOKALNA SCENA 21. september 2006 - VESTMI^ Osmi praznik občine Križevci »Evropa nam ponuja denar, zato ga izkoristimo« Priznanje s plaketo podelili Pavlu Zorku Dve plati zgodbe o jarku Janez Varga, Puconci: »Večkrat sem klical odgovorne na občini, ker ob moji njivi ni očiščen jarek. Prvega septembra so mi rekli, da ga bodo očistili. Voda mi je že lani uničila najmanj četrtino pridelka. Zdaj sploh ne morem na njivo, da bi jo pripravil za jesensko setev, ker se ne da orati ob jarku.« Tomi Zrinski, občina Puconci: »Naročili smo komunalni službi, da uredi zadevo. Dobili smo povratno informacijo, da je jarek v redu in očiščen. Sicer si bom v prihodnjih dneh tudi sam ogledal stanje. Dejansko so težave nastale z gradnjo železniške proge, kajti jarki in prepusti v tem stanju ne morejo odvajati vse vode. Andrej Bedek V občini Križevci so pretekli konec tedna praznovali svoj osmi občinski praznik, v sklopu katerega so pripravili številne prireditve. Po besedah župana Feliksa Mavriča praznik ni 1e za to, da krajane seznanijo z delom v preteklem obdobju, pač pa tudi priložnost, da se zahvalijo poslovnim partnerjem in vsem, ki so pomagali pri razvoju občine. Mavrič je med drugim govoril tudi o priložnostih, ki jih občinam, predvsem s svojimi finančnimi sredstvi, ponuja Evropska skupnost: »Evropa Nagrajenci občine Križevci (od leve proti desni) Pavel Zorko, Anica Fošnar, Marko Kočar, župan Feliks Mavrič, Renata Miki in Jasna Markovič - Jagodič, Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, (»intonnirjiqi* INim ar*4K-Ca 13, Mu Ustnikov in upravljavcev, Jul* sogovornica Tatjana ^//^očne geodetske up-Mo ^Urs^' Soboti. Tudi vse stanovanjske stavbe biti označene do j| ?* izpisa. Od 1.12.2006 do 1(2. h« na voljo tudi brezni k številka, na ka- djeo' 0 dostopne vse Informa-Opisih. Predvidoma dva q,‘ popisom naj bi izšla h kmania, ki jo bodo dobila ‘dinjstva. Priporoča pa . ' ’Mje vnaprej izmerijo 'nu prosjorov_ ^'1 Jj 11J i rf od upravnikov že na- ■ "lr1u večji upravniki zgra-L UnilJ M Sobota, Fisa, Javni . 'Jdad, Komunala Lendava in ' ■ * Lendavi, Stanovanjsko-L. j 110 Podjetje Gornja Radgo-[ieijc.. '^oalno-stanovanjsko po-Samo slednji so se *i( detske uprave. Drugih na-I. ^nikov zaenkrat nimamo«« ‘kr. w“4'w ze vpisane v kata-knjigo? etltnem ^d10110 ie bi'mo" ' tataster stavb in zemljiško 4%^ 11 m*>žen t. i. prvi vpis v k|tr |r potrebna izdela-io aii pa I e registrska prija- podatke na osnovi ’Ulij "l Hi obrazca. Nekateri upra-označevanja stano-' ♦< *^1 Uredbi o označevanju SiJ.1” Stanov3,»jskih enot. V ,Sai) ,e bdo vpisanih ogromno S n-j’ Pa bila vsa- Vem> da je Sii^j. '' zelo resno pristo-J sestanke, težave so sl smo zldedno sodelo-' Ti "h0”5 Sedal vpisane vse "k 1 s piso sodelujemo glede registrskih prijav, kajti vsaj registrska prijava v evidenco katastra stavb je pogoj za označitev, potem je samo naročilo nalepk malenkost Zelo hitro jih lahko dobijo.« Je večji problem s starejšimi ali novejšimi stanovanji? »To ni pomembno. Pomemben je vpis v kataster stavb in tudi zemljiški kataster. Ta pa je odvisen od tega, kako je bil kdo dosleden. Pri novih zgradbah bi morali za oba vpisa poskrbeti investitorji; zdaj je že taksen red, da so vpisi dokaj sprotni. Veliko stvari je namreč s tem povezanih, tudi pogodbe o nakupih stanovanj. Danes nihče več ne bo kupil mačka v Žaklju. T. i. prvi vpis v kataster stavb je podla Tatjana Flegar, direktorica Območne geodetske uprave Murska Sobota: »Vsekakor bi spodbudila predvsem tiste, ki nimajo upravnika, da zaradi označitve organizirajo sestanke in vložijo vloge za prvi vpis ali pa vsaj registrsko prijavo. Po navadi so to poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe, zato je najprimernejši prvi vpis, ker je posledica tega možen vpis v zemljiško knjigo in stem ureditev vpisa lastništva vseh delov stavb.* ga za vpis v zemljiško knjigo, na podlagi česar je lastništvo nesporno. Enostanovanjske individualne stavbe z enim delom bodo s popisom avtomatično vpisane v kataster stavb pod pogojem, da so že vpisane v zemljiški kataster.« Ste imeli primer, da bi lastnik stanovanja sam prišel po nalepke? »Seveda obstajajo tudi take stavbe, za katere bodo lastniki sami poskrbeli za nalepke, npr stanovanjsko- poslovne stavbe. Do sedaj smo imeli tri naročila za nalepke za označitev poslovnih stavb z manj deli. Za nalepke se v bistvu ne more prositi, če stavba nima vsaj registrske prijave ali prvega vpisa v kataster stavb. Za take stavbe bi jaz priporočala prvi vpis, kajti sedaj imajo za to še dovolj časa. T. i. prvi vpis je podlaga tudi za vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi registrske prijave vpis v zemljiško knjigo ni mogoč.« Torej zaenkrat pri vas še ni pretirane gneče? »Pričakujem, da bodo povečani vpisi v kataster stavb v prihodnjih tednih. Prvi vpis zahteva izdelavo elaborata - ki je delo projektantske ga ali geodetskega podjetja. Posledica tega vpisa je, da lastnik lahko vloži predlog za vpis v zemljiško knjigo.« Kako dolgo traja ta postopek? »To pa je različno. Pri nas na Geodetski upravi zaenkrat relativno hitro. Odvisno, kako hitro naročnikom podjetja pripravijo elaborat, ki se nato pri nas vloži. Registrska prijava pa je hitrejša, zgolj na osnovi predpisanih obrazcev, ki jih lastniki lahko izpolnijo sami.« To označevanje sicer ni za enodružinske hiše, toda nekateri imajo poslovne prostore tudi v družinskih hišah. Ali imajo stanovanje, ki ga oddajajo. Kaj v tem primeru? »Enodružinska hiša, ki ima prostor za opravljanje dejavnosti in je vse Če je hiša preurejena, na primer da živi zgoraj mlada družina in spodaj starši, je to še vedno enostanovanjska stavba praviloma z istim vhodom in enakim lastništvom oziroma solastništvom. Tu označevanje ni potrebno. Ko se pa s pravnim prometom lastništvo spremeni, da postane pritličje last staršev, nadstropje pa last mlade družine, moramo izvesti prej navedene postopke in označitev. _______________________________5 V Globoki po enem letu Približno leto dni je minilo od takrat, ko smo obiskali vas Globoka, ki sodi med manjše kraje v ljutomerski občini, da bi zvedeli, ali pri njih kaj delajo oz. se pripravljajo na kakšno akcijo. Eden naših sogovornikov, Mirko Sever, predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, nam je predstavil njihova prizadevanja za obnovo in dograditev gasilskega doma. In pred kratkim je le ta res dobil zunaj in znotraj novo podobo. Poleg obnove pročelja jim je namreč uspelo zamenjati v glavnem vsa dotrajana okna, vrata, strop in električno inštalacijo. Dela so jih stala nekaj več kot milijon tolarjev. Zdaj jih čaka gradnja prizidka, v katerem bodo imeli garažo za orodje in tudi gasilsko vozilo, ko jim ga bo uspelo kupiti. V nedeljo, ko so imeli vaškoproščenje, so ga namreč lastnoročno izdelali iz okrasnega materiala in prikazali kot maketo. Na ogled pa je bilo še več drugih zanimivih podob in razstava gob. Toliko ljudi, kot jih je prišlo k njim ob tej priložnosti, pa že dolgo ni bilo pri njih. J. G. skupaj v družinski lasti, se ne označuje, v popisnem obrazcu se ta prostor opredeli kot prostor za opravljanje dejavnosti. Čim pa postane del stavbe, kjer se opravlja neka dejavnost, predmet pravnega prometa, torej se temu delu želi spremeniti lastništvo, je potreben vpis etažne lastnine, kar pomeni delitev stavbe s prvim vpisom stavbe v kataster stavb, z vpisom v zemljiško se tem delom določi tudi lastništvo Potrebna je označitev. Ne označujejo se, kot že rečeno, individualne enostanovanjske stavbe istega lastnika. če je hiša preurejena, na primer da živi zgoraj mlada družina in spodaj starši, je to še vedno enostanovanjska stavba praviloma z istim vhodom in enakim lastništvom oziroma solastništvom. Tu označevanje ni potrebno. Ko pa se s pravnim prometom lastništvo spremeni, da postane pritličje last staršev, nadstropje pa last mlade družine, je treba izvesti prej navedene postopke in označitev.« Kaj pa pisarna npr. za računovodski ali knjigovodski servis? »Velja enako, kot sem že navedla, pomembno je lastništvo stavbe, kjer je servis.« Bernarda B. Peček Pregled letošnjih naložb v črenšovski občini Skoraj vse (bodo) uresničene Kot kaže, bodo v občini Črenšovci predvidene naložbe (investicijske odhodke) v celoti uresničili, razen dela sanacije cestnega odseka Srednja-Gornja Bistrica, ker jim je država namesto načrtovanih 30 odobrila le 15,6 mili jona transfernega prihodka za to naložbo, ki je sicer ocenjena na okrog 48 milijonov tolarjev. Dela v skrajšani dolžini okrog 1300 metrov na Gornji Bistrici pa so se že začela in izvajalec se je zavezal, da jih bo konča! v 40-dnevnem roku, ki poteče sredi oktobra. Medtem so v glavnem že končali tudi gradnjo prizidka in adaptacijo vrtca na Srednji Bistrici v vrednosti 27 milijonov tolarjev, tretjega oddelka pa še niso odprli, ker v igralnici niso položili parketa zaradi prekratkega časa za sušenje tlakov. Prav tako so zgradili obojestranski pločnik v Ulici Osvobodilne fronte v Črenšovcih in obnovili cesto Črenšovci-Žižki. Še ta mesec je na vrsti posodobitev cestnega odseka Črenšovci-Trnje ob že zgrajeni kolesarski stezi. Občina je prav tako zagotovila svoj delež v višini pet milijonov tolarjev za dograditev in nadzidavo slačilnic za Nogometni klub Bistrica, v sklepni fazi pa so tudi še nekateri drugi manjši projekti. J. G. ^merska občina lani poslovala brez napak f ^fcki svetniki kritično o županovem prerazporejanju proračunskega denarja "i iM’,nera *z Ljutomera je opra-1,1'' i ^°s*ovania ljutomerske občine v W ", • Pr'tem ni ugotovila pomemb-11' n"M i Vsi proračunski predpisi k pravilno in pravočasno in so brez napak so sestavili tudi pro-'A? PrV do'gojo Factor Banki, pri kate-Jh gradnjo in obnovo osnovne ' n vračila 2011), pri Hypo Alpe '"z, f. posojilo za gradnjo čistilne do rišini 513 milijone pa mora poplačati | a20n• Ljutomerska občina je lani po- Ljutomerski župan Jožef Špindler je lani izdal Šestinpetdeset sklepov o prerazporeditvi proračunskih sredstev, na predvidoma zadnji občinski seji pa so ljutomerski svetniki spet odločali o Štirinajstih sklepih o prerazporeditvi v višini 219 milijonov tolarjev. Opozicijski svetniki so v tem in številnih investicijah, ki potekajo ta čas, videli predvolilno delovanje vladajoče politične skupine in odvzemanje pristojnosti občinskemu svetu, zato prerazporeditve proračunskih sredstev niso podprli. plačala posojilo, ki ga je najela leta 1994 za gradnjo kanalizacijskega omrežja za Stročjo vas in del mesta Ljutomer. Odstotek zadolženosti občine Ljutomer je lani znašal 6,1 odstotka prihodkov občine in z izdanimi poroštvi (v višini 29 milijonov za posojilo Javnega stanovanjskega sklada, ki ga je najel pri Stanovanjskem skladu RS v letu 1999 in 2002) ne presega dovoljenega obsega zadolževanja. Ljutomerska občina je zaslužila lani s prodajo stavbnih zemljišč 41,5 milijona tolarjev, plačila pa so bila opravljena v skladu s pogodbenimi vrednostmi, pridobila pa je tudi 148 milijonov tolarjev investicijskih sredstev iz državnih in evropskih skladov, ob tem pa še 98,2 milijona dodatnega denarja iz republiškega proračuna. Revizijska hiša ugotavlja, > ..da je bila občina v lem 2005 zelo uspešna pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna, drugih državnih virov in evropskih skladov. Ocena temelji izključno na primerjavi z drugimi občinami, ki smo jih revidirali,« piše v revizijskem poročilu. Občina je za investicije lani namenila 592,7 milijona tolarjev Ljutomerska občinska uprava je imela konec lanskega leta zaposlenih dvaintrideset delavcev, od tega sedemindvajset za nedoločen čas, za njihove plače in druge dajatve na plače pa je namenila 145,3 milijona tolarjev, kar predstavlja 7,3 odstotka vseh prihodkov občine. Revizijska hiša je ugotovila, da je bil obračun plač, nadurnega dela, nadomestil, dodatkov in povračil stroškov pravilen. Za prejemke funkcionarjev, torej za delo župana, podžupanje, občinskih funkcionarjev, članov občinskega sveta in nadzornega odbora je šlo lani 17,4 milijona tolarjev, izplačevanje pa je bilo zakonito. Revizorka pa občini priporoča spremembo višine izračuna nadomestila za občinske funkcionarje ki po pravilniku ne sme preseči 15 odstotkov letne plače župana, m pa navedeno, da se posamezni prejemek izračuna od 15 odstotkov mesečne plače župani Majda Horvat GOSPODARSTVO 21. september 2006 - VEJI* Raziskava ekološkega stanja travnikov Vpliv intenzivnega obdelovanja tudi na tradicionalnih travnikih J.W ♦ s Mazda6. Športnik po duši. ■■Mi Mozdo je številk« 1 po kakovosti. Qubljono: n COSMOS 6.d., Cl/593 35 25 ■ BOOCCHIEB BTC, 91/523 11 24 • IMTtRCUlSS CRRS, 01/200 0» 55 * Maribor: RVTOCtKTER ŠERBIMEK,02/450 35 50 ♦ MursloSohoto RVtOCEMTfR llPOidl. 02/534 1770- Celje: SECHRR, 03/424 40 10 • ZojMje:IMOHISOKRIBbIK. 03/5464720.Velenje M(MOMOBIUSKO(WŠEK.03/001 VO 77-Kranj »TOHOČNIK.M/2017717 • Rov« Sorico: ROTOREKT, 05/302 04 40 • Koper: AVTO CRUM1« R. »5/425-15-25 • Rove mesto: MAKOMA. 07/323 42 12 j Atrazininsimazin povsod višja od mejne vrednosti Razvojni center Lendava je predstavil rezultate raziskave o ekološkem stanju izbranih travnikov, ki so jo izvedli v okviru projekta Vzpostavitev mehanizmov varstva biodiverzitete Prekmurja. Raziskavo je na projektnem območju izdelala skupina strokovnjakov Inštituta za ekološke raziskave Erico iz Velenja Kot je v uvodu predstavitve povedala direktorica Razvojnega centra Lendava Helena Kramar, je raziskava del študije o ekološkem stanju travnikov v Prekmurju, na podlagi katerega bodo pripravili načrt naravovarstvenega gospodarjenja s travniki. Projekt sofinancirata Evropska unija ter Ministrstvo za okolje in prostor RS iz programa Phare. Dejstvo je, da so prav travnike v zadnjih letih doletele največje spremembe ki pomenijo osiromašenje fonda rastlinskih vrst Mag. Bernard Goršak je dodal, da je bila temeljna hipoteza ob začetku raziskovanja, da so ekološke razlike med različnimi tipi Ne pustite se motiti! Bo*£p<><£ed nasvet Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti www.aim.ai ((c 08014 01 Maidel z uglajenim, močnim in čistim dizelskim motorjem s povprečno porabo samo 6,0 I / 100 km za ceno bencinskega. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Rezultate raziskav so predstavili Barbara Justin, mag. Nives Vrbič Kugonič, mag. Bernard Goršak in Helena Kramar. travnikov, ugotovljene na podlagi merjen in analiz, nesporne, dokazljive. Zato so tudi želeli dokazati ekološke razlike med »tradicionalnimi« in »industrijskimi« travniki, da bi rezultate analiz uporabili pri načrtovanju novih smernic za razvoj kmetijstva v Prekmurju. Rezultati so pokazali, da se količine škodiji- vih snovi sučejo okrog mejnih vrednosti in so povsod pod kri ličnimi vrednostmi, torej travniki sodijo med zdravju varne in razmere še niso alarmantne. Vendar pa je opaziti, da se posledice intenzivnega obdelovanja na enem travniku opazijo tudi na drugih travnikih v bližini, kjer je bilo ekstenzivno obdelovanje. mazoa In če želimo nekaj narediti na področju trajnostnega razvoja, se moramo zavedati kompleksnosti zadeve in temu primerno tudi ravnati. Rezultate sta predstavili nosilka raziskave z Inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje Barbara Justini in mag. Nives Vrbič Kugonič. Barbara Justin je povedala, da je raziskava potekala na območju Prekmurja od Dolge vasi do Renkovec, Velike Polane, Bogojine in Vučje Gomile, vendar rezultati niso potrdili njihove teze, da je zemlja, ki jo obdelujejo na tradicionalni način in je obkrožena z intenzivno obdelanimi površinami, ekološko bistveno drugačna in potencialno boljša podlaga za prihodnji razvoj naravi prijaznega kmetovanja. Vegetacijska odeja ekstenzivno in intenzivno obdelanih travnikov se med sabo sicer očitno loči, vendar pa je varstvo biodiverzitete še vse kaj več kot samo s prostim očesom možno ugotavljanje razlik med številom rastlinskih vrst enega in drugega habitata. Raziskovalno^1^ pokazalo kruto realno s dokazuje, da so tudi no obdelani travniki njeni, kot bi si to želeli-dolgih let ekspanzije m t skega načina kmetovanja* ' mi degredaci|skimi ucin š met, klimatske sprem^ podobno pač niso obš ' , otočkov in lis tradicioo stenzivnih površin. Nives Vrbič KugoničJ® _ la, da je skrb zbujajo^' koncentracije atrazina ® na redno višje od me? . nosti, da je praviloma premalo in da azbest re. sega polovico mejne vr Pozvonite na novi lokaciji Uspešno pomursko ki se ukvarja z odnosi ZJ* ^1-tižnim komuniciranjem, mahčerinskima podjetl6 ^3 (spletne strani in ..^JP^ (kreativne rešitve in ob”* ( selilo v nove prostore v vo ulico v Murski Sobote Podjetje je v začetku letn^ lo delovati vP^M«^ rju in seje kmalu želel® ■ a »Z novimi prostori so D jetja sedaj na enem m omogoča veliko la^ vanje med seboj m s .^jad strankami.« je poved ni gdič, direktor podje>Ja ireKtofJe veseli sodelovanja -Frontlaba, Donum^1 ^1 direktonco Inque, fotografiji), ki je lak® ' sodelavci in gosti v nov' K v p.,J kSTHIK zQ September 2006 GOSPODARSTVO ljutomerski podjetnik Božo Knehtl občinsko nagrado namenil za štipendijo Sam k nagradi primaknil še knjige za knjižnico ^pozitivno podobo podjetništva 1 podjetnik in di-^‘r družbe Atrium - novi . rl Božo Knehtl se je ob tname nagrade za po-dosežke na gospodaric Področju odločil, da bo kj.?0 nagrado podaril v do-jln« namene. pomurske izo-■ ne fur|dacije doc dr. Mi-r" K’ podpisal pogo-AU ?aC'*' Petst0 dsoč tolar-enkratne štipen-Mi^l'n| rtna zbornica Slovenije na sejmu v Celju. ir 1() !r vodenje zasebnega podjetja zetu Antonu 1 Poneslo nov zagon. lr"' kupili tudi strojno opremo, posoda-., 11 procese in se prilagajali vedno večjim zahtevam •„ J T izdelkih. Tudt razvoju novih izdelkov posveča- smo prešli od enostavnih izdelkov, ki smo jih " -lu na sedanjo proizvodnjo, ki je mnogo zahtevnejši1 n, 'kot tudi tehnični opremljenosti proizvodnje, •: je lrJ:' Še posebno ponosen je na bronasti ceh za kako-1 letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v V^hi ' 'lu ga je Obrtna zbornica Slovenije. »Za prejem-1 ' :(t||>i lepo in tudi koristno priznanje, saj po svoje llS(je- ' uspešnost nagrajenih izdelkov. Cehi so tudi 1 certifikat za kakovost izdelkov.« ''.u^i v žižkovskem KIT-u danes? Proizvodni pro-'n paleto izdelkov, kot so oprema za samo-trgovine, za arhive in knjižnice, police oz. Sq]c . !*njstva in pisarne, skladiščni regali, garderobne hi^j n druge ustanove ali podjetja idr. Poleg ponudi ' |. Wx- projektirajo in montirajo po želji. 2aP°’ Set> število pa nameravajo še nekoliko povečati. L Besedilo In foto: L G- pa še rešujejo. Lastnike zemljišč je najbolj zanimalo, kako bo z dovoznimi potmi do njihovih zemljišč. Po zagotovilu Abdona Peklaja naj bi imel po končani gradnji vsak lastnik urejeno dostopno pot do svojega zemljišča, nekateri bodo imeli enako kot prej, drugim pa bodo zagotovili drugo pot. Vsa obstoječa infrastruktura bo posneta, po koncu gradnje pa bodo vsem povrnili škodo ali vzpostavili prvotno stanje, so obljubili. Kmetje so opozorili, da jih arheologi niso pravočasno obvestili, da bi pospravili svoje pridelke. Zaradi začetka gradnje pa na določenih zemljiščih ne bo jesenske setve. Krožišči in kolesarska pot Omenjene so bile tudi naloge, ki jih določa Uredba o lokacijskem načrtu za izgradnjo avtoceste, to pa sta dvt krožišči, eno na križišču Rok v Turnišču, drugo pa pri kapelici v Gomilici. Poleg ceste se bo zgradilo tudi šest nadvozov s priključkom na avtocesto. Načrtuje se tudi, da bi na relacijah Tumišče-Go-milica in Renkovci-Gančani uredili kolesarske poti. Po končanju del bo občina sodelovala pri rekonstrukciji že načete ceste in pločnika skozi Turnišče. S prihodom avtoceste pa naj bi se v tem kraju kmalu pojavilo zanimanje za nova vlaganja, med drugim za bencinsko črpalko in trgovski center. Že danes se je bistveno povečal promet, ki se vali skozi te kraje, pričakuje pa se, da bo med gradnjo prometa še več. Zavzeli so se, da bo v okolici šole veljal poseben prometni režim. Udeleženci pa so se strinjali, da se bodo morali, kar se tiče prometa, tudi sami bolj disciplinirati. A. Nana Rituper Rodež Gradnja avtoceste prinaša vprašanja in rešitve Obstoječa infrastruktura bo posneta, škoda pa povrnjena ______________________________________7 Opremljanje Livade z umetniškimi deli Domača pika nai Za opremljanje novega hotela Term 3000 s slikami in skulpturami bosta poskrbela Galerija Murska Sobota in Društvo likovnih umetnikov Pomurja Tik pred otvoritvijo novega hotela Term 3000 z imenom Livada Prestige 5* v Moravskih Toplicah, ki bo 26. septembra, bodo enega najsodobnejših hotelov v Sloveniji opremili še z okrog 250 slikami in drugimi umetniškimi deli. Zanimanje za pridobitev tega dela je bilo izjemno veliko, saj so se poleg domačih ponudnikov prijavili tudi Galerija Equrna iz Ljubljane, Galerija Hest iz Maribora ter ponudnika iz Trzina in Ljutomera. V Termah 3000 so se odločili za ponudbo Društva likovnih umetnikov Pomurja in Galerije Murska Sobota, ki sta jo predstavilajože Denko in Feri Obal. »Njihovi predlogi avtorjev in del so našemu okolju in nazivu hotela najbližji, zato smo se odločili, da bomo hotel opremili z deli domačih avtorjev. Znana so že imena avtorjev in število del - v hotelu bo okrog 250 slik, v vsaki hotelski sobi bo umetniška slika, poleg tega pa je treba opremiti tudi skupne prostore, avlo in jedilnico. Kupili bomo tudi nekaj skulptur,« je povedal vodja hotelirstva v Termah 3000 Milan Karoli, ki je sodeloval pri izbiri ponudnikov. Z akcijo zbiranja ponudb so začeli že pred štirimi meseci, vrednost ponudb pa se je gibala od 12 do 37 milijonov tolarjev. V tem tednu bo torej postavljena pika na i, do otvoritve bodo vsekakor morali opremiti vsaj avlo, taverno, banketno dvorano in druge skupne prostore, hotelske sobe pa bodo v celoti opremili z umetniškimi deli še po otvoritvi.Za domače avtorje so se odločili kljub temu, da njihova ponudba ni bila med najcenejšimi. Ne le da ponujena dela domačih avtorjev bolj ustrezajo okolju in imenu hotela, ampak želijo z domačimi umetniki vzpostaviti tudi dolgoročno sodelovanje, je poudaril g Karoli: »Tudi v Termalu in Ajdi imamo veliko dragocenih umetniških del in pred leti smo že izdali zloženko, ki je bila zelo odmevna in smo jo celo ponatisnili. Nekaj podobnega oziroma kar vodnik po naših umetniških delih bi radi izdali tudi v prihodnje, z umetniki pa želimo tesneje sodelovati pri pripravi likovnih razstav in drugih dejavnosti v povezavi Term 3000 in Term Radenci.« Na vprašanje, ali to pomeni, da se je že odločil za prevzem direktorskega mesta v radenskem zdravilišču, nismo dobili jasnegi odgovora. Zaenkrat je najpomembnejše, je poudaril Karoli, da zaživi novi hotel v Moravskih Toplicah. Bernarda B. Peček Trasa pomurskega kraka avtoceste naj bi se še letos spremenila v gradbišče. Ker bo šlo za širše območje in bo pomembno vplivalo na življenje v krajih ob gradbišču, so v občini Turnišče pripravili sestanek, na katerem so spregovorili o problematiki, ki se je in se bo pojavila ob gradnji avtocestnega kraka med Beltinci in Lendavo. Skozi občino Turnišče bo tekla avtocesta v skupni dolžini 7,5 kilometra. Z občani so se sestali predstavniki DARS a, prometnega ministrstva, BPI-ja in DDC-ja. Na skupnem sestanku je bila poudarjena problematika, s katero se že in se bodo še srečevali v občini. Investitorji so povedali, da naj bi še ta mesec izbrali izvajalca izgradnje avtoceste in z njim podpisali pogodbo, tako da bi se gradnja začela še letos in končala leta 2008. Kot je povedal Gregor Ficko z ministrstva za promet in zveze, gre pri izgradnji avtoceste za zahteven poseg v prostor, ki bo prinesel veliko mehanizacije, prometa, sprememb in vplivov na okolje. Zato je še kako pomembno, da domačini sklenejo z izvajalci ustrezno pogodbo o povračilu škode ter da bo izbrani izvajalec po končanih delih vso nastalo škodo na lokalnih cestah odpravil ter infrastrukturo vzpostavil v prvotno stanje. Da bo težav čim manj, pa bodo v občini Turnišče ustanovili tudi odbor za spremljanje avtoceste. Pri odkupu zemlje ni bilo kakšnih težav, je povedal župan. Od tamkajšnjih lastnikov so odkupili že 90 odstotkov potrebne zemlje, preostalo • Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetja * Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij • Poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike * Storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja Vse na Enem Mesta, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir. www.sun.siwww.pora-gr.si 02/ 564 30 K> 02, 564 82 08 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. (IZ)BRANO 21. september 2006-vbm Barometer Anton Cigan, naslednik Štefana Tibauta v KIT-u iz Žižkov, je prejel bronasti ceh za kakovost na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki mu ga je podelila Obrtna zbornica Slovenije. Slovenija in Hrvaška v sporu za katastrsko mejo že petdeset let Pred tridesetimi leti je po ukazu politike Lendava morala odnehati Za mejni problem na Hotizi so kriva nerešena zgodovinska bremena Vladimir P. Štefanec je izdal roman Republika jutranje ro se, v katerem spregovori o pre vratnih časih v Prekmurju po I. vojni. Zgodovinsko ozadje v romanu je verodostojno, osebam pa je v življenje pomagal s svojo domišljijo. (.TUIKI.6S Kerkavwl ilNEC Ferkefii ►DTURI ‘KONICA- 'križovec; Peklim« Občina Lendava Občina Čakovec Pregledni karti občin Lendava in Čakovec, prva iz leta in druga iz leta 1987, z različno vrisano mejo v predeN ketinca in Podturna. Hrvaška si je v svoj kataster priklF^ 207 hektarjev zemljišča, na zamenjavo zemlje pod Ho čemer sta se državi dogovarjali že leta 1956, pa nl P'e Zvezna geodetska uprava iz Beograda je tretjega novembra 1970 Geodetski upravi Slovenije sporočila, da je pri pripravi gradiva za reprodukcijo originalne državne karte za območje Medžimurja in Pomurja ugotovila, da'po podatkih geodetskih uprav Slovenije in Hrvaške obstajata dve varianti meje, ki se ponekod bolj, drugje manj razlikujeta, še posebej pa je velika razlika na območju Podturna. uredili katastrsko mejno vprašanje? Mislim, da ga ni bilo. - Ali vam je sogovornik v Čakovcu pojasnil, zakaj se ni pripravljen pogovarjati o meji? Razloga ni povedal, posredno pa smo že takrat vedeli, da na to nikoli ne bodo pristali, saj se trdno držijo katastrske meje, zaradi česar so Hotižani lahko užaljeni. Vedno so bili za Muro in ves čas so verjeli, da bo Mura Zaradi tega je prišlo celo do dvojne obdavčitve. Lastniki zemljišč v Podturnu so plačevali davke od katastrskega dohodka v Lendavi in Čakovcu. Z našo in hrvaško davčno upravo smo se r’ potem dogovorili, dJ hrvaško stran vsako L 0 . ročali višino katastri: S' \. p dka za te lastnike. TJ1"-"' bila nova izmera uvdj,1 . začeli pobirati davke,J Zlatko Holm jec, direktor Radenske, je v uradnih informacijah Radenske objavil, da delavci tega podjetja za dobrih deset odstotkov zaostajajo za plačami v Pivovarni Laško. Milan Koblencar je po odstopljenem trenerju Djuriču postal trener Mure 05. Danilo Kaei j an, predsednik MNZ Murska Sobota, se ni pridružil pučistom, ki želijo »očistiti« vrh NZS. Ljubljana je potem v odgovoru med drugim zapisala: »Ob priliki nove izmeritve katastrskih občin Ferketinec, Podturen in Novakovci (SRH) so v letih 1956, 1957 priključili k tem katastrskim občinam cca. 207 hektarjev zemljišč iz ko. Pince. To zemljišče se vodi sedaj v obeh katastrskih občinah in v obeh geodetskih občinskih upravnih organih. Po spornih mejah katastrskih občin pa naj bi tekla tudi republiška meja. Spor glede mej se rešuje ... v okviru Skupščin občin Lendava in Čakovec in bo reševanje verjetno trajalo dalj časa. Zato predlaga mo, da se republiška meja tega območja na detajlnih listih v osnovno državno karto ne izriše« V reševanje sporne meje se je potem v sedemdesetih letih vključil tudi Alojz Kekec, takratni šef Urada za kataster občine Lendava. »S takratnim predsednikom izvršnega sveta sva šla v Čakovec, kjer je bil takrat predsednik njihovega izvršnega sveta moj strokovni kolega, v upanju, da se bomo zato vendarle lahko kaj zmenili. Toda rekel nama je, da se lahko pogovarjamo o vsem drugem, o tem pa ne. V času ene države bi se namreč katastrska meja lahko brez problemov spremenila s soglasjem obeh občin, vendar se ni dalo.r - AH morda veste za primer, da bi sploh kje med Slovenijo in Hrvaško dogovorno meja, ne glede na katastrske meje, toda ko je vmes stopila politika, je bilo vsega konec. - Po čem to sklepate? Po pogovoru v Čakovcu me je potem po telefonu poklical direktor republiške geodetske uprave in naročil, da naj vse skupaj pustimo na miru. Vedelo se je, zakaj - politika. Morda je kje dobil po nosu Tega ga nikoli nisem vprašal, čeprav sva bila nekoč sodelavca. To območje je bilo namreč že takrat za Hrvaško strateško pomembno, torej da so imeli svoj teritorij tudi preko Mure. - Del zemljišč v k o. Pince je torej Hrvaška enostransko priključila trem svojim hrvaškim katastrskim občinam, Sloveniji pa potem ni prepustila zemljišč pod Hotizo. Ze pred leti smo predlagali, da bi poravnali Muro in z njo mejo, ki edino ob Murskem Središču poteka po reki Muri, na vsem preostalem območju pa jo preskakuje Ko smo hoteli izpeljati zamenjavo, smo veliko hodih v Čakovec po podatke, da bi videli, koliko je lastnikov in kakšne površine so to. Predlog, ki sva ga potem midva s predsednikom predstavila v Čakovcu, je podpisala naša republiška geodetska uprava. Toda Hrvati so predel okoli Podturna izmerili kar sebi. Tu so si povečali, tam pa ne bi dali. Eden je takrat, ko smo hodili v Čakovec, rekel celo tako: To bi mi vzeli, a pri Hotizi ne bi dali. 0 dogodkih poročal tudi britanski BB Sedem dni Hotize Odgovornosti za zaplet ne smemo zvaliti na ra^ dveh slovenskih policistov v mešani patrulji Položaj je bil resen. Zelo resen. Preteklo sredo in četrtek so se posebne in specialne enote policije Slovenije in Hrvaške na Hotizi gledale skozi puškine cevi. Bile so tudi primerjave: s kubansko krizo in 11. septembrom. V petek so enote zapustile območje, podpisan je bil tehnični dogovor o obnovi nasipov. Strojna dela se bodo predvidoma začela prihodnji teden. Kronologija sedmih dni na Hotizi je naslednja: Sreda: Na terenu so skupne patrulje slovenskih in hrvaških policistov: patrulja ob 10.00 pred zaselkom Mirišče zajame lendavsko novinarsko ekipo RTV Slovenije. Hrvaški policisti jih odpeljejo na postajo v Mursko Središče. Kasneje sc zgodi (sprovocirano) zajetje novinarjev drugih medijskih hiš. Ob 14.00 so na mejno ob- -----------------------------------’ Policista lendavske postaje, ki sta minulo sreo° mi kolegi sodelovala v mešani patrulji in v dogod1'" ’ jp na rji, sta premeščena na postaji v notranjost!'1 zdaj ne opravljata več nalog na meji. Proti njirna" ;n preiskavo z namenom, ugotoviti dejansko stanje v , ■ dinimi dogodki. Preiskava bo morala zajeti še 1 ^[ui drejene na policijski postaji ter murskosoboški. policijski upravi. Raziskati je treba, s kakšnimi n glista jih sploh imela, sta bila policista poslana v P«1'1 Mni šen je bil protokol obnašanja, Če bi prišlo do 111 zapletov, kako je potekalo obveščanje o dogo^11 policijskih vrst ipd. Odgovornost bi tako navsez3'1''1(lf id prevzeti tudi drugi in ne zgolj policista s terena' n° ^j;- 1 nister Mateje na svojih novinarskih konferenc3 nejasno in neprepričljivo, novinarji smo pri iskani11 cij o Hotizi na policiji velikokrat naleteli na ovim- močje ob Hotizi poslane posebne enote policije. Bager pod stražo slovenskih policistov prekoplje sporno cesto do Mirišča. Ob 17.00 notranji....■ tin Mmc mi ci v sejni sob’ med drugim o-J' 1 IKPIIK ~ september 2006______________________________________________(IZ)BRANO Glinda Grabar Kitarovic je sredi septembra 2003 v odgovoru na poslansko vprašanje o zahtevi Slovenije po pre-selitvi mejnega prehoda Martin na Muri - Hotiza na most cez Muro, ki naj bi ga Hrvaška dokončala do novembra, aeJala: »Slovensko stran redno obveščamo o mostu, za Slednjo katerega seje obvezala Hrvaška, ker gre nespor-n° za hrvaško ozemlje. Po gradnji bo vzpostavljena kkovostna prometna povezava. Pomen dobre promet-ne Povezave je toliko večji, ker so prebivalci obeh držav že d°lgosorodstveno, lastniško in drugače povezani. Trgati " vezi zaradi kratkoročnih politikantskih razlogov bi bilo ^upravičeno.« Kaj je imela v mislih, ko je govorila o vzpo-stavitvi kakovostne prometne povezave, razkriva načrtza-nsanih novih cest na spornem ozemlju okoli Hotize, ki ga 1® Hrvaška pripravila po sklenitvi Sporazuma o sodelo-vanju na gospodarskem in kulturnem področju terturiz-športu. lovu in ribolovu septembra 2000. Podpisniki Razuma na lokalni ravni so bili mesto Mursko Središče občine Sveti Martin na Muri, Podturen, Črenšovci in tendava. do Mirišča torej ni edina cesta. Po načrtu bi torej dru-obšla mejni prehod (del le-te je Hrvaška utrdila že ob Ustavitvi mejnega prehoda) in se pred nasipom razcepi-a vdva kraka, levi bi se priključil na državno cesto Lenda-. Murska Sobota pri betonarni Balažič, desni pa v ^hi čistilne naprave na Hotizi. ZtfxU« fj. lure« HW Čestijanec Martin na Muri rm# > —1 . $ Vrhovi ja n* knjiga pa je bila Še vedno v Lendavi. Zemljiška knjiga v Lendavi, kataster v Čakovcu. To so bile kolobocije. Hrvati so torej mejo katastrsko poravnali brez soglasja Slovenije, o Čemer smo poročali republiški geodetski upravi. Ogromno teh dopisov in kartografskega materiala je romalo v Ljubljano. - Ali ste pri vprašanju meje sodelovali tudi po letu enaindevetdeset? V času, ko sem se odpravljal v pokoj, upokojil pa sem se leta petindevetdeset, je bila ustanovljena državna komisija za identifikacijo meje. Tako smo naš kataster primerjali s hrvaškim, o 12vnsano mejo, kot jo je leta 1784 narisal nadporočnik avstro-ogrske vojske, ki jo v°jaški muzej na Dunaju. ■ ■ Ai £32 - Slovenija pa takrat ni delala novih izmer, ampak le Hrvaška. Izmere v Pomurju so se delale od leta 1952 do 1962, razen za občino Pince, za katero so veljale izmere še iz starega katastra, ki so bile delane med obema vojnama. Hrvaška stran je potem meritve opravljala pozneje, po osamosvojitvi Slovenije. Majda Horvat Hči gem nasipu - slovenski kataster - pa murskosoboško podjetje. Gre za okoli iri kilometre dolge odseke, stroški obnove naj bi znašali petsto milijonov tolarjev, obe strani pa si jih bosta delili. Nedelja: Dogodke s Hotize v televizijskem prispevku pripravi britanski BBC oziroma novinar Jim Fish Komentator je ugibal o morebitnem novem balkanskem sporu, ki pa naj bi imel več opraviti s ponosom obeli narodov kol z ozemljem. Obenem je opozoril, da se spori na Balkanu radi zaostrijo. Ponedeljek: Slovenski in hrvaški geometri na območju n;tsi- patruljami in da patrulj ne bo v zaselek Ponovi, da bodo preiskali ravnanje slovenskih policistov ob prijetju novinarjev. Sobota: Znane so podrobnosti sporazuma o obnovi nasipov, ki sla ga podpisala Marko Starman in Zdravko Krmek, predsednika slovensko-hrvaške mešane komisije za vodno gospodarstvo. Konzorcij podjetij Vodo-gradnja iz Varaždina in Vodnogospodarskega podjetja Mura bo obnavlja) nasipe med Kotom in Hotizo ter Bcnico in Petišo-vci Pri prvem nasipu - hrvaški kataster - ho glavni izvajalec del varaždinsko podjetje, pri dru- »Zloglasna« cesta do Mirišča, ki jo gradijo Hrvati po parcelah, ki so večinoma v lasti Slovencev, bo po petkovih besedah ministra Mateja ostala prekopana. pov opravljajo meritve. V Zagrebu bi se morala sestati mešana komisija za Muro. Do sestanka ne pride: strojna dela na nasipih naj bi se začela naslednji teden Torek: Delavci VGP Mura zbirajo potrebna soglasja lastnikov zemljišč, ki bodo omogočila nemotena zemeljska dela in ureditev razmerij z lastniki glede odkupa ali nadomestila za uporabo zemljišč. Sreda: Delavci VGP Mura nadaljujejo zbiranje soglasij. Andrej Bedek. foto: N. J. ’eliv„ 1 Posebnih policijskih enot z orožjem v roki in polnimi nabojniki toh nazadnje na meji v času osamosvojitve leta 1991. nem prehodu slovenska stran namesti betonske ovire, po dobri uri jih umakne. Ponoči m posebnosti, obe strani podpišeta dogovor o obnovi protipoplavnega nasipa. Posebne enote slovenske policije se z mejnega prostora umaknejo, prav tako hrvaške. Petek: Minister Mate drugič v treh dneh skliče novinarsko konferenco v prostorih soboške policije. Pove, da so sc posebne policijske enote umaknile s Hotize, v Mirišču naj bi ohranili stanje, kot je bilo med aktivnostmi teh enot. Pove tudi, da bodo ponovno začeli z mešanimi m zave. V Pomurju I kolone po'*’ i^^mobilov.Tudi lir-p"l» svoje sile. Ob mej- j^'ljn^ države. Mešanih več.« Zvečer je na policistov v 1,1 jopičih, čeladah J' ■ 'u orožjem v ro-' """f tudi skupina 1>v specialne poli-H' h je elitni del slo-">c-jj nHrvaška stran tako imenova-'1,11 enote. Noč mi- li, ' vP“klicani so pri-n? • •.. ' '^'1 policijskih čemer obstajajo zapisniki. To smo delali mesec dni, štirinajst dni v Lendavi in toliko časa v Čakovcu. Kjer smo ugotovili manjša odstopanja, morda meter ali dva, se nam ni zdelo pomembno, vsa večja odstopanja pri katastrskih izmerah pa smo zapisniško prikazali kot sporna, prikazali pa smo jih grafično in opisno. Tako smo obdelali tudi Podturen. Barometer Mag. Andrej Kočič, predsednik uprave Triglava, je zarezal v organiziranost zavarovalnice. Območne enote tako postopoma izgubljajo pristojnosti, menedžerji lokalnih zavarovalnic pa tudi nimajo več teh statusov. Ernest Čahuk, direktor G-texa, se je izvil iz težav, obseg proizvodnje so povečali in na novo zaposlili nekaj delavcev. Ivor Knafelj, programski vodja MIKK-a, je s svojo ekipo in Klubom prekmurskih študentov hitro izkoristil priložnost in v Mursko Soboto nepredvideno povabil mednarodno uveljavljeni jazz orkester, ki bo tako prvič nastopil v Sloveniji. Mirko Šab jan, direktor soboške Komunale, je poskrbel, da je že večina stanovanj, ki jih upravlja to podjetje, vpisana v kataster in označena z ustreznimi nalepkami. Kollnda Grabar Kitarovic je v odgovoru na poslansko vprašanje v hrvaškem saboru leta 2003 dala jasno vedeti, da sosedje načrtujejo dve povezovalni cesti na spornem ho-tiškem ozemlju od novega mostu na reki Muri do slovenske magistralne ceste. 10 O TEM IN ONEM 21. september 2006- vesti« Komentar Nazaj na »steze slave« Zarečenega kruha se največ poje. In to najbolj pri nogometu. »V klubu prav tako ostro zavračamo špekulacije in navedbe medijev, da klub namerava zamenjati trenerja. Slobodan Djurič je trener Mure in bo do nadaljnjega to tudi ostal, saj vizija kluba ni menjavanje trenerjev, ampak delo, vzgoja in učenje igralcev Imamo mlado ekipo, ki je sposobna doseči več, kot kažejo trenutni rezultati, in pri takih ekipah so nihanja. Upravni odbor kluba odločno stoji za svojo vizijo, tj. dolgoročno delo.« Ha ha ha. Ha. »Ode« trener, »ode« vizija, "ode dolgoročno delo. Ta izjava za javnost je bila posredovana 7. septembra, že dober teden in pol po tej izjavi podpore pa so v upravnem odboru storili ravno nasprotno. Kakšen upravni odbor je potem to? Ki niti dva tedna ne more stati za svojimi besedami? Potem bi morali tudi njega zamenjati. Kot trenerja. Ampak ne skrbite. Te izjave za javnost ne jemljem resno. Na žalost je tako. Pomiril meje moj odgovorni urednik z mislijo: »Kadar klub da v javnost takšno izjavo, najpo gosteje sledi zamenjava trenerja. - To mnenje potrjuje tudi nedavni primer. Ko je zagrebški Dinamo izgubil proti Auxerreu, so mnogi zahtevali zamenjavo trenerja Josipa Kužeja. Dinamov karizmatični predsednik Zdravko Mamič je na zahteve odgovoril v svojem stilu: »Dokler prvo mesto na prvenstveni lestvici ni ogroženo, je on varen kot moj denar v sefu.« Očitno Mamičev sef ravno v tem trenutku ropajo, saj so mediji polni no vic o tem, da so Kužeju štete minute. Pa čeprav je kol naš Djuro v zadnji prvenstveni tekmi dosegel zmago. Na prvi pogled se lahko to nekomu zdi nelogično. Trener je s klubom prinesel zmago, upravni odbor pa ga menja. Ampak stvar je drugačna. Sklep o zamenjavi trenerja Djuriča je upravni odbor Mure 05 (ne čisto soglasno) prinesel že v petek, vse drugo o tem, kako bo vse znano v ponedeljek in kako je sam ponudil odstop, je bilo samo »farbanje* javnosti. Odločitevje padla že v petek. In delno že prej. Ime kandidata za novega trenerja mi je nekdo na Murinih tribunah prišepnil že pred kakim mesecem dni. Mislite, da bo vzdržal eno sezono in pet kol kakor Djuro? Ker pri Muri zasluge očitno (pre)hitro pozabljajo. Tomo Koles Koblencer: »Do leta 2008 bo ustvarjeno prvoligaško moštvo!« Milan Koblencer je postal Murin trener že petič, prvič pa pri novou stanovljeni Muri 05. Na novinarski konferenci je med drugim dejal: »Kmalu se bo pokazalo, ali bo moj način dela uspešen, saj ima vsak trener svoj pristop. V to moštvo pa bom vložil vse svoje izkušnje in znanje. Pravo sliko in diagnozo lahko postavim šele po nekem obdobju. Upam, da bo le-to čim krajše. Muri 05 ni mesto, kjer je sedaj, že zaradi renomeja kluba z dolgoletno tradicijo Zdajšnja vizija kluba je pravilna. Klub se mora počasi, ampak zanesljivo graditi, da se hiša, ki se hitro zgradi, ne bi zrušila. Verjamem, da bo do leta 2008 ustvarjeno prvoligaško moštvo!« M. J. V nedeljo so v Dobrovniku odprli etnografsko hišo, kjer je zbrano bogato muzejsko in etnološko gradivo ter s tem dediščina tega kraja. Poimenovali so jo po domačinu jezuitu Gyorgyu Dobronokiju iz 15. stoletja. Njemu je posvečena ena stena, razstavljeni so dokumenti o Dobrovniku, dve sobi pa $ svojo ureditvijo pričata o življenju nekoč. »Etnografsko hišo, ki priča o preteklosti in sedanjosti, želimo nameniti za potrebe kulture in turizma, imamo pa tudi načrte in ideje za naprej,« je na otvoritvi povedala Anna Car, predsednica Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik. Projekt je vreden več kot 20 milijonov tolarjev. Projekt so začeli izvajati pred leti z odkupom starejše domačije iz 19. stoletja, ki so jo temeljito prenovili in prostore pripravili za postavitev zbirke. Zgodovinski del so uredili domača zgodovinarja dr. Laszlo Goncz in dr Attila Kovacs ter dr. Klara Meszaros iz Madžarske, etnološki del zbirke pa so postavili etnologi in študentje iz Univerze v Szegedu, pomagali pa so tudi člani skupine mladih KUD Petofi Sandor Dobrovnik. Gradiva so začeli sistematično zbirati na taborih Po sledeh naših prednikov, ki so jih pred tremi leti začeli izvajati skupaj s Ministrst- NAREDITE NAJVEČ IZ SVOJEGA DENARJA United Funds of Success - naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice Wiener Stadtische. Posezite dinamično v svojo prihodnost, sami izberite in določite svoje naložbe, vložite denar v donosne mednarodne sklade in perspektivne trge ter se obenem življenjsko zavarujte - vplivajte na svoje življenje sami in si zagotovite vso varnost za vas in vašo družino. Zavarujte svoje izzive. 080 12 68; www.wienerstaedtische.si WIENER 9 STADTISCHE Vienna Insurance Group Lendava ima drugo krožišče Minister za promet Janez Božič in lendavski župan Anton Balažek sta v družbi poslancev, državnih in lokalnih funkcionarjev ter izvajalcev del predala namenu krožno križišče pred trgovino Borovo v Lendavi. Vrednost del je bila 182 milijonov tolarjev, od tega je prispevalo ministrstvo za promet 104 milijone, lendavska občina pa 72 milijonov. Izvajalca del sta bila SGP Pomgrad in Strabag AG iz Ljubljane. Ureditev mestnega križišča-štirih cest je bila potrebna zaradi povečanega osebnega prometa skozi mesto, ob njem pa so uredili Še kolesarsko stezo in pločnike ter cesto od rondoja pred nakupovalnim centrom do novega v dolžini 176 metrov. Minister Janez Božič je ob odprtju za prihodnje leto napovedal nadaljnje urejanje prometne infrastrukture v Lendavi. M. H. V Dobrovniku odprli hišo Gyorgya Dobronokija Naj bo ta kraj novo središče vom za kulturo in Madžarsko samoupravno narodno skupnostjo. Pri tem je sodelovalo več kot štirideset strokovnjakov, študentov in drugih, ki so pri domačinih zbrali številne dokumente, gradivo, knji- namenjajo Gybrgyju Dobronokiju, jezuitu in velikanu tistega časa, ki je bil med drugim rektor na univerzi na Slovaškem, kot strokovnjak pa je delal po številnih univerzah. Žal je o njem ohranjenega zelo še veliko nalog. Dr GdnapU dejal, da je postavitev te zbirke k likega pomena za ta kraj ter tA polnitev etnografsko zgodo skih dejstev širšega irt'uiik A. Nana Rituper R# t' V etnološki hiši Gyorgyja Dobronokija v Dobrovniku 290 je razstavljeno bogato muzejsko in etnološko gradivo. ge, fotografije in eksponate iz 19. in 20. stoletja. Zgodovinske dokumente in podatke so pridobili iz mnogih arhivov in muzejev Madžarske, Slovenije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške ter iz zasebnega arhiva družine Esterhazy. Razstavljena je tudi listina, ki priča o prvi omembi kraja Dobrovnik. Iz Madžarskega državnega arhiva so dobili listino, ki priča, da se kraj Dobrovnik prvič omenja 8. maja 1322 pod imenom Dobro-nuk, je povedal dr. Kovacs. V teh dneh pa bodo dobili tudi listino, ki jo je lastnoročno podpisal sam Kralj Matjaž. Posebno mesto v hiši malo gradiva. Pri ureditvi hiše in postavitvi etnografske zbirke za obsežnejši in večletni projekt so s svojim znanjem in sredstvi sodelovale številne institucije: Ministrstvo za kulturo, Zavod za kulturo madžarske narodnosti, Urad za narodnosti Slovenije, Urad za zamejske Madžare, projekt pa so izvedli tudi s pomočjo sredstev domače Madžarske samoupravne narodne skupnosti. Neprecenljiv je tudi prispevek domačinov Nad projektom je ves čas bdela Anna Car, ki pa je na koncu poudarila, da s tem njihovo delo še zdaleč ni končano, saj jih čaka Anna Car, predsednica džarske samoupravne naroe t nosti občine Dobrovnik: . nameniti za potrebekJ'3 ma, imamo pa še veliko IM moramo narediti.« Prejeli smo V Črenšovcih pijemo kislo vin® Župan Anton Tornar je pred lokalnimi volitvami naročil revizijsko poročilo, ki naj bi pokazalo vzorno poslovanje. To bi mu tudi uspelo, če člani sveta ne bi postavili nobenega vprašanja. Revizijsko poročilo Je bilo res vzorno, revizorji da je cerkev največji kulturni in da bi morali zagotoviti občinska1 obnovo cerkve iz proračuna, kot sem 4,1 predlagal na sejah sveta. Revizija je ugotavljala tudi pNN nanje s sredstvi. V zvezi s tem sem pa so korektno povedali, da ocena velja le za tisto, ^otZuXmer tUdiSa^ l^udnje ceste (jrenšovči--Trnje. kot očiten primer nezakonitosti, negospodarnosti je župan začel projekt brez ustreznih)'^ sov, projektant in nadzornik je ista J j** ne ustreza tehničnim predpisom. ; metna varnost. Cesto, ki bi jo r-^ dveh mesecih, gradimo že tri leta, racionalno in negospodarno. G w o* <«• mer negospodarne porabe sredstev , oporekali niti občinski svetniki nib n} A'1 Svetniki so navajali tudi druge?' gospodarnega ravnanja občine, sathp^j' ril tudi na negospodarno romde■ P 1 - e občinski svetnik obči0 pa tudi moralne spornosti navedel dva primera: Sklep občinskega sveta, da se županu dodeli nagrada za projekt kanalizacije (pri tem se ne spuščamo v resničnost županovih zaslug), je nezakonit, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Moralna spornost je v tem, da se nekdo odpoveduje nagra-.. di, ki se ji ne more odpovedati, in to celo javno promovira. Nihče od prisotnih svetnikov ni temu resno oporekal, revizor je potrdil moje navedbe glede nezakonitosti, župan pa je priznal, da je naredil napako, in upam, da se bo tudi javno opravičil. Glede župnijske cerkve pa je treba omeniti, I l 1 1 * » 1 1 1 1 Podpis pogodbe za odseka Beltinci-Lendav3 J n|l DARS kot naročnik bo v četrtek (21- ..I Sv. Juriju ob Ščavnici sklenil pogodbo o •• • murskega odseka avtoceste Beltinci-^1' (,ji> ci: SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, a . ■ SGP Pomgrad, CGP Novo mesto i° r' O Hkrati bodo s podjetjem SGP Pontg^j 1' d bo za izgradnjo vodovoda v Ščavnici, ki ga sofinancirata Mit)istrS , 2 J prostor ter občina Sv. Jurij. Izgradnja * j*Jr nujna, kajti občina doslej še ni imela Is" . ■■ DARS pa je potreboval priključek za I" sem zaradi cestninske postaje v jpj*1 ljučka na avtocesto pri Grabonošu-vodovoda je 700 milijonov tolarjev, p1' , j, pa bo v obliki dveh vrtin pitne vi idc: jp f li z vsemi potrebnimi dovoljenji V 3 1 vcih. J 1 I cestnik - 21. september 2006 KULTURA ^ani obrazi nase ljubiteljske kulture 'omaž Kuhar v w _ »asi kulturni strani ve-at poročamo o koncer-''t'prbdMHvtivAli različnih J' ' Ui zborov ter njihovih e«ov, pri tem seve(ia tekaj stavki tudi Hui Je bn-z dvoma 1 uspešnosti zboro-. P*'L|a. a redko pove- kuj več. ga pred-tudi v kak- ^^sežnostl T renut-zborovodij z stažem v Pomurju ^<111 ^U^ar - 2e*° 2nan’ ^“^aven in na žalost zelo bi sprašujemo se UV11 Ptav zaradi te za- £ rK 'cpv lastnosti, nekako pozabijo nanj, ko se pri nas ^ ''iične »kulturniške« nagrade in ko opozarjajo nase vsi £*7°^ glasne jšl ? Kuhar izhaja iz znane učiteljske družine, v kateri je bila glasba ’ "“'i* Marti, dijj učitelja, sta službovala najprej na Pertoči, nato MnuvL Peter, Tomaž, Pavel in Andrej so do mamine smrti EVr? n'' fttostvo, njihova družinska zabava je bila igranje, saj J''i* ' n igrali na kakšen instrument Ko so se preselili v Sobo-^‘bvglBsbcno šolo, kjer se je Tomaž učil naj-t^.1"" ^J^ncl Potem pa na učiteljišču še violino. K njim domov vrstni^t poznejši znani glasbeniki - Jože Berden, * k, Tonček Bakan - in veliko so igrali skupaj. Seveda je na uče liijijl . Prcpeval v pevskem zboru legendarnega profesorja Vladi-*jt hl " 1n šestdeseta leta, veliki časi zborovskega petja, .na Kiitirt v dekliškem pevskem zboru kar 70 deklet Po uči-Kj -'1 Pedagoška akademija v Mariboru - tam je prišel na vr-^t predmet še klavir, s katerim je imel Tomaž, kot sam ■2 Q,0 er težav. Tam je igral še v orkestru violo, saj če igraš od |L nikoli n । težko naučiti še kakšnega novega instrumenta. I Pnšla službena leta, ko je kot glasbeni pedagog poučeval na ’UiPH vRogaševcih.natoBakovcihinkončnovMur- 'i U|prc’na ’ ’nat0 na 11osnovni tem pa se je intenziv- . k'° njegovo sodelovanje pri pomurskem zborovskem top i ' J M k01 P^vca ali kot zborovodje. Prvi pevski zbor, se spo-Pkfj ? v Dokležovju. Leta 1 969 pa se je pridružil pevskemu zbo-r .,, ' Divača, ki gj |e takrat vodil znani Aleksander Vlaj, leta 1972. 'SoK delo opustil, pa je zbor prevzel Tomaž Kuhar. Ko je pri- ^jucil tudi v učiteljski pevski zbor Slovenije Emila ' njem pel kar 17 let Iz Pomurja je hodila na vaje v Celje Ma v*dobrih pevcev. To je bila obenem zelo dobra zboro-'■111 jih je svetovalec Branko Rajšter, ki je ogromno dal slo-' L "’kdtnskemu zborovskemu petju, še prej pa prof. Jože Gre-'ifi ^ket mentor za dirigiranje in evropsko znani zborovodja - ' Postavila na tfoge Tomaževo in malo mlajšo generacijo "Mi i^'1'1 °beh bregov Mure. V učiteljskem pevskem zboru so \ : ■ veliko izkušenj, dobili veliko literature in vide li veliko Stist' Osenid^setih je ob Stefanu Kovaču prevzel še pevski zbor j* ' c'rl obeh zborih se je dalo lepo delati, sicer pa, pravi ' "' ’ SV| 'iJ službena leta ob šolskem delu vedno se dva ' ; zborom Štefana Kovača so dobili bron na tekmovanju Nil ij^ žborih so posneli tudi kaseto. Tomaž se je vedno r'” časa zborovski mentor tudi ''irlrL tudi v šoli zanimivo glasbeno življenje. Na L osnovni , J' ^kttnajstčlanski tamburaški orkester - velikokrat so igra-^ihlugolMidru in hodili nastopat po kolektivih ob različnih JNt c„ ' Ladislavom Vorošem sta pripravljala tudi množične ., । 'h mladinskih pevskih zborov - nastopale so osnovne Prekmurja. Z mladinskimi zbori, ki jih je vodil, so se uvr-' niTn.medobčinske pa tudi republiško revijo v Zagorju ob oborom pa so se uvrstili celo na mednarodno tekmo-i1* ^tih "' zborovodje med seboj sodelovali in si uSg- • strokovnem področju. o," '"^r je spet začela Šola, se nadaljuje tudi Tomaževo delo. v°di otroški in mladinski pevski zbor ter nekaj in-bo poleg tega pa še vokalno skupino v Monoštru, C zrasel komorni zbor, in še vedno MePZ Radenska H kvz8°j' P3- opaža Tomaž Kuhar, vendarle več ni k^lijJ ^’b. Zanimanje za zborovsko petje ni več množično V 'K* vedno manj časa, tudi zarad i preštevilnih izbirnih pred- ^Ov°'istvo pa mu je pisanje priredb naših ljudskih pe-ti.. m tamburaše pa tudi za otroški zbor, kjer je treba .4 MjZ ,tevnost. Vse to delo je namenjeno ohranjanju ljudskega V*^ik n ? ' skladatelj Radovan Gobec. Tako so na primer pri »b, ' ?*cn> zboru oživili ljudsko izročilo, lotili so se sklada--trnjahso »raizvedbe in opaziti je, da se mlajši skla a (,.' °ž'rajo po prekmurskem izročilu, kar je razveseljivo. Vl*b l|udch, it delap» veliko in *kon| prrk sroii1 * J 'nii ' da stoji zadaj družina - kot opora in kot mo- ■ '•ji^than^ročju svojega življenja je Tomaž zadovoljen - sinova ' 'tspešna, Aleš je doktor znanosti, agrarni ekonomist m njegovo glasbeno področje pa je jazz, igfa ■i u,h p, °n m klarinet, Urban pa je absolvent na akademiji zagia V 'Ib ga ze na klavirskih koncertih v klubu PAC in v a . P’ Poje v zboru medicinskih sester V tej družim gre 12 roda v rod in vedno na bolje. L B. B. L., foto: N. J- 27. mednarodni zborovski festival v Kataloniji Orfeju pozitivne kritike običaje, njihove navade. Ogledali pa so si tudi veliko turističnih znamenitosti Katalonije Kultura je zelo pomembna Eno povabilo izzove drugo povabilo, pravijo v komornem zboru Orfej iz Ljutomera, enem najboljših zborov, kar jih premore Pomurje. Najprej so bili v Nemčiji, kjer so sodelovali na simpoziju o muzikologiji s profesorjem Boletom. Ntriem simpoziju so bili tudi predstavniki iz Španije, ki so jih povabili k sodelovanju. Komorni zbor Orfej se je tako odpravil na 27. mednarodni zborovski festival Internacional de cant coral Catalunya centre, ki je potekal od 29 avgusta do 3. sep- Orfej na gostovanju v Kataloniji tembra v katalonskih mestih Ca-stellbell i el Vilar in Puig-reig. Orfejeva so v Kataloniji nastopali in se družili Še s petimi zbori: gosti-teljskima Capella de Musiča Bures in Coral Renaixemja, Pilgrim Mission Choir, zborom iz Južne Koreje, Estudio Coral Chacao iz Venezuele ter Choir Choral de Sofia iz Bolgarije. Prirejali so skupne in samostojne koncerte. Očarani nad deželo Z obiskom so člani zbora dejansko predstavljali Slovenijo in Prlekijo. Zborovodkinja Romana Rek Gnezda pravi, da so vsi prid- no vadili vse poletje in da so bili uspehi ob koncu tudi vidni. Na željo organizatorja so peli veliko slovenskih narodnih pesmi, izvajali so tudi pesmi Gallusa, glasbo renesanse, v tretji sklop programa pa so dah jazz in zabavno glasbo, kot so na primer črnske duhovne. Zapeli pa so tudi nekaj Mozartovih pesmi, ker je letos Mozartovo leto. Zbor je bil z gostitelji zelo zadovoljen, še posebno pa so bili veseli tega, ker so bili člani nastanjeni pri katalonskih družinah, in tako so imeli enkratno priložnost spoznavati njihovo kulturo, njihove Kot zbor s podeželja so zelo ponosni na svoje uspehe in lahko bi jih bilo še več, a je za takšne podvige včasih težko pridobiti sredstva, ker gospodarstvo dosti težje podpira tovrstno dejavnost, ki pa je, kot pravijo člani zbora, izjemno pomembna, saj na tak način ohranjajo kulturno in narodno izročilo. Vseeno so zelo veseli, da so tako občina Ljutomer kot ljutomerska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in tudi nekateri lokalni podjetniki našli posluh in jim omogočili potovanje v Katalonijo. Izjemen zvok Orfej se lahko pohvali tudi s številnimi pozitivnimi kritikami, ki so jih poželi na festivalu. Mnogi, tako poslušalci kot tudi zborovodje drugih zborov, so bili navdušeni nad njihovim zvokom in so jih tudi povabili k sodelovanju na številne festivale v svojih deželah, kar je zavidanja vredno, saj gre vendarle za ljubiteljski zbor z nešolanimi pevci. Sicer pa že snujejo nove načrte. Njihova nova zgoščenka naj bi izšla še pred koncem leta, prihodnje leto maja pa se odpravljajo na gostovanje v Francijo, kjer bodo predstavljali Slovenijo v Evropski uniji. Podoben festival, kot so ga obiskali v Kataloniji in kot |tl: čaka novembra na Madžarskem, bi radi organizirali tudi sami, a pravijo, da žal v naši pokrajini nimamo primernega prostora V. P. Gledališki Art studio v Lendavi Udeleženci iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije Gledališko izobraževanje je potekalo na odru lendavskega letih in so se ga udeleževali predvsem šolarji, Art studio pa je povabil h gledališkemu izobraževanju tudi dijake, študente in druge, ki jih gledališka igra zanima in navdušuje. Namen Art studia je, da se izobrazi igralce, jih nauči gledališkega razmišljanja, spodbudi resnejši pristop h gledališkemu ustvarjanju, pa tudi raziskovanje možnosti, kako se lahko čim bolje izraziš na gledališkem odru, saj mentorji svetujejo vsakemu udeležencu posebej. V prvem delu Art studia, ki je potekal maja, sta se mentorja, gledališka igralca Dario Varga in Rajko Stupar, bolj posvetila gledališki igri. Na tokratnem delu delavnice pa je bil ob Rajku Stuparju mentor še znani slovenski plesalec in koreograf Matjaž Farič, poudarek pa je bil na gledališkem izražanju in gibu. Na koncu so pripravili tudi gledališko predstavo. Mentorja Art studia sta povedala, da je zanimanje in navdušenje nad delom med mladimi precejšnje, opazi pa se tudi, da je tudi na šolah dobro mentorsko delo, na takih delavnicah pa imajo možnost za dodatno izobrazbo. Med več kot dvajsetimi udeleženci seminarja je bilo kar nekaj takih, ki imajo že precej izkušenj z gledališko igro na osnovnih in srednjih šolah ter v domačih krajih. Udeleženci so bili iz Lendave in okolice, Črenšovec, iz ljutomerskega območja, pa tudi iz Len ti ja na Madžarskem in Čakovca na Hrvaškem. Organizatorja delavnice sta bila podjetje Dart iz Lendave in lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, sofinanciralo pa jo je tudi Ministrstvo za kulturo. J. Ga. kulturnega doma. V petek in soboto je potekal v prostorih lendavske gledališke in koncertne dvorane drugi del Art studia, ki so ga tokrat organizatorji posvetili gledališkemu izražanju in gibu. Art studio je nadgradnja Pomurskega gledališkega studia, ki je potekal v Lendavi v preteklih Natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo v letu 2005 Revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, razpisuje natečaj za najboljšo leposlovno knjigo, izdano v samozaložbi, z letnico 2005. Najboljši avtor bo dobil za nagrado grafiko akademskega slikarja Karla Pečka, ki jo bo revija podelila na sklepnem delu Festivala mlade literature Urška oktobra 2006 v Slovenj Gradcu. Poleg tega bo avtor nagrajen še z udeležbo na tridnevni literarni koloniji JSKD maja 2007 v Čatežu ob Savi. Natečaj je namenjen vsem avtorjem, ki so lani sami izdali pesniško zbirko ali prozo, napisano v slovenščini, in so v celoti sami plačali zanjo vse stroške ali so del stroškov za tisk dobili s pomočjo sponzorjev. Knjige (1 izvod) je treba poslati na naslov JSKD, revija Mentor, Stefanova 5,1000 Ljubljana do 25. septembra 2006. Rezultati bodo znani do 15. oktobra, objavljeni pa bodo na spletni strani www.jskd.si. Knjige bo izbirala posebna žirija, ki jo bo vodil pisatelj in dramatik Goran Gluvič. Pripravit: T, K. Tešanovski folkloristi tradicionalno na Bledu Folklorna skupina izTešanovecje imela tudi to poletje večje število uspešnih nastopov po domači občini in drugje. Gostovali so tudi na 16. Okarina etno festivalu na Bledu. Na festival jih je povabil direktor festivala Leon Ličof, s katerim so se srečali na lanskem nastopu tešanovskih folkloristov na Bledu. Dogovorili so se, da bodo nastopili na Okarina etno festivalu tudi naslednje leto in tudi za nastope ne tem festivalu v prihodnjih letih. J. Ga. KRONIKA 21. september 2006 - VESI* V petek dan brez avtomobila Spet bo zaprto središče Murske Sobote Na zatožni klopi Tanja Banfi iz Moravskih Toplic Trgovala s heroinom in kokainom Nezlomljiva obtožnica - V ponedeljek najbrž odločitev o kazni meljite preiskave tako i*0,1 vseh njenih »strank«!1'50 le na sodišče vabljene kol Pn če, vendar so sc sojenju iM' bale. V ponedeljek so jih P1^ policisti. Nekateri so vsvoi1* izpovedih - Uroš Smode"' Janja Vrbančič - pričah. J jim je mamila (heroin) |’^'r la obtoženka, drugi -' Lukašev, Janez Verhan in 1 niel Felšo - so povedati. * । je na različnih mestih v vskih Toplicah, v Lendavski ulici ustavila p' cija in jim zasegla niannb ) navadi takrat, ko so šli ° 1 . fijeve. Tožilec Bejek je na cu Vrbančičev© vpraša •' kdo grozi. Odgovorila jM grozijo, češ naj ne Banfijeva jo je vprašala. " tem mislila njo. Vrban^ je zatrdila, da nikakor ne Andrej Bedek, loto: Noge in kolo proti ogljikovemu dioksidu Ta stvar ne bo nova. Tako kot lani bo tudi letos občina Murska Sobota sodelovala v evropskem tednu mobilnosti in evropskem dnevu brez avtomobila. Akcija v mestu bo potekala že sedmič po vrsti. Dušimo se v emisijah ogljikovega dioksida Geslo letošnjega tedna mobilnosti in dneva brez avtomobila je Podnebne spremembe. Slednje so eden največjih izzivov, s katerimi se sooča svet, ter predstavljajo resnično in naraščajočo grožnjo za okolje. Globalno segrevanje bo vplivalo na vreme, letne case, ekosisteme, vodne vire, zdravje državljanov, migracije in gospodarstvo. Čeprav so viri podnebnih sprememb različni, je promet eden največjih vzrokov za te spremembe Promet prispeva 21 odstotkov emisij ogljikovega dioksida v Evropi in je najhitreje rastoči vir toplogrednih plinov. Tudi v Evropski uniji je glavni razlog za povečanje emisij ogljikovega dioksida hitro večanje uporabe avtomobilov in potovanj z letali. Omenjene emisije iz vozil in prevoznih sredstev se letno povečajo za pomembnih 2,5 odstotka. Aktivnosti za spreminjanje navad Namen pobude evropskega tedna mobilnosti in evropskega dneva brez avtomobila je dolgoročno vplivati na vprašanja mobilnosti in mestnega prometa. V naši zahodni sosedi Italiji na primer je zaprtje centra mest za avtomobile, motocikle in skuterje ob nedeljah že vrsto let nekaj običajnega. In daje že prve pozitivne rezultate. V mestni občini Murska Sobota se že nekaj let trudijo z uvajanjem stalnih trajnostnih ukrepov glede mestnega prometa, spodbujanjem kolesarjenja in hoje z ureditvijo kolesarskih poti in hodnikov za pešce, parkirnih mest, načrtovanjem šolskih prevozov in okolju prijaznejšo urbano ureditvijo, predvsem pa tudi z ozaveščanjem občanov z raznimi akcijami. Kakršna koli sprememba v družbi se začne namreč s spreminjanjem razmišljanja in navad posameznika. Tako so ob letošnji akciji na zloženko napisali tudi geslo »Spreminjaj navade in ne podnebja«. Občina vabi vse prebivalce, da se udeležijo aktivnosti, ki potekajo že od 16. septembra, končale pa se bodo v petek, 22. septembra Minulo soboto so že posadili drevesa ob južni zbirni cesti, kolesarili skozi Kupšince, Černelavce, Mursko Soboto in Krog, v nedeljo so odprli rekreacijsko nordijsko pot Černelavci-Murska Sobota, v torek pa informacijsko turistični terminal v Čer-nelavcih in pred knjižnico v Murski Soboti. Katere ulice bodo zaprte? V petek pa bo, kot že rečeno, dan brez avtomobila. Takrat bo za namen akcije za ves promet zapr ugodnosti za zavarovance Vzajemne www.vzaiemna.si S VZAJEMNA. Jaz zate, ti zame. KAJ LAHKO NAREDIM? Pn Vzajemni lahko sklenem poseben paket VzajemnaMDd? dopolnilno zdravstveno zavarovanje darila 10 % popust na avtomobilsko kasko zavarovanje po 4,1' Maribor . r’ 50 % popust pri mesečni naročnini za prve štiri mesece f naročniškega razmerja za ADSL brezplačna izdelava 40 fotografij za prvih tisoč $kle zavarovanja preko www.vzajemna. si to mestno središče, in sicer med Gregorčičevo, Lendavsko, Grajsko, Kardoševo, Štefana Kovača, Mojstrsko in Slomškovo ulico. Znotraj tega območja bodo za promet zaprte naslednje ulice: Slovenska, Trg zmage, Kardoševa, Kocljeva, Zvezna, Trubarjev drevored, Cvetkova, Zelena, Ulica arhitekta Novaka, Staneta Rozmana (na odseku od Gregorčičeve do Slovenske) ter Štefana Kovača (na odseku od Mojstrske do Staneta Rozmana). Zapora bo od 5. do 19. ure. V zloženki, ki jo je izdala občina, so informacije o aktivnostih, zapori in nadomestnih parkiriščih. Med zaporo bo na stojnici Pomurskega ekološkega centra predstavljena dejavnost s področja varovanja okolja, na stojnici mestne uprave pa kolesarska mreža Mestne občine Murska Sobota. Hkrati bo potekalo anketiranje občanov in štetje prometa ob evropskem dnevu brez avtomobila. Ob tem ko bodo malčkom in osnovnošolcem pripravili vožnje z vlakcem in avtomobilčki po mini mestni prometni ureditvi, bodo organizatorji vsem zainteresiranim ponudili tudi alternativni način prevoza: vožnjo s kočijo. T. K. Ni statusa? Ni panike. Sodnik Branko Palatin bo v ponedeljek najverjetneje spisal epilog sojenju štiriintridesetletni Tanji Banfi iz Moravskih Toplic. Na sodišče je morala, ker ji tožilec Žarko Bejek očita kupovanje in prodajanje heroina in kokaina. Če bo spoznana za krivo, ji grozi od enega do deset let zapora. Tožilstvo ima trdne dokaze: Bejek je natančno naštel ure in dneve od februarja do aprila letos, ko naj bi Banfijeva kupovala mamila. Na svojem domu v Moravskih Toplicah in tudi v Murski Soboti naj bi od Dragu tina Srpaka kupila heroin in kokain. Nekaj droge je porabila zase, drugo je preprodajala. Da so dokazi proti njej tako prepričljivi, je zasluga uporabe posebnih metod policijskih preiskovalcev: prisluškovanja mobitela in snemanja sms-sporočil. V zagovoru je priznala, da je od Srpaka kupovala mamila in da jih je prodajala naprej. Opisala je tudi, kako je z sms-sporočilt naročala mamila. Dodala je, da pozna vsa imena, ki so v obtožnici. Tožilstvo ima zaradi tc- 34-letna Tanja Banfi - mati devet in dve leti starih o je bila po aretaciji štiri mesece v priporu, sodnih P a ji je med sojenjem pripor spremenil v hišni pripon 1 voljenja sodišča ne sme od hiše, natančno je tudi no, s kom se lahko druži in kdaj lahko gre na spre’ bo kršila pravila, jo policisti odpeljejo nazaj v pnPIJ[ Študent ali dijak, ki izgubi status, se prijavi na zavodu za zaposlovanje ali pa se prvič zaposli, potrebuje dopolnilno zdravstveno za*#0 ZAKAJ? Obvezno zdravstveno zavarovanje študentu ali dijaku, ki izflUP stroškov zdravstvenih storitev ne krije več v celoti, zato motamo • kot doplačilo plačati sami Ta doplačila so lahko zelo vis°ka pa se jim lahko s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega : pri Vzajemni Pnsk^^ ^"Oi1 nudano ""e zakonsk«^ j T fiSTNIP -21, september 2006 KMETIJSTVO 13 Agencija za kmetijske trge ču je kontrolo Nepravilnosti bodo kaznovali subvencij za leto 2006 med 1 decembrom 2006 in 30. junijem 2007 hj, , , kmetijske trge in razvoj podeželja v teh m2 ’I:H "1' kontrole pri vlagateljih zahtevkov za finanč-na področju neposrednih plačil za površino, I M programa razvoja podeželja za leto 2006. ?|U samem naj bi pregledali najmanj pet odstotkov zahte-V‘^1vl|cs za neposredna plačila na površino, deset od-zahtevkov vlagateljev za neposredna plačila za živali in en 2ahtevkov, pri katerih se izvaja kontrola izpolnjevanja navzkrižne skladnosti. Ker gre za tri vrste kontrol, ki se /1111 1 sc I'. zgodilo, da je kmetijsko gospodarstvo pre- g^eč kontrolorjev. PitHieu jt Inio predvidenih 6.300 kmetijskih gospodarstev, ^Drhčili iz Agencije, pa je bila do zdaj kontrola opravljena fo k vseh predvidenih kmetijskih gospodarstev. . kontrolah na terenu bodo na Agenciji za kmetijske št predpisane administrativne kontrole. Če bodo pri F ugotovljene nepravilnosti, bodo kmetijsko gospodarstvo ttt, e sankcije v obliki zmanjšanja odobrenih finančnih sred-1 ^P$ki predpisi določajo, da morajo biti kontrole na kraju (pl. na Igrane ni kmetijskem gospodarstvu opravljene pred E 1,1 Jrtdstev za to kmetijsko gospodarstvo. Letošnje kon-skladno z načrtom in bodo kmalu končane, to pa ^SWuviJtt nemoteno in pravočasno odločanje o '0 zasevkih odločiti in izplačati sredstva med 1. de-U 2006 in 30. junijem 2007. L. Kovač Na obisku pri Siničevih v Vanči vasi Pri prašičereji je potrebna vztrajnost Kot partnerski rejci uspešno sodelujejo s Skupino Panvita, kot rejsko središče pa s Kmetijsko-gozdarskim zavodom v Murski Soboti Ob našem obisku na kmetiji Siničevih v Vanči vasi smo našli doma le mlada gospodarja Boruta in Alenko, ves čas pa nam je družbo delal triinpolletni Blaž, ki najraje pomaga dedku pri vožnji s traktorjem. ,. “Oprtih kleti Stirj,/1'U^dnlhi s Pavlovskega Vrha in Libanje na območju Ljuto-&Cn|c Pripravili dan odprtih vrat. Okoli 700 udeležencev iz j ’'’im - HlVilskl‘ ‘n Slovenije sije ogledalo 20 vinogradniških Meti, črtili ponudili domače dobrote in vinsko kapljico. Prireditev *““Jdi letošnja vinska kraljica Slovenije Maja Cigoj. N. Š. let Lovske družine Negova ^jubileju nov stanovski prapor । hsti f liz'nu Negova je 5' 16. aprila rpdj«‘iih ustanov-k 1 ' vc^ met* *|^u. Vica AmUrn^HinA' I J. Mursuj tamp 8 Praznik jeseni in traminca na Kapelskem Vrhu Praznik jeseni in traminca na Kapelskem Vrhu je osrednja tradicionalna prireditev v kraju, ki jo je letos organiziralo Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela v sodelovanju s turističnima društvoma Klopotec Kapela in TD Radenci. Pripravili so vinogradniške igre. kjer so nastopajoči morali prikazati kar nekaj znanja o vi- nogradništvu in spretnosti pri polnjenju steklenic, degustaciji vin, transportu zabojev v samokolnici, nošenju vode v brenti in podobno. V skupnem seštevku je zbrala največ točk ektpa domačega Turističnega društva Klopotec Kapela, za njo sta se uvrstili ekipa Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela ter ekipa gostov, Društva vinogradnikov iz Šentjerneja. Pred otvoritvijo razstave traminca in kulinarike sta enologinja Nada Bunderli Ros in Marija Sla- vič spregovorili o tramincu oz. vinski trti, na razstavi pa je predstavila kulinarične dobrote Marija Fras, kije letos izdala že svojo četrto knjigo o prehrani. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine KUD Janka Divjaka s Kapele in domači kvartet Kapelski fantje. Na prireditvi ni manjkalo domačih jedi, za katere so poskrbele članice Aktiva kmečkih žena Kapela, ponudbo zlate kapljice pa so pripravili člani Društva vinogradnikov. D. M. Kuba 239.000 Rabat S^nfor d* 2810-5.11/1 x POL gratis do 7 tel 6.490 Umag Sol Garden 4’ 27.10’5.1 V1x POL 5.990 Kenija Coral Palto J” 299.7 Hx polni pennon 143.760 Hurgada Hotel C 25.9 in 2.102 7« POL 89.900 Rim-Neapelj 5.107 J cku-bvrs iziti 42.900 11 i' SONČEK 080 19 69 vuww.sonchek .coni SONČEK V^ Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOB° " ^VESTNIK, 21. september 2006 1 £a » t li t J a a 1 ll I i Skupaj uresničujemo, kar napovedujemo! ^fcarje tukaj pred vami na tej in rta naslednjih in o čemer se že nekaj Časa šušlja, govori, 'n tudi polemizirajo projekt, ki vam ga želimo ^aJ Predstaviti na kratek in celovit način in vas s . sPodbuditj k temu, da si oblikujete svoje stališče lzrazite. Ne izbiramo besed, ne obljubljamo 'n ne zakrivamo našega podjetniškega intere-. opiramo pa novo skupno perspektivo. REKREACIJSKI CENTER FAZANERIJA, kakr-3' P° temeljiti presoji okoliščin in ■H. Ie?r ol sodelovanju strokovnjakov in dela jav-zasnovan tako, da bo po svoji izvedbi v mar-'Spremenil vsebino pa tudi kakovost življenja, ; a’ P®rspafctlve nadaljnjega razvoja ter stopnjo w'r J‘ nOs!-‘ m regije. Vse to je danes pogoj (to ns&a m kakovostnega napredka, v našem ^teki119 C6l& prezivetja- Usmerjati nas morajo nauki p. °sti, ki jim dodamo vizijo prihodnosti. ftEKREACIJSiv CENTER FAZANERIJA je prven-I ^ocj0 narn Sobočanom, tukaj se bodo naši . ^‘čih prvih plavalnih zamahov in prvih drsalnih Zavedamo se, da posegamo v kakovosten ProS| Dr, ki so ga spoštovali že naši predniki in ° cenjenega predajamo našim otrokom. Plavimo pogled na ta projekt in si predstavljaj-C. cU5ki center kot »tovarno«, ki proizvaja za-ji^J '^rostrtev, srečanja in turizem, v svoji »tovar-Pr°dajalni pa domačinom omogoča »ugodne« - °b tem pa ne gre zanemariti skoraj 200 novo E a wifi delovnih mest, ki jih ta projekt obeta, ter K? P^spektivo za obstoječe in le delno izkoriščene L trgovske in turistične zmogljivosti. REKREACIJSKI CENTER FAZANERIJA bo ?r'Samo primeru, da ga sprejmemo za svo-»n $ P°stane »naš, soboški«. Tako kot je bilo nek-^MiMSe In -naš nogometni klub MURA«. hK. ° " Preteklosti tisto, kar nas lahko povezuje v (|a ekrnL|rcem nikoli ni bilo nic poklonjeno, zara-1 a ^^nosti pa mnogo odvzeto. Čas je, da ta in ta projekt je morda ena od takšnih 'sti> ki jo skupaj lahko uresničimo. rekreacijski center FAZAOERIOA Partnerji v projektu A inrering ^murska sobota ^holding m sgp pomgrad © HOSTING ►I< STUDIOKALAMAR NASE IN NJIHOVE MLAD’ VESTNIK, 21. september 2006'1« Jožef Rituper Fazanerija nase in njihove mladosti Sobota moje mladosti. Kološ zanesljivo ne bi zameril, ker smo si sposodili naslov njegove knjige in ga nekoliko prilagodili. Sobočani so kmalu po tistem, ko je dal grof Szapary odstraniti ograjo okrog svojega lovišča, Fazanerijo vzeli za svojo. Znane so fotografije iz let po prvi svetovni vojni, ko so tam praznovali in se zabavali na jurjevo. V veseli družbi še danes radi zapojejo: »Je bilou v Fazaneriji tak po noriji.« Fazanerija je dejansko namenjena mladosti. Njihovi takrat, naši in njihovi nekoč, ko nas več ne bo... r Kopališče v dneh po otvoritvi. Gostinski del s kabinami v ozadju so Nemci ob koncu vojne požgali. Ideja Potreba po poletnih plavalnih kopališčih seje v svetu in tudi v Sloveniji pokazala po I. svetovni vojni, ko je val socialnih sprememb ob hitri industrializaciji sprožil razmišljanja tudi o rekreaciji in preživljanju prostega časa. Mur ska Sobota je tukaj ujela tok časa. Med obema vojnama je bila med šestimi slovenskimi mesti, ki so imela poletno kopališče. Soboški župan Ferdinand Hartner se je osebno navduševal nad kopališčem, zato seje na vso moč zavzemal in prepričeval, da bi ljudje v občinski upravi in seveda tudi prebivalstvo začutili potrebo po takšnem objektu. »Kopališče je važno za naš kraj, ker Ledava s svojo blatno vodo ni primerna za kopanje, Mura pa je predaleč,« je povedal na sestanku občinskega odbora 9. julija 1934, ko je navduševal za kopališče. Hartnerjevo idejo je nadgradil mladi študent arhitekture na Dunaju Franc Novak, ki je v lokalnem časopisu Murska krajina konec julija leta 1934 v dveh nadaljevanjih objavil prispevek Naše kopališče. Med drugim je zapisal: »... V poštev pride zemljišče ob Fazaneriji. Idealna lega tega lepega kompleksa bi se dala idealno urediti. Ni treba misliti samo na to, kar bomo lahko samo mi zgradili. Generacije se obnavljajo in lahko kdo pove zahteve generacije deset let za nami? S smotrnimi programom, ki mora segati daleč v prihodnost, pa vendar lahko olajšamo delo kasnejšim rodovom. Na tem kompleksu je dovolj prostora za vse panoge športa, ki se deloma že gojijo pri nas, ki pa bodo v bodoče zavzele še večji razmah; zato ne smemo samo na slepo začeti z gradnjo kopališča, ki bi z nesrečnim situiranjem gotovo bilo samo v napotje celoti. se da zelo rentabilno izrabiti - poleti za lenis, pozimi za drsališče. Ker se nam Ledava ponuja v tako' idealni legi kot naravna meja proti severu, se naj predvidijo naprave za veslaški šport. V ta namen bi se naj zgradil jez kot podaljšek Benkove meje. Ta jez bi zvišal nivo vode za približno en meter. Bregovi Ledave bi se naj v eno ali obe strani razširili za 5-8 m, nazaj do mosta. Globina vode bi se zvečala daleč nazaj v Fazanerijo ter omogočila veslanje v dolžini enega kilometra. Najvažnejše je seveda naprava bazena. Bazen neplavalcev bi se ločil od drugega dela z žično mrežo, ki bi se dala v gotovih slučajih odstraniti. Globina vode za neplavalce je mnogo preplitva za plavalce. Ta nedostatek bi se odpravil z dvojnim nivojem vodne gladine S tem da se je za kopališče navdušil še industrialec in poslanec Jožef Benko, je gradnja tega objekta dobila zeleno luč. Fazanerijo, ki sta jo skupaj s Hartnerjem kupila na javni dražbi, sta »v dobro ljubljenemu mestu« ponudila nazaj občini po izdraženi ceni. Občinski odbor je njuno ponudbo sprejel in istočasno sklenil:»... Fazanerija je iz splošnih ozirov prepotrebna in se ne more nikakor dovoliti, da bi se izsekala. parcelirala in uničila, kar bi za naš kraj lahko postalo usodno.« Pripravili so finančni (v glavnem ga je naredil Hartner sam) in delovni načrt, izvolili izvršilni odbor in začeli zbirati sredstva. Stroški naj bi znašali 150.000 dinarjev (na koncu seje pokazalo, da so bili enkrat večji). Poleg občine in ministrstev so gradnjo finančno podprli tudi situirani posamezniki z neposrednim prispevkom ali brezobrestnim posojilom, ki bi se pozneje vračalo glede na rentabilnost kopališča. Tudi tu sta prednjačila Hartner in zen je bil postavljen v smeri vzhod-zahod, otroškega pa so postavili na zahodno stran, ker je bila globina velikega bazena na tej strani plitkejša -za neplavalce in večje otroke. Oba spodnja (zahodna) vogala na tem delu bazena sta bila simetrično zaokrožena, njuna polkrožna dela pa sta segala čez osnovni rob tlorisnega pravokotnika. Na ta način seje ustvaril prostor za zidavo položnih stopnic, ki so lajšale vstop slabšim plavalcem. Okrog celega bazena se je dvigoval širši betonski rob, ki je bil prijeten za sedenje. Bil je privzdignjen, da je lahko voda pod njim prosto pljuskala v plitek bazen, ki je potekal okoli celega bazena, in tako onemogočala površinsko valovanje. Imel je pet štartnih kamnov, torej pet plavalnih prog in metrsko skakalno desko. V začetku julija so že začeli postavljati kabine in urejati okolico. Namesto betonske ploščadi je okrog bazenov rasla trava. Na novo so uredili cesto do kopališča, ob njej pa so posadili breze. Ob lesenih kabinah je bil tudi prostor za okrepčevalnico, ki jo je ob otvoritvi odprl znani soboški gostinec Faflik. Otvoritev Novo kopališče so Sobočani nestrpno pričakovali. Govorilo seje, da bo po svoji legi in ureditvi najlepše daleč naokoli. Otvoritev je bila 5. julija 1935 ob 16. uri. Zbrala seje velika množica, še trgovine so popoldne zaradi slovesnosti zaprli. Uvodni govor je imel župan Hartner, nato so se zvrstili sanitarni referent dr. Gregorc, sreski načelnik Lipovšek, podpredsednik športnega kluba SK Mura Vutkovič, zastopnik Murine mladine Šrimpf in starosta Sokola geometer Pertot. Glas o novem kopališču seje razširil in kmalu so se v njem tudi kopalci iz oddaljenih krajev, Avstrije in Hrvaške. Športno plavanje do leta 1941 Kmalu po otvoritvi je med so-1 ; akademiki in dijaki naraslo za za organizirani plavalni šport. -so se najprej organizirali v okvr štva Sokol, čez kakšno leto pa' ( pri SK Mura že ustanovljena P^ sekcija. Nekaj plavalcev so , slali na plavalni in trenerski • Maribor. Branko Šerbec, DuS brijelčič, Branko Vadnal in St sarič so bili prvi trenerji- Sievin' tudi trener vaterpolske ekip®-27. junija 1937 je bilo orgai* prvo propagandno tekmovanje-tereni so poleg domačih plavalci iz Ljutomera s takra w plavalcem Igorjem Kukovcem ■ prireditve Prekmurski teden pa j 24. junija 1939 v plavanju m pomerili ekipi SK Mura in Maf’ ga plavalnega kluba. - Plavalci Milan in Branko • Štefan Marič. Nikolaj Rusanov, jh Lanščak, Kurt Heimer in Stea so se 10. in 11. avgusta jtt* žili prvenstva Slovenije v • Štefan Cvetko je dosegel• jOO razmere dober rezultat 1-2 510 metrov prsno in postal celo P venije. । Medvojno obdobje .» prt5 Med madžarsko okupad ni rja plavalni šport v Murski zamrl, vendar leta 1941 ni ziranih treningov. Plavalne so se začele v medvojnem MM« Člani plavalnega kluba v letih 1947-1948. Stojijo: Miki Muster, Milan R 1 ^DOr r-Ferdo Papič, Miki Lanščak, Cveto Krstič; čepijo: Saša Muster, Edi Gregorič- V zatišju že obstoječih velikih dreves, ki obkrožajo ta del zemljišča in katerim menda še ne preti sekira, bi se naj uredil kotiček, v katerem bi se sleherni čutil sproščenega, prav posebno pa še doraščajoča mladina. Sem bi se naj preselilo nogometno igrišče, ki naj bi bilo center celotne naprave. Okrog tega igrišča bi se uredilo tekališče, katero bi služilo tudi kolesarskemu športu, nadalje naprave za raznovrstne skoke. SK Mura se že nekaj časa bori z idejo gradnje tribune, torej tudi na to se ne sme pozabiti v bodoče. V zvezi z nogometnim igriščem se naj predvidi prostor za tenis, ki Benko. Občinski odbor je na primer prispeval 5.000, onadva pa vsak po 3.000 dinarjev. Gradnja Novak je načrtoval bazen olimpijskih dimenzij, vendar je iz finančnih razlogov, ob več spremembah in korekcijah, na koncu izdelal načrt bazena v velikosti 33,3 x 12 metrov. Z gradnjo je stavbni mojster Štefan Mesarič začel maja leta 1935. Ob glavnem bazenu sta bila predvidena še otroški bazen in bazenček, ki je iz higienskih razlogov obkrožal velikega. Veliki ba- Na koncu govorov so banu dr. Dinku Pucu poslali pozdravno brzojavko, zaigrala je občinska godba na pihala in prvi kopalci so se lahko pognali v vodo. Za to priložnost je Faflik priskrbel plzensko pivo. Slovesnostjo trajala pozno v noč in je prešla v pravo ljudsko veselico. Ta dan je bilo kopanje zastonj, pozneje pa se je plačevalo po skrbno izdelanem ceniku: enkratno kopanje za otroke, dijake in odrasle, mesečne vstopnice, sezonske. Mogoče je bilo najeti kabine, moške ali ženske kopalke in celo brisače. Tisti, ki so prispevali denar za gradnjo, so imeli pri nakupu vstopnic posebne popuste. Plavalnim tednom, ki sd j i konec avgusta 1942-tečajnikov v starosti od bilo za tiste čase neved- K1 249 plavalcev in tečaja so morali izpoln1^,^. mo: fantje so morali 50 - .. vati v 52, dekleta po v Normo je izpolnilo 10? koj za tem je bilo -'X prvenstvo dijaške zijcev in meščanske šo * senjakov je nato obt" Mura in kmalu so se s® # tudi tekmovanj. V gla^i^ medmestna tekmovanj 21. september 2006 FAZANERIJA NAŠE IN NJIHOVE MLADOSTI 3 tub Nagykanizsa, Sombotel in Ko-*n’®- žal pa je kar nekaj uspešnih - plavalcev kmalu vzela voj-primer Štefana Cvetka, ki so 1941 kot sodelavca OF obesili ^boškem gradu, ali Kurta Heimerja, ‘J® 'zginil v koncentracijskem tabo-Mnogi so se preselili, mnogi so 'internirani, razseljeni. J1" Plavalni miting je bil 1. avgusta ta plavalce domačega kluba ji/"r'' Tekmovali so v disciplinah m 66,6 metra prosto, pr-"r^no ter v ilofrti 3 X 100 me-'h3 x 33,3 metra prosto in meša-(’w"!1 tekmovalci seje pojavilo ve-® 'Mh -n;ad 1 plavalcev, plavalcev re’ Predvojne generacije je bilo ^kaj se jih je začelo ukvarjati s ^anjsrr To leto so ponovno sesta-^^"rpoisko ekipo, obudili pa so p DlSciplino skokov z deske, ’^ti 1944. je bil veliko dijakov . pranih za gradnjo vojaškega le-„ papi, mestu kakih 150 kričim W)dalj< nem od Murske Sobo- e 'Ia P roč ri 0 športnih funkcio-w jim dovoli । tekmovati. Miki P-'ev .v resnici je bilo vse sku-°'e: domov smo šii po konča-'■ soboto popoldne, nato sest ur vožnje v Mursko Sobo-®aPol uničenem vagonu, doma u * sPanja, v nedeljo dopoldan s J^ra ' 'n Pripraviti vse potrebno Popoldne tekmovati, potek-r'ponovno na v'ak> v P0-m tek zjutraj ob petih nas je že ča-° v Peskok°Pu- K|jt. Ekipa še zdaleč ni bila popolna, saj so se začele mladinske delovne akcije. Jeseni tega leta so se skoraj vsi starejši plavalci Mure vpisali na Univerzo v Ljubljani in tam nadaljevali s plavalnim športom. Ravno v tistem času so v Ljubljani ustanovili Železničarski plavalni klub, kije omogočal treninge v pokritem bazenu tudi pozimi. Bili so veseli »prekmurskih« okrepitev. Naši plavalci - Jezovšek, brata Muster, Meglič, Kučan in Jezovšek - so veliko prispevali, da seje ljubljanski klub krepil in dosegal uspehe. Soboški plavalci so začeli tekmovati v drugi slovenski ligi, kjer so bile še ekipe Kranja, Radovljice, Celja, Trbovelj in Maribora. Vodenje treningov je prevzel Miki Muster, ki je pozneje rad potožil, da so ga mladi kopalci Še kar ubogali, odrasli tekmovalci pa so se na treningih bolj kopali kot resno trenirati. Kljub temu so dosegli kar nekaj vidnih rezultatov. Deklet je primanjkovalo, zato so vzeli v ekipo tudi takšno, ki je zmogla preplavati vsaj sto metrov. Tako je vseeno prinesla v seštevku kakšno dodatno točko. V povojnih letih je bila hrana na karte, zato so gostitelji morali pokazati kar nekaj iznajdljivosti, da so nahranili tekmovalce in jih po kosilu presenetili še s kakšnim posladkom. Tekmovalci so v Soboto radi prihajali. Tukaj hrane ni tako primanjkovalo kot v preostali Sloveniji. Marsikateri tekmovalec se še dandanes rad spomni obiska v Soboti, Še pomnite, tovariši! Srečanje in obujanje spominov po dobrih 50 letih pri Zvezdi: Jože Hradil, Jožica Fišer, Maja Kramber-J— B..kl In Alokcanrtor Šiftar Rurii Rino^puer je bil na pOtOVanjU. ko je dobil za kosilo govejo juho z rezanci, lep kos mesa s krompirjem in solato, po tekmovanju pa še kremno rezino ali sladoled v slaščičarni Pauko. Leta 1948 je bilo v Murski Soboti člansko prvenstvo Slovenije. Domačini so zasedli tretje mesto. Premagali so celo plavalce kranjskega Udarnika in ljubljanskega Železničarja. Leta 1951 so se razmere v plavalnem športu izboljšale. Veliko je pripo mogel prihod Laszla Bulcsoja, ki Je sodeloval celo v jugoslovanski plavalni reprezentanci. Prevzel je treninge, hkrati pa je tudi tekmoval. Kot upokojeni univerzitetni profesor živi danes v Zagrebu. Menda mu je uradno priznano, da govori največ jezikov na svetu. Leta 1952 se je društvo preimenovalo v Partizan Murska Sobota. Tekmovalci so bili kar uspešni. Ob Laszlu Bul-csoju in Mikiju Mustru so se pojavili uspešni Jože Kramberger, Jože Meleš, Ludvik Šeruga, Maja Korpnik in Marija Jezovšek. Na odprtem pokalnem prvenstvu Ljubljane leta 1954 je Miki Muster na 200 metrov prsno celo zmagal. V letih 1955 in 1956 se je imenovala ekipa soboških plavalcev Panonija. Plavanje po letu 1957 Obdobja, ko je bilo plavanje le poletni šport, je bilo konec. Plavalni rezultati so šii skokovito naprej. Le dva, tri mesece treningov na leto je bilo za re sno tekmovanje premalo. Drugod po Sloveniji je bilo zgrajenih kar nekaj zimskih bazenov, treningi pa so se razširili na vse leto. Teh možnosti v Soboti ni bilo, zato so se izjalovili kasnejši poskusi, da bi ponovno oživili plavalni šport. Zaman je bil tudi leta 1968 zgrajen bazen olimpijskih dimenzij, v katerem je Plavalna zveza Slovenije s propagandnim namenom organizirala nekaj večjih tekmovanj. Krajevna skupnost je s pomočjo delovnih organizacij in samoprispevka občanov zgradila kopališče z estetski mi in higienskimi normami sodobnega časa. Novakovim bazenom iz 30. let so dodali olimpijski bazen s skakalnim stolpom in dvema lesenima odskočnima deskama. Zemljo, ki se je nabrala ob izkopu bazena, so domiselno uporabili in iz nje oblikovali nekoliko dvignjeno teraso. Pobočja terase so zasadili z zelenjem in vrtnicami. Severno od prvih bazenov so zgradili še bazen za neplavalce s toboganom. Kopališče z vseh strani obkrožajo trava in velika drevesa, ki na južnem koncu prehajajo v naravni park. Novo kopališče je ponovno veljalo za enega najlepših, če že ne za najlepše ga. Lahko bi rekli, da seje zgodovina ponovila. V sedemdesetih letih je bil obisk ogromen. Kopalci so prihajali iz Maribora, Ptuja, Hrvaške in Avstrije. Ob nedeljah je bilo včasih na kopališču več kot pet tisoč kopalcev. Kljub vsemu pa ima soboško mestno kopališče še vedno precej zvestih kopalcev vseh starosti, ki tu radi pre Utrinki s srečanja nekdanjih tekmovalcev avgusta letos pri Zvezdi: - Ko smo tekmovali v Slovenskih Konjicah, smo spati v leseni baraki. Na tleh je bilo kamenje. - Ko smo se z vlakom peljali na tekmovanje in v Ormožu čakali na prestop, smo za zabavo preplavati Dravo. Moški dvakrat, dekleta enkrat. - Trenerji so nam prepovedali ukvarjanje z nogometom ali atletiko, ker bi dobili trde mišice. Lahko pa bi se ukvarjali z boksom. - Kot tekmovalec si bil na kopališču pomemben. Leta 1948 nas je bilo 27. Imeli smo teden dni napornega treninga. Tistim, ki so kadili, je bilo rečeno, naj ne pridejo. Po treningu smo dobili beli kruh, malo masla in mleko. Včasih košček ameriškega sira. To nam je veliko pomenilo. - Ko smo tekmovali v Radovljici, je bil na bližnjih vrhovih še sneg. Imel sem tako premrle prste, da ko sem dobil čaj, skodelice sploh nisem čutil. - Tekmovali smo tudi v Bjelovarju. - Za denar smo skrbeli tudi sami. Ob sredah, petkih in nedeljah je v Sočičevi kavarni igral naš orkester, v katerem smo igrali oba Mustra, Hrastelj, Flegar in Gyorfi. Kuzmič in Miki Muster sta pela. Igrali smo jazz, kar oblasti ni bilo všeč. Tudi zato, ker nam je note pošiljal emigrant Branko Šerbec. Kmalu so nas priključili Partizanu, tam pa je naš denar poniknil. - Nosili smo moderne kopalke, minimalke. Varuhi morale so jim pravili memoralke*. življajo poletne sončne dni. In tudi zaradi prijetnih spominov na vse plavalne rezultate, ki so jih dosegli domači plavalci, in tistih, ki so se prav tu naučili plavati, se splača, da se kopališču povrne nekdanji sloves. Športni stadion v Fazaneriji Arhitekt Franc Novak sije podobo mesta, rekreacijski del na zahodni strani in industrijski na nasprotni strani, verjetno zamislil že v tridesetih letih, še kot Študent na Dunaju. Zato leta 1934, ko so mu kot pogodbene mu arhitektu občine naročili, naj izdela še načrte za kopališče in stadion, ni potreboval veliko časa. Čeprav je imel veliko dela z urbanističnimi načrti, zasnovo mestnega središča in detajli, je načrte hitro izdelal, upošteval pripombe naročnikov in jih oddal v realizacijo gradbenemu mojstru. Atletska proga, ki bo obkrožala nogometno igrišče in atletske naprave, bo dolga 380 metrov in pokrita z lešem. Stadion bo varovala visoka lesena ograja, vhod bosta krasila dva stolpa, v katerih bb blagajna oziroma bodo prodajali vstopnice. Levo od vhoda, v senci mogočni dreves, bodo lahko igrali tenis tudi v največji vročini. V približno istem Času je bilo na začetku Fazanerije zgrajeno še eno teniško igrišče. Lastnika Jožef Hradil in Babič sta meščanom omogočala igranje tenisa, pozimi pa tudi drsanje in sankanje. Slovesna otvoritev stadiona z delno pokrito tribuno je bila v nedeljo, 28. junija 1936. Nosil je naziv Stadion Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in je bil med najlepšimi v državi. Priprave na otvoritev so stekle kmalu po novem letu, zato so že 3. maja z beograjskega dvora banu Dravske banovine sporočili, da je Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. sprejel pokroviteljstvo otvoritve. Prometno ministrstvo kraljevine Jugoslavije pa je na prošnjo SK Mura z odlokom skoraj istočasno odobrilo polovičen popust na državnih železnicah od 24. junija do 3. julija - vozovnica za Mursko Soboto, plačana na vstopni postaji, bo veljala za povratno. Slovesnost se je začela že na predvečer, ko je množica meščanov pričakala večerni vlak ter pozdravila goste in športnike iz Ljubljane. Iz pozdravnega srečanja se je nato razvil sprehod z baklami, v katerem so poleg športnikov in meščanov sodelovali še gasilci in četa vojakov. AZANERIJA NASE iN NJIHOVE MLADOSTI VESTNIK, 21. september 2006-i* Atletsko tekmovanje ob otvoritvi stadiona. Aleksander Čisar bos pribori zlato medaljo. Za njim atleta iz Ljubljane in Celja. Na severni strani za Ledavo so takrat še rasla drevesa - vse do Čemelavec in Polane. Hazena - sekcija za veliki rokomet. Ženska ekipa je takrat v Jugoslaviji nekaj pomenila.r ’ ' je celo italijanske prvakinje. Igrišče so po potrebi, le za pomembnejše tekme, uredili na sever dni strani stadiona. Žalostni nogometaši Mure leta 1937. To leto so se uvrstili v prvi razred Ljubljanske po-dzveze. Zasedli so četrto mesto in tako za las zgrešili uvrstitev v sklepni del tekmovanja za prvenstvo Slovenije, kamor so se uvrstili prvi trije iz Celjske in Ljubljanske podzveze. Seveda je stadion še največ pomenil nogometašem SK Mura. Imeli so dobre rezultate, največ gledaic dion so največ prispevali. Postava leta 1936: Horvat, Čagran, Serec, Kos, Malačič, D. Kardoš, Debelak, K grinčič in Pinter. V nedeljo zjutraj, na vidovo. se je praznično razpoloženje nadaljevalo. Množica gostov in gledalcev je že zgodaj začela prihajati v mesto. Vrvež je bilo čutiti tudi v stranskih ulicah. Na Glavnem trgu je imela vojaška godba iz Varaždina promenadni koncert, redi telji so švigali po cestah in s piščalkami delali red ter pripravljali vse potrebno za tradicionalni vidovdanski štafetni tek skozi mesto. Popoldne je sprevod Športnikov z godbo na čelu krenil po mestnih ulicžh na novi stadion. Ko je bilo na stadionu vse nared, se je s svojim spremstvom prikazal zastopnik kralja Petra II., podpolkovnik Milorad Stepanovič. Ob vhodu je stala častna četa, množica pa ga je burno pozdravljala, dokler ni zavzel častnega mesta na tribuni. Na to je spregovoril župan Hartner in pozdravil goste. Po njegovem govoru so zaigrali državno himno. Zvrstili so se še številni govorniki - skupaj s poslancem Njegovega Veličanstva kralja in sreskega načelnika Lipovška, kije za stopal zunanjega ministra Stojadrno-viča. Govore so prenašali po zvočniku, kar je lokalni časopis še posebej poudaril. Po uvodnih slovesnostih seje začelo atletsko tekmovanje. Poleg atletov nedavno ustanovljene lahkoatletske sekcije pri SK Mura so sodelovale atletski klubi iz vse Slovenije. Domačin Aleksander Čisar, član soboškega Sokola, je v teku na 100 metrov celo osvojil zlato kolajno,<čeprav je tekel bos in je to, da bo tekmoval, zvedel od Tručla tisti dopoldan. Ciril Tručl je bil vodja in trener atletske sekcije. Po končanem atletskem mitingu se je začela, kaj pa drugega, veselica, kije trajala pozno v noč. Pri gradnji stadiona so se s prostovoljnim delom še posebno izkazali no gometaši, ki so ravno tako delovali kot sekcija v SK Mura. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, s tombolo in tedenskimi čajankami so zbrali precej sredstev. Svojo prvotno podobo je obdržal stadion bolj ali manj vse do leta 1991, ■ L JO ko ga je začel Nogometni1 * temeljito obnavljati in poso^ Pri pripravi članka so nam bili i P0, ' , _ ,J knjig 50 let nogometa v tetij NK Mura (Feri Maučec) in Zg- ' Onega društva Sokol {Herman St«1' nostne zgodovinarke Metke Han, ■ ,^1' aktivnega plavalca Jožeta Doif " . Mikija Mustra, Janeza Lanšča* , ■ (OŠZ). Danita Kacijana (MNZ) H Al‘)a,n satja, članki iz časopisa Murska 11 c ni takrat aktivnih plavalcev. Fotog u vedemh knjig ali sojih posodili ’.gjdit' Kramberger, Dragica Juteršnik. Nikolaj Lanščak in Jože Hradil- Veliki dogodek Verjamem, da nas ni malo, ki se spominjamo obdobja, ko smo z velikimi upi Čakali in končno dočakali takrat za nas veliki dogodek - slovesno otvoritev novega olimpijskega bazena v soboškem rekreacijskem centru, ki je bila v soboto, 25. maja 1968. Temu dnevu se je takrat reklo dan mladosti, bil je državni praznik rajnke SFRJ in je uradno veljal za rojstni dan sedaj že prav tako rajnkega predsednika maršala Tita. Imeli smo ga radi - eni praznik, drugi Tita, nekateri oba, predvsem tisti, ki nismo nikoli letovali na Golem otoku. Pa takšnih je bilo v Prekmurju bolj malo, večina njih oziroma nas ni prišla dlje od Baške. Tega, da je vrvico prerezal tedanji predsednik občine (danes se mu pravi župan, vrvica je pa še zmeraj vrvica, če seveda ni trak) Štefan Toth, se ne spomnim, ne spomnim se igranja himne in govo rov predsednika sveta krajevne skupnosti Janeza Lazarja in prejšnjega predsednika Ludvika Cipota in tudi tega, da so stroški znašali 220 milijonov starih dinarjev, ne. Vse to sem prebral v iz arhiva sposojenem Vestniku z dne 30. maja 1968. Se pa spomnim nervoznega mencanja nas (seveda takrat) mladih, ki smo komaj čakali trenutka, ko se bomo lahko pognali v vodo. Nismo poslušali govorov, tudi himne ne, prestopali smo se, se zbadali, hihitali in občudujoče gledali dvojni skakalni stolp. In smo dočakali, najprej to slovesno prvo kopanje, nato šolske počitnice in, če je vreme te dopuščalo, skoraj vsakodnevno obiskovanje kraja, kjer smo se samozavestni, polni idej, idealov in upov lahko izdivjali, izživeli, se pokazali in opazovali. Dobili smo torej ta kraj in bil je to čas, ko je vsak lahko našel nekaj zase ati pa je o tem vsaj sanjal. Vedeli smo, kdo je glavni na skakalnem stolpu, kdo najdlje plava pod vodo, katero lahko in katere ne smemo »tunkati*, kdo hodi razkazovat frizuro, kdo sončna očala in kdo kopalke. Ja, kopalke, ki so morale biti najmanj iz Avstrije in so tudi bile, vsaj nekatere, in med temi so bile najimenitnejše tiste popolnoma bele, snežno bele, ki jih je ponosno razkazoval sedaj znani odvetnik. Škoda jih je bilo za v vodo, škoda za na travo, bile pa so všeč dekletu, ki je bilo všeč nam. In so zmagale te bele kopalke in sta srečna še danes, mene pa muči radovednost, aii sta jih shranita kot mladostni spominek. Povprašal ju bom. Povprašal bi tudi Skakalca, kako uspešni so bili njegovi skoki, ki smo jim včasih ploskali, drugič spet se iz njih režali - predvsem takrat, ko je vanje vložil preveč poguma in premalo elegance. Pa ga ne bom, ga ni več med nami, ostal pa je spomin na te skoke, na Skakalca in na celo množico njegovih bolj ali manj spretnih posnemovalcev. Tako, kakor je ostal samo še spomin na njega, ki je -ne vedno, vendar pogosto - hodil tja spat. Ni ga bilo mogoče spregledati, predvsem pa ne preslišati. Naj spi v miru kakor marsikateri od njih, ki so že odšli - eni v pozabo, drugi v spomin, nekaj njih pa tudi v lokalne legende. Da, bil je to čas otrok cvetja, Beatlesov, Belih vran, Toma Jonesa, Irene Kohont, Akoja ... Predvsem pa je bil to čas naših ljubezni, nedolžnih in malo manj nedolžnih, saj je bilo kopališče v Fazaneriji, fazanerija pa takoj za ograjo. Strasti je bilo veliko, zaščite pa bistveno manj in število prebivalcev je naraščalo. Sedaj so tukaj novi rodovi pa tudi mi še mi gamo. In kje je sedaj kopališče? spokoril. Na žalost tam, kjer je D' • ■ ; ma takšno, kakršno je' dar obremenjeno z leti tistim, kar prinese so danes ti, kar smo mi? Bilo je tako ali pa । $t, tako, želimo in t. vsi mladi in malo manj '' ^0' se zopet povrne - v vsebini in z novimi Dd^n r ! Osebno opravičilo ... j j f Oprosti, G., izbira sl&0\ bita takrat bistveno danes. Dobila si limohin drugega ni bilo, samo ( pa zato, ker sem vede1' ’’ ^i, nič. Naklonila si mi smešek, ograje pa la. Ob otvoritvi novega ‘' se bom za ta greh, h1 '^-ijL11"' moreš odpustiti in ne P 5 1 21. september 2006 ______________________________ ^drej Kalamar Projekt Fazanerija fazanerija ima Poboti zelo določen ki ni samo ^tevek tamkajšnjih Nekoč so tam ^stno res streljali ^ne, gre pa za lepo ^no površino na Sobote, kjer so 10 drugi svetovni vojni prostor nogometno ^Če, kopališče, tjtafa steza, kasneje teniško igrišče... o/7 P©, 3 IfT H? "^1 ----------------- PAZAREROA II -------------------- “A.u J’ koPališče je bilo zastavljeno ambiciozno, saj toliko vodnih k % l .0 laP6m okolju niso imela niti mesta, precej večja od Sobote. V 50 danes dotrajane, ponudbi pada konkurenčnost, po 1 .’^r ।' 1 postaJajo tehnološke možnosti izrabe geotermalne ener-^'šlj^ 1 termo-mineralne vode tehnično in ekonomsko obvladljive. 0 razv°ju kopališča so nedeljivo povezane tudi druge ‘ v ^ i' v mis,ih stadion, za katerega lahko rešimo s preure- 8 komun,>’ao,i5kl problem, obenem pa se zagotovi potreb- V'ftjr ।" e*ernente za njegov razvoj. p^o^mo nameniti tudi komunikacijski prepletenosti vseh , a?anerije. Preplet starih in novih programov bo pritegnil v skupine obiskovalcev, to pa bo prines o nov zagon I Clrn Programom. Pri realizaciji projekta smo upoštevali naslednja dejstva: - posegamo v kakovostni mestni prostor, ki ga spoštujemo, - s projektom bo Fazanerija spet oživela, - premišljen program je odsev potreb današnjega človeka, - projekt je prvenstveno namenjen Sobočanom, Pomorcem, - objekti bodo omogočali preživljanje prostega časa vsem generacijam. LEGENDA PROJEKTA 1. Soboški grad 2. 3. 4. Rondo Grajska, Ciril-Metodova in Kopališka ulica Hotel, 107 sob, 87 parkirnih mest Javni niz ob Kopališki ulici (bowling, trgovine, gostinstvo, garderobe, kolesa) 5. Drsalna dvorana, ploskev 60/30 m 6. Kopališki kompleks (notranji bazen 800 m2, zunanji bazen 1800 m2, svet savn, športno-medicinski program) 7. Zvitorepčev trg (prireditveni trg, koncerti, kiparska plastika Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja) 8. Nogometno Igrišče, ogrevana igralna površina 9. Rezervno nogometno igrišče z umetno travo 10. Trlmska steza, 15 postaj 11. Teniški center (3 pokrita igrišča, 5 zunanjih igrišč, 2-krat squash, upravni objekt) 12. Otroško igrišče k REKREACIJSKI CENTER FAZANERIJA VESTNIK, 21. september kopališče stadior GCOCtl zunanja igrišča, zelenice 0» JSBCMK s g; bbbbwwhbhhkm-wremrar \ i gOKW«meHM»B 5^816» J, VMI • nunsffiMouBtMBSB bbswu smem unnu..iiiiuj>. sgaKteMHmsvau ewBBUKSMi MKqBIMSKMIHI setuujau.iMu »»«»■««»■■■ WB^hMB -- -«5 • Sj0gWBWBTW^--J' 9»BBB8B0«B» 141--- in>nrr rekreacijski center p/V bazeni JAVNI NIZ PROGRAMOV OB KOPALIŠKI ULICI V Kopališki ulici od juga proti severu ob ulici urejamo široko nadstrešnico, pod katero imamo naslednje vsebine: - otroško igrišče - ob sedanjem vhodu za pešce v kompleks Fazanerije se predvidi novo kakovostno otroško igrišče, ki bo funkcioniralo vse leto; na približno 2.400 m2 se izvede krajinska ureditev stremi skupinami igral za tri starostne skupine - od 1 do 3 let od 3 do 6 let in od 6 do 15 let; - ledeno dvorano - dvorano z ledeno površino, dimenzije hokejskega igrišča - 30/60 m; ob dvorani so garderobe in sanitarni prostori, ob ledeni površini se uredi prostor za gledalce; - vinoteka - trgovski in degustacijski program, ki se bo vezal na promocijo prekmurskih vin; uredi se tudi zunanje poletne vrtove; - dvorano za bowling s šestimi progami - v novejšem času dobiva ta oblika rekreacije poleg športne socialno dimenzijo, saj postaja zbirališče tudi ob manj »športnih urah«; - trgovino s športno opremo - specializirana trgovina vsekakor sodi v mestno ulico in kompleks Fazanerije; - izposoja rekvizitov - predvsem kot program podpore rekreacijskim vsebinam v Fazaneriji in tudi v okviru kopališča; - slaščičarno; - gostinski lokal - skupaj s slaščičarno tvorita »gostinski trg«, ki lahko funkcionira navzven - na ulico in morda tudi navznoter - v shemi kopališča; - dvorana za fitnes - uredi se sodobna dvorana s primerno opremo; - garderobe in sanitarni prostori za zunanje bazene; - kolesarnica - prostor pod streho za 140 koles; - vhodni trg na stadion predstavlja novo in odslej glavno vstopno točko na nogometni stadion; poimenovali smo ga Zvitorepčev trg, na njem se uredi kiparska plastika z junaki Mustrovih stripov; pojavijo se lahko na trgu, motiv se lahko vleče skozi notranje in zunanje bazenske površine, zunaj se uredi paviljon z interaktivnimi igricami z Mustrovimi junaki; tržna površina funkcionira kot vstop na stadion in kopališče, istočasno pa lahko z ureditvijo odrske ploščadi v okviru stadiona postane prizorišče kulturnih dogodkov; oder v okviru tribun postane vezni element s travnato površino stadiona - ob posebnih priložnostih lahko oder funkcionira tudi v smeri stadiona. KOPALIŠČE Programsko kompozicijo kopališča snujemo na obstoječih danostih, ki so predvsem kakovostno okolje in tradicija kopališkega programa na tej lokaciji. Od obstoječih naprav je večina amortizirana, ohrani se olimpijski bazen. Vhod v kopališče urejamo s severne strani kompleksa, s tem da objekte umikamo proti jugu toliko, da se med Ledavo in objektom organizira primerna vhodna ploščad za stadion. Voda v pokritih bazenih s skupno površino pribl. 800 m2 ima približno 32 °C, uredi se nekaj whirlpool bazenov in bazen za otroke. Ker postajajo kopališča vedno bolj celodnevna destinacija, se ob bazenski ploščadi uredita restavracija in cafe, ob zunanji bazenski ploščadi s 1000 ležalniki pa širok spekter rekreativno-zabavnih programov (otroško igrišče, beach volley, nadstrešnica za namizni tenis, street basket...). V poletni shemi koristi kopališče vse bazenske zmogljivosti, v zimski sezoni so v uporabi notranji bazeni in morebiti en zunanji bazen. V okviru pokritega kopališča urejamo še zmogljiv svet savn na 600 m2, ob katerem se uredi počivalni prostor znotraj in zunaj. Na galeriji nad bazeni se uredi zmogljiv wellness program na površini približno 450 m2. Na južni strani objekta sg uredi zunanje kopališke zmogljivosti - obstoječi olimpijski bazen se prenovi, zgradita se dva nova bazena. Kopališki kompleks je v zasnovi zaključen. Če bo kdaj v prihodnosti potrebna širitev, je zanjo veliko prostora na obstoječih terenih do ograje. Na drugi strani Leda ve se bodo verjetno razvijale dopolnilne, morda celo konkurenčne dejavnosti, ki niso nujno fizično povezane z objektom kopališča v Fazaneriji. 8-VESTNIK, 21. september 2006 EKREACUSKI CENTER FAZANERIJA * 7 ^ION ^jen *etl Je bila izvedena nadstrešitev obstoječih tribun in do-b' ebJekt garderob. V projektu obravnavamo sklenitev obroča nadstrešitev le-teh v sistemu, enakem obstoječemu. Dostopnost "iRt' '° 2 ureditvijo vhodne ploščadi v osi stadiona med Kopališko uli- %a, ononi- V segmentu ploščadi se tribune prekine, tu se izvede •u kl tenke funkcionira kot oder za manjše poletne priredi-Ploščadi ali kot oder za open air dogodke na stadionu. ' 1 tribun, ki se ga poveže v širši komunikacijski sistem Fazane-uredijo novi programi. Pod tribunami je zagotovljen uporab-?.d " Približno osem metrov, kar zadošča za nove programe. M uredi tudl igra|no travnato površino. Travnata površina ' ogrevanjem na geotermalno energijo. Na zahodni strani glav-- je obstoječe rezervno igrišče z umetno travo. Predmet projekta je tudi dograditev obstoječega centralnega stadionskega objekta z garderobami. Objekt se podaljša proti severu, pod tribunami se zgradijo dodatne garderobe, na zgornjem nivoju se v obstoječem delu objekta zagotovijo VIP-lože in uredi možnost vzpostavitve sodobnega press centra. V okolici je zagotovljenih približno 600 parkirnih mest, kar zadošča tudi za vse športne prireditve. V primeru večjega uspeha soboških nogometašev, ki bi na stadion znova pripeljal več obiskovalcev, bo treba razmišljati o ureditvi parkirnih površin na severni strani stadiona na drugi strani Ledave. Na stičišču Ciril-Metodove, Kopališke in Grajske ulice se uredi rondo, ki bo pospešil prometne tokove. V primeru prireditev z večjim obiskom se uredi na zahodni strani obstoječih teniških igrišč parkiranje z dodatnimi približno 260 parkirnimi mesti za osebna vozila in avtobuse. rekreacijski center FAZAHEROA REKREACIJSKI CENTER FAZANERIJA VESTNIK, 21. september 2006'24 HOTEL Ob izvedbi pokritega kopališča se raba prostora dvigne na višji nivo, kar izkaže možnost sobivanja s hotelskim programom. Ob pravilnem razvoju bi se morala potreba po hotelskih zmogljivostih kmalu še povečati. Prvi hotel, zasnovan v okviru projekta, dimenzioniramo na približno 200 postelj. V pritličju organiziramo restavracijo s kuhinjo, cafe, recepcijo, komunikacije, konferenčno dvorano s približno 120 sedeži in več manjših sejnih dvoran. Objekt členimo tako, da sta dve liniji sob zamaknjeni, s čimer manjšamo učinek volumna. Tako je hotel lahko za etažo višji, kot bi sicer v tem okolju pričakovali. Členitev ustvarja dve zaključeni terasi, eno za restavracijo, drugo za cafe. Hotelsko parkiranje je urejeno na lastni parceli na dvoriščni strani, parkirišče se intenzivneje ozeleni. Hotel se poveže s kopališčem z zastekljenim mostom čez Kopališko ulico. TRIMSKA STEZA V zahodnem delu Fazanerije med stadionom in kanalom davo in teniškim igriščem se v gozdu uredi trimska steza, metrov in s 15 postajami za vadbo. Steza se uredi z širini 1,50 metra, na postajah vadbe se utrditev razširi na P0* * trebno za varno vadbo. V gozd se ne vnaša nobenih elemente^, opreme - ureditev s potekom poti in izvedbo ohranja naravo dltve. - dva ' Na zahodni strani gozda Fazanerije ob kanalu uredimo še " I1 na - manjši je namenjen rolkarjem - skaterjem, večji, linearn J menjen bikerjem. Oba poligona se ogradi, zagotovi osvetlitev^ goči infrastruktura tudi za tekmovanja, ko nasip kanala funkci naravni avditorij. ter dol^3 2 TENIŠKI CENTER Obstoječi teniški center v Fazaneriji odlično funkcionira, je dobro zaseden, odsotnost notranjih igrišč pa omeji njegovo uporabo le na del leta. Zato predlagamo, da se ob obstoječem objektu postavi dvorana s tremi igrišči za tenis, uredi se tudi dve igrišči za squash. Za zagotovitev primernega standarda se uredi nove garderobe in sanitarne prostore. Druge ureditve ostanejo nespremenjene. Uredi se tudi parkiranje - sicer na obstoječem območju, vendar na utrjenih površinah z urejenim odvodnjavanjem. Zahodno od teniškega centra urejamo večjo parkirno površino, namenjeno predvsem dogodkom na nogometnem stadionu. Čeprav parkiranje zavzema velike površine, smo ga organizirali tako, da ne posegamo v gozdne površine in obstoječe ureditve teniškega centra. Predloge, pripombe, vprašanja in ideje lahko pošljete na internetni naslov: intering@siof.net ali po pošti na naslov: INTERING, d. o. o. Ulica Štefana Kovača 10 9000 Murska Sobota rekreacijski centei FAZAnCRIJA KW.-21. september 2006 MULARIJA/NA SCENI Sporočilo ob začetku šolskega leta šola se Je napolnila. Spet Korakam šoli naproti polna do-tfeli in namenov. Bom pridna, tiha. Stopim v šolo; se vse raz-N°ve spletke, nevoščljivosti. Pa sem spet preveč kritična. Po t udi nova prijateljstva in simpatije. Navodila učiteljev že " " ■ Čudno. Glasni smo. vendar po pozitivni strani. Srečni ^iia sme sp« skupaj. Sošolcem želim, da potrpijo, ko bom m tu nc tm zb pogovor. Povedati pa jim tudi želim, da zaradi njih najbolj srečna, da se je začela šola. ■ i učitelji so mi všeč. Lepo mi je, da me že prvi dan silijo k "lovornosti. Vem, da imam zaredi njih lepe ocene. ajbolj sem torej hvaležna sošolcem in učiteljem, da so iz ^•nHrEdiii bijotKi. <1 sa lahko pogleda v ogledalo in si reče, da KANeč Daša Škrilec, 8. b, OŠ Ut M. Sobota | Moje počitnice aočiifiE^rni gem tula pri atiju v službi. Mešala sva peske in se NnE.edriji dar, smo šli na morje. Celo pot sem spala. Na M) s sestro Megi kopali in skakali s pomola v vodo. Na B1*0 itmn peščene hiše. Tudi doma sem se kopala in gugala. ' je naredil Šotor. Ko Je padel dež, sem bila z mamo v šotoru. I ■ počitnicami sem dobila muce. Z njim sem se veliko igrala. Melani Janža, 3. b, OŠ Tišina Ne pozabite na interesne dejavnosti Več znaš, več veljaš Z organiziranjem interesnih dejavnosti želijo šole učencem ponuditi čim širše možnosti Šola ki i spet začela se je, razveselilo me je. Lansko šolsko leto Končala sem uspešno. Starši veseli so bili, tudi čestitali so mi ' •Podbudo za letos dali mi. Laura Nemet, 4/8 DOS ^*enjakovci, oddelek PB Jutro Polna luna sije, v spanje me zavije. Ko ponoči sanjam, temno noč odganjam. Čas mineva, noč prehiteva. Zjutraj sonce me zbudi, veselje v meni prebudi. Katja Horvat, 5. a, OŠ Beltinci ^delujte: nana.rr@p-inf.si M Naša doživetja v šoli v naravi [i i« . ■g ko smo se učenci petih e 0[1Pravili na pot. Odpeljali smo se zelo p Odreja Senčar te e> 'nu z vlakom- smo razdeljeni v Bthig ' ^^ovarjali smo se, jedli sladkarije in 1 1 Sasbo. To je bila moja prva vožnja z Pfi, ,il,a Petek L ' SpMi - . \ v Zgornje Gorje. Vsak dan je bil ' ’T’'v' Naj lepši je bila sreda, kosmov konje.-Eva Bašič iz avtobusa, smo se napotili k anču«. Ogledali smo si konje. - Patricija 2*1»^ sta nam opisala konje In razložila, u Unl Pravilno ravna. Nataknili smo si š,r ‘lhaPušenjak '”ni večkrat Jahal, je bilo zanimivo in Cl1it bva so i Davorjem pogovarjala o Luka Štrakl efn prvič in bilo mi Je zelo lepo. ■ Tadej * kanujj mi je bila najbolj všeč. Oblekli Plašče, da se ne bi utopili. - Ev-, CK se razdelili v skupine. Sedli smo nb 0, seveda. V tej skupini smo bili Že trije tedni so minili od prvega šolskega dne in sedaj zagotovo na pamet poznate svoj urnik. Prepričana sem, da so v vaših zvezkih rešene in napisane tudi že kakšne domače naloge. Opozoriti pa bi vas želela tudi na druge stvari, ki se vse šolsko leto dogajajo na šoli in - čeprav niso neposredno vezane na pouk - polnijo vaše glave z znanjem. To so obšolske dejavnosti. Res je, da je najpomembnejše šolsko delo, a dobro je, če se vsak poleg tega ukvarja še s čim. Pa s tem ne mislim na sedenje pred računalnikom ali televizorjem, pač pa na ustvarjanje in izpolnjevanje lastnih interesov. Vsaka šola, da bi lahko razvila različne interese učencev, organizira interesne dejavnosti, katerih obseg in vsebino določa z letnim delovnim načrtom. Z organiziranjem interesnih dejavnosti želijo šole učencem ponuditi čim širše možnosti, da si lahko učenci najdejo ustrezno dejavnost, ki jo bodo lahko razvili na osnovi lastnih želja. Posamezne interesne dejavnosti običajno vodijo učitelji šole, zunanji sodelavci, lahko pa tudi zainteresirani starši. Večina mentorjev interesnih dejavnosti svoj program Rog poležavanja, unaj je lep dan! C. 6. nurra 9*4 ah UtrtJiraim i najmanjši otroci. Z Dionizom smo se zelo zabavali, Najprej je veslala leva stran, potem desna in na koncu obe skupaj. Mimogrede smo se škropili, - Martina Šrajnar V četrtek smo po zajtrku odšli po kartice. Napisali smo jih staršem in razredničarki. -Tea Recek Popoldne smo šli plavat. Splavala sem. Hvaležna sem učiteljici Kseniji, ki mi je pri tem pomagala, Ta dan mi bo ostal dolgo v spominu. Mateja Šoštarič Zjutraj smo kolesarili. Spremljala sta nas učitelja Robi in Dioniz, Naš cilj Je bila dolina Krna. Proga je bila dolga 16 km. Vodo smo pili iz mrzle in čiste reke. - Denis Veršlč V šoli v naravi seje nenehno nekaj dogajalo. Večere smo preživljali aktivno. Najbolj zanimiveje bilo, ko smo deklice oblačile sanjskega moškega, fantje pa sanjsko žensko. Pri deklicah je bil sanjski moški Mateja, pri dečkih pa sanjska ženska Evgen. Matejo smo oblepile z vrečo za koš in narisale brado. Evgen je imel balona za prsi in enega za zadnjico. Po predstavitvi sta zaplesala. Zaradi smeha so se nam jrocedile solze. To je bil moj naj... večer. V šoli v naravi sem tako uživala, da sem skoraj pozabila na svoj nadležni prehlad. - Karla Makoter Učenci 5. a-razreda OŠ Križevci, Križevci pri Ljutomeru zastavi tako, da potekajo njihove aktivnosti vse šolsko leto. Nekateri mentorji pa načrtujejo svoje delo tako, da bodo učence aktivirali le občasno in za krajša obdobja. Na šolah na nižji stopnji običajno delujejo pravljični in glasbeni krožek, otroška folklorna skupina, prometni krožek, s pomočjo katerega učenci opravijo tudi kolesarski izpit, in Cici vesela šola, kjer učenci utrjujejo in dopolnjujejo svoje znanje. Potem so tu še različne dejav- nosti, kot so lutkovna skupina, šola šaha, otroški pevski zbor, tečaji tujih jezikov, ustvarjalne delavnice in bralna značka, pri katerih mladi nabirajo svoje izkušnje in znanje. Na višji stopnji je seveda še več možnosti Nekatere se nadaljujejo z nižje stopnje, veliko pa je novih dejavnosti in krožkov, v katerih lahko mladi ustvarjajo in se učijo. Na številnih pomurskih šolali delujejo mladinske delavnice, šolski parlament, modelarji, prometni in Vaše pesmi Poezija Poezija je nekaj čudovitega, nerazumljivega za nezrelega človeka. Človek in poezija sta celota sveta, ki jo oblikuje čas, od rojstva do smrti. Poezija je smiselna moč, če jo razume srce. Je upanje ubežnika, ki tava v samoti nesreče. Navdihuje te z nepopisno močjo, ki jo človeštvo razume, z močjo, ki mu je dana. Poezija je čudovita stvar za človeka, ki živi v sreči nesreče, ki živi in upa na življenje, s srečo in močjo. Vaša čustva računalniški krožki, zdrava šola, turistični podmladki, biološki in zgodovinski krožki, atletika, plesne vaje, Rdeči križ in podobno. V srednji šoli sicer ponudba obšolski dejavnosti nekoliko upade, a se mladi vseeno lahko izobražujejo v, na primer, debatnih krožkih, pevskih zborih in podobno. Veliko je seveda odvisno od aktivnosti mladih oziroma njihove želje po udejstvovanju. Pogosto obšolske dejavnosti lahko poiščete v športnih in drugih centih. Nogomet, odbojka, košarka, gimnastika in številne borilne veščine so med mladimi zelo priljubljene. Tudi plesni koraki znajo vsakemu v življenju priti še kako prav Mnogi se že v osnovni šoli odločijo za učenje glasbe v glasbeni šoli in podobno. S pomočjo vseh teh dejavnosti se mladi vse šolsko leto sproščajo in zavedno ali nezavedno učijo. Pridobivajo znanja, ki jim bodo v nadaljnjem razvoju in življenju prišla še kako prav. A pogosto je treba dobro premisliti, koliko aktivnosti se bomo, po leg vsega zahtevnega šolskega dela, udeleževali. Obšolske dejavnosti so namreč namenjene sproščanju ter nadaljnjemu oblikovanju in izražanju mladega človeka. Šolsko delo zaradi njih ne sme trpeti. Pa veliko kreativnega in uspešnega dela v šoli in vseh obšolskih dejavnostih! Vanja Poljanec, foto: T. L. Prihajam od tebe, moja ljubezen, vsa prevzeta, ker te ljubim, srečna zaradi drobnih stvari. Objem, poljub, polno strasti, oh, ta lju- bezen je Čudovita stvar. Tako kot že tisočkrat sva držala se za roke, nežno se ovili so najini prsti, smešno, kako se prilegajo najine dlani. Ob tebi, Srce moje, le ob tebi se zaspi najlepše, le s tabo se sanjajo najlepše sanje, s tabo ima življenje drug smisel. Lahko je dež, pa mi žalost ne more nič, lahko je sonce in jaz sem še srečnejša. Ti si ta, ki kraljuje v mojem srcu, ki podvoji mojo srečo. Za vedno ostani, si želi moje srce, vedno objemaj moje telo. Samo po tebi hrepeneče stegujem roke, samo tebi dajem, kar drugim nisem. Veš, ko te poljubim, moj angel, te poljubim, ker te ljubim. Sonček Renata 1 V INTERSPORT Ponudba velja od 14. 9. do 4.10. 2006, oziroma do odprodaje zalog NAJ NAJ CENE 2o% KOLESA in KOLESARSKE ČELADE ■s d I Fttnes naprava AB Bench 180 ENERGETICS priljubljena naprava za vaje za trebušne in nožne mišice, iz 38 mm jeklenih cevi, za uporabnika do 100 kg, mere: 90 x 33,5 x 54 cm 12.990,00 sit 54.21 EUR ROLERJI: in ROLKE Š 2o% za ŠOTORE in SPALNE VREČE s in še IZDELKI ZA TEK IN POHODNIŠTVO, SKUPINSKE ŠPORTE, DOMAČI FITNES in PROSU ČAS po akcijskih cenah od 14.9. do 4.10.2006 v prodajalnah INTERSPORT po Sloveniji. I I ŠPORT 21 september 2006 - lIBUB Avtomobilizem Franc Borovnjak državni prvak Na 35 km dolgi progi med Mursko Soboto in Sebeborci je bil 11. tradicionalni rally, na katerem je v 5 kategorijah sodelovalo 58 motoristov in avtomobilistov. Med motoristi je zmagal Bela Cencr (čer-nelavci) pred Rudijem Kovačem (MS) in Janezom Hozjanom (Žiber-ci). Med motoristi s prikolico je bil prvi Avgust Gomboc (Gorica) pred Štefanom Ovsenjakom (Mlajtinci) in Karlom Carom (MS). Med avtomobilisti je nastopilo 20 paraplegikov na neuradnem državnem prvenstvu. Največ uspeha je imel Franc Borovnjak (MS) pred Matijo Merklinom (Vidonci) in Jožetom Francem (Krajna). V ženski konkurenci je zmagala Marija Magdič (Hotiza). Med tetraplc giki je slavil Franc Bračič (Janžev Vrh; pred Francem Baumom (Ko-kolanjščak) in Leonom Jurkovičem (Stanetinci). Med avtomobilisti (avti, izdelani po letu 1975) je zmagal Andrej Berden (Tropovci) pred Tomažem Mehtigom (Braslovče) in Primožem Škorjancem (Dolenja vas). Med avtomobili z izdelavo pred letom 1975 je zmagal Jože Titan (Rankovci), drugi je bil Tomaž Džuban (MT), tretji pa Štefan Ružič (Tišina). Spredaj Mitja Slavinec. Foto: T. G. V kategoriji avtomobilskih veteranov sta nastopila tudi dva poslanca državnega zbora. Mitja Slavinec je bil z Bugyjem VW z letnico izdelave 1963 peti, Geza Džuban z Jeepom WiHysom iz leta 1955 deveti, je pa bil med redkimi, ki je brez napak rešil testne pole iz cestnoprometnih predpisov. Tonček Gider Karate Prva Rajter in Halec V Šenčurju je bil 7. tradicionalni mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 380 karateistov iz Italije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Med udeleženci so bili tudi predstavniki ljutomerske sekcije TVD Partizana. Prvi mesti sta zasedla st dečko David Raiter (do 40 kg) in mladinec Boštjan Halec (nad 75 kg) v borbah. Tretji so bili Tanja Vrbnjak (st. deklice do 40 kg), Tomi Horvat (st dečki do 40 kg), Kristina Duh (ml. kadetinje do 45 kg), Dejan Halec (kadeti do 55 kg) in Klementina Gregorinčič (kate, malčice). N. Š. Odbojka Priprave na prvenstvo Prvoligaška ekipa Gales Mir (brez Mariča) je gostovala v Kamniku in z gostitelji izgubila z 1:3. proti Črnogorski Budvi pa z 0:3 V pripravah na novo tekmovalno sezono v 2. slovenski figi so Beltinci doma premagali Bad Radkersburg s 3:0, na gostovanju pri hrvaški prvoligaški ekipi Nedelišče pa presenetljivo zmagali s 3:2. Ženska ekipa Murske Sobote je s 3 :0 gladko odpravila Sonimeks Radenci. Pikado Domačinom glavne lovorike Z enim od največjih turnirjev se je na Griavi neuradno začela nova sezona Pikado klub Grantaša (Top-Gun) je pripravil že 6. turnir v spo min na Jožeta Ha uka Nastopali s6 igralci iz vse Slovenije. V Dyp parih 501 MO je med 32 tekmovalci zmagala dvojica Leopold Slanič (Top-Gun) - Dejan Bejek (Bandoleros Černelavci) pred Damirjem Lukačem (Top-Gun) - Mirkom Paumanom (Strela Velenje) in Andrejem Gorjakom - Matejem Taljanom (oba Top-Gun, mladinec do 14 let), četrti pa je bil par Aleš Bač (Dravograd) - Denis Trstenjak (Top-Gun, mladinec do 16 let). Disciplina 501 DO (36 tekmovalcev): 1. Leopold Slanič, 2. Andrej Gorjak (oba Top-Gun), 3 Uroš Nežič (Tropic bar Lomanoše). M. J, Hokej na travi M. Toplice dvakrat uspešne Začelo se je novo državno prvenstvo. V nepopolnem 1. krogu je ženska ekipa M. Toplic s 4: 2 (1 : 1) premagala Triglav (S. Domjan, B. Kous, T Sambt, V. Cipot; S. Berglez 2). V moški konkurenci so M. Toplice premagale DŠR Murska Sobota s 4: 2 (4:0). Za M. Toplice sta dosegla zadetke P Fras in B. Puhan, za MS pa D. Banko. Tekma med Triglavom in Plivo je bila preložena. T. G. Zlato čelado Lendava 2006 krojilo vreme Matej Žagar prvi Slovenec s trofejno lovoriko Matej Žagarje prikazal odlično vožnjo Devetič v zgodovini petišov-skega spidveja - prvič se je to zgodilo leta 1978, nato vse do leta 1984 in ponovno 2005 - so pripravili vrli organizatorji Speedway Teama Lendava odmevno Športno prireditev Zlata čelada Lendava 2006. Nastopilo je 16 voznikov iz devetih držav (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Češka, Rusija, Danska, Švedska in Velika Britanija). Na tribuni prenovljenega dirkališča v Pedšo-vcih in okrog tekmovališča se je zbrala več kot tisočglava množica, ki je z navdušenjem sprem Ijala borbe mojstrov tega atraktivnega športa. Žal samo do 12. vož- .Foto: J. Z. nje, saj je močan naliv onemogočil nadaljnje tekmovanje. Dotlej sta imela večkratni slovenski prvak Matej Žagar in Poljak Maciej Kuciapa vseh 9 možnih točk iz treh dirk. Po skoraj enourni prekinitvi je žirija, ki ji je predsedoval Ljubljančan Janko Šemrov, v dogovoru z glavnim sodnikom Crisom Durnom iz Velike Britanije in direktorjem dirke, doma činom Igorjem Kolenkom, sklenila, da zaradi varnosti voznikov dokončno prekine tekmovanje in da o nosilcu zlate čelade odloči žreb. Pri tem je imel več sreče Matej Žagar, ki je na ta način postal prvi slovenski spidvejist ki je zmagal na dirki za zlato čelado. Tretji je bil Poljak Tomasz Rem-pala (8), četrti pa povratnik po poškodbi roke Jernej Kolenko (6). Izak Šantej je bil 9, Denis Štojs pa 15. Matej Žagar, večkratni slovenski prvak: »To se mi je pripetilo prvič, pa še sreča pri žrebu je bila na moji strani, kajti letos sem bil že večkrat opeharjen zaradi sodniških odločitev. Zato sem še posebej vesel tega uspeha. Rad bi se zahvalil številnim gledalcem, ki so bili odlični in potrpežljivi ter niso bili razočarani s takim koncem dirke. Moram pohvaliti tudi odlično organizacijo Lendavča Kegljanje Dober začetek Kardinarjeve Začela se je nova kegljaška sezona. V 1. slovenski A-ligi so bra nilke naslova državnih prvakinj, kegljačice celjskega Miroteksa, za katere nastopa tudi Marika Kardi-nar iz Dobrovnika, začele s pričakovano zmago. V Ljubljani so premagale Slovana s 6 : 2. Kardi- narjeva je podrla 578 kegljev in dobila svoj dvoboj Radenska je v 1. krogu 1. slovenske B-lige za moške s 7 : 1 (3352 : 3182) doma premagala Izolo. Zmagali so: Marinič (541), Emeršič (551), Gergyek (553), Borovič (557) in Kovačič (596). V 2. krogu bo Radenska gostovala pri cerkniškem Brestu. V 3 ligi vzhod za moške je Radenska II doživela hud poraz z 0 : 8 (2931 : 3202) proti Impolu, lendavska Nafta pa v Krškem z 2 :6 (3320 : 3379). Zmagala sta Magyar (541) in Matjašič (578). F. B., M. J. nov, ki so mi v minulih omogočili treninge na tel I Boris Kotnjek, predsednik misije za spidvej pri AMZS,i narodni sodnik in delegat- ■ 11 I je vsekakor zelo nepopu I ti občinstvo je prišlo na I vidi odlične boje. Voznikih dobro razpoloženi, toda p , . bila neljuba prekinitev 11 I va, letos že tretjič. Res mi'1 sreče z vremenom, ^a ' smo bili vendarle zadovo^5 nam je bila sreča naklon? pri žrebu, k.i ,nšici. il Ln । I gnil naš najboljši vozn i Žagar, član AMTK Ljubljana Mila” r* Rokomet Pokal Radgončanom V soboto je bil v Apačah tradicionalni mednarodni turnir za 19. memorial Mateja Klopčiča, na katerem so nastopile ekipe Ivančiča Ivanec (mladi) iz Hrvaške, Pomurje Murska Sobota, Drava Ptuj in Arcont Radgona. V prvi tekmi so Ptujčani Šele po streljanju sedemmetrovk premagali ekipo Pomurja, ki bo v letošnji sezoni ponovno nastopila s člansko ekipo v 2. DRL, gostitelji pa so zanesljivo odpravili mlade Rokoborba Jure in ja na SP rfj r Člana slovenske ce Jure Kuhar (do 84 kg)^ f tja Sedmak (do 9o kg) spremstvu trenerja t ča in sekretarja RZ’1 Šerneka odpotovala »U no prvenstvo v roDil*”' j ško-rimskega in prost F1 c v kitajsko mesto Gut * Od 25 septembra do1 > * pričakujejo udeležbo |r , „ cev iz kar 80 držav d * rokoborca sta želod |lf i pravljena, kar sta na zadnjem laP"’-'1’! z' Poljskem, kjer je bd,,,r( . tja pa 10. Sklepne pript’' opravila v bnloniakW r Želita si uvrstitve med po / SeL ' Zmagovalna ekipa Arconta goste iz Hrvaške, ki so prikazali hiter rokomet, poln lepih potez, Strelstvo Obakrat Madžari SD Rudar Presika je organiziralo 7. turnir mednarodne MK-lige. Zmagala je Nagykanizsa z 808 krogi pred Zalaegerszegom (774) in Središčem ob Dravi (770). Do-brovniško Jezero (766) je bilo peto, Ljutomer (760) šesti, Radgona (713) pa osma. Posamezno: 1. Karoly Horvath (Nagykanizsa), 276, četrti je bil Vinko Bežan (Dobrovnik), 268, deseti pa Mladen Kosi (Ljutomer), 256. V skupnem seštevku je prva Nagykanizsa z 88 točkami pred Zalaeger-szegom (76) in Ormožem (72). Ljutomer (66) je četrti, Jezero Dobrovnik (59) pa Šesto. Posa- mezno: I. Szilard Horvath (Nagykanizsa), 1877 krogov, 2. Alek- sander Prapotnik, I860, 3 Vesna Mele (oba Ormož), 1850. Četrti je Jože Šterman (Ljutomer), 1842, sedmi pa Jože Babič (Dobrovnik), 1813- Finale bo 24. septembra v Zalaegers-zegu. Končni vrstni red regijske SV MK lige: 1. Ormož, 54 točk, 2. Središče ob Dravi, 45,3 Jezero Dobrovnik, 43, 4. Ljutomer, 39, 5. Turnišče, 27. Posamezno: 1 Jo/e Šterman (Ljutomer), 808,2. Vinko Bežan (Dobrovnik), 802, 3- Vesna Mele (Ormož), 798. Šesti je Jože Babič (Dobrovnik), 7. pa Igor Ma- kari (Turnišče), oba po 773 krogov M. J. ki so navduševale občinstvo. V tekmi za tretje mesto so Hrvatom pošle moči. V finalu sta se pomerili še oslabljeni ekipi Arconta Radgone in Drave s Ptuja. Odsotnost nekaterih nosilcev igre iz prvih tekem se je bolj poznala pri Ptujčanih in gostitelji so lahko zasluženo dvignili pokal zmagovalca. Priznan ja in pokale sta podelila Anka Zagorc in Franci Klopčič, sestra in brat pokojnega Mateja. Rezultati: Pomurje - Drava 20: 21 (po 7 m), Arcont - Ivančiča 34:31, veterani: Radgona - Krog 14 : 17, za 3- mesto: Pomurje -Ivančiča 29: 25, finale Arcont -Drava 28: 21. Niko Klun Judo Dominky je izka^1 V Celju je bil"J' J dince za pokal Iva . • v,, valo je ih " " m ' । klubov Zelo us? ^tdP boški judoisti. ceP ; mo val c i sodijo '■ poif1 kadetov. Zmaga I , Dominko (do 6° X7W4 bila Tilen Apšn^^j/ > Karin Kerectdt’ >■ Uroš Kavčič (do ■ > judoistov KBV ,.3 * drej Brda (do 73 bic (do 100 kg). .f (do 70 kg). Rokomet - Zmaga veteranov V povratni mednarodni tekmi med veterani Krog1 ' ,p ■ Porabju so bili uspešnejši Krožani, ki so zmagali s 3' r,, "". r' Kolmanko, 10, A. Titan, Varga in D. Titan, po 4, Luka, ter Svetec in D. Kolmanko, po 1. Pri gostiteljih sta da11' Szabo in Kovacs. CESTNIK r 21- september 2006 SPORT 27 k Nogomet Marjan šminko športni direktor ^Dominko 'r । dopolnil organiza-y ^tu. po kateri je po-tortni direktor 37-L'In kapetan [k arjan Dominko, ki %' ooouje bogato nogo-,0 kariero. ^r|l»ii|l direktor Anton L bu odslej opravljal . 10 ai|ektorja za marke- M. J. Nogomet Naftina zmaga v Mariboru Stadion Ljudski vrt v Mariboru, 1.500 gledalcev, sodnik Ponis (Koper). Strelci: 1:0 Tomažič -Šeruga (11), 1:1 Ristič (45), 1:2 Kulčar (81), 1:3 Eterovič (89). Rumeni kartoni: Popovič, Cipot, Mihelič, Lungu, Makriev, Zore, Ristič, Bogdanovič, Bukovec. Rdeči karton: Popovič. Maribor Ranilovič, Popovič, Džinič, Cipot, Pečnik, Lungu, Pregelj (Mujakovic), Tomažič • Šeruga, Mihelič, Pekič (Panikvar), Makriev (Robnik). Trener: Marjan Pušnik. Nafta: Kuzma, Bogdanovič, Caban, Zemljič, Zore ( Kulčar), Bukovec, Bunc, Čeh, Pavlovič, Ristič (Benko), Repina (Eterovič). Trener: Milko Durovski. Lendavčani so v razrušenem Ljudskem vrtu nastopili brez kaznovanega Čavnika in uspeli zmagati. Prvi del srečanja je potekal v odprti igri. Gostitelji so prvi povedli z zadetkom Tomažič - Šeruge že v 1 1. minuti. Zadetek domačinov je dal krila gostom iz Lendave, ki so nekoliko več pred vrati gostiteljev. Največ dela je imel vratar domačih Ranilovič. V 27. minuti je start Popoviča nad Buncem sodnik ocenil za drugi rumeni karton in Mariborčana predčasno postal pod prho. Pred koncem prvega dela so Lendavča-ni izid izenačili. Po predložku Bunca pred vrata je z 10 metrov zadel Ristič. V nadaljevanju priložnost Repine v 53. minuti. Po predložku Bunca je namreč zadel prečnik. Gostje so drugi zadetek dosegli deset minut pred koncem. Hiter protinapad gostov preko Repine je izkoristil Kulčar in z »lob« udarcem premagal Raniloviča, ki je stekel iz vrat. Tretji zadetek in s V 9. kolu 1. lige Telekom Slovenije so igrali: Drava - Domžale 1:1 (1:1), Primorje - Hit Gorica 3 : 3 (1:1), Factor - Maribor 0:2 (0:2), Nafta -Koper 1 : 1 (0 ; 0), Bela krajina -CMC Publikum 1:1 (1; 1). Pari 10. kola: Nafta - Primorje (sobota ob 16.30), Drava - Maribor, Factor- Koper, Hit Gorica - CMC Publikum, Bela krajina -Domžale Primorje Drava Gorica Maribor Nafta Koper B. krajina Publikum Factor Domžale. 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 5 4 3 3 3 1 2 1 1 2 3 2 4 2 2 7 3 4 1 0 1 3 2 4 4 1 4 4 7 16:6 17:10 16:12 12:13 12:13 10:13 11 10 13 14 11:16 6:22 23 18 14 13 11 11 10 9 7 4 tem tudi končni izid je postavil Eterovič, ki je vstopil v igro v 87. minuti. Po samostojnem prodoru je z roba kazenskega prostora ugnal Raniloviča. Feri Horvat M. Nogomet-2. SNL Prvi napad za pivo zmago Dravinja DUOL- Mura 05 0:1 Nogomet Koper bliže zmagi ki nogomet °murke ' Popu-ajo "it,' ' ' kroga slovenske nngometne lige: . VnDp_pomurje0: Op, '-a - Ljiiihk: vri hu| sla^'n; Gradec-^>111 4 0 (6: o), Slovan-P.re*°^eno. Strelke ' Špur, Žunkovič, 5 ' ki Makovec. ■ hijG Kam m Jerič -’ hi , 1 ' Maribor - Krka, ■t l r' - Senožeti -, ’’nuirjt - Slovan. IJii^ Pomurja Ljudski vrt L'^str i?' 1 ^‘i Pomurje Sfit? Vrab^L Anto-Sh 'P0 2,skaper. Športni park v Lendavi, 1.200 gledalcev, sodnik Gregor Gostenčnik (MB), strelci: 1 : 0 Čeh (53), 1:1 Drobne (71). Rumeni kartoni: Čeh, Eterovič; Mejač. Nafta: Kuzma, Zore, Zemljič, Matjašec (Eterovič, 72), Caban, Bogdanovič, Bukovec, Čeh, Pavlovič, Benko (Repina, 46), Ristič (Bunc, 46). Koper; Handanovič, Handana-gič, PuŠ, Lazič, Božičič, Peršič, Mejač (M. Božič, 92), Kremeno-vič (Drobne, 70), R. Božič, Zahora, Jakomin. Po sredini odlični predstavi v Mariboru so gledalci pričakovali boljšo igro. Gostje iz Kopra, ki so prispeli v okolico Lendave že dan prej, so v prvem delu prikazali boljšo igro od gostiteljev in si ustvarili tri izjemne priložnosti. Tragični junak je bil Jakomin, ki je imel priložnost že v 6. minuti. Njegov strel z osmih metrov je Kuzma ubranil. Podobno priložnost je imel v 23. minuti, minuto kasneje pa je dosegel zadetek, vendar ga je odlični sodnik Gostenčnik razveljavil zaradi nedovoljenega položaja Zahore. Po zamenjavah Rističa z Buncem in Benka z Repi no v nadaljevanju je Nafta prikazala boljšo igro. Po povratni žogi Pavloviča iz kota je sledil predložek na drugo stati-vo, kjer je Četi iz bližine s telesom porini! usnje v mrežo. Po zadetku je bila igra Nafte všečna, polna lepih akcij in priložnosti. Gostje so izenačili, ko je Kuzmi spodrsnilo in je žogo dobil Zahora. Ta je stre- Ijal proti Kuzmi, odbito žogo pa je v mrežo spravil Drobne. Pavlovič je zagrozil v 74. minuti z močnim strelom z leve strani. V sodnikovem podaljšku so gostitelji dosegli zadetek, vendar ga je sodnik razveljavil zaradi prekrška v gneči. Trener Nafte Milko Durovski: »Gostje so igrali izredno dobro. Imeli smo srečo, da nismo izgubili. Po dobri predstavi v Mariboru je bilo igralce težko motivirati Povedli smo, toda izida nismo uspeli zadržati. Z igro nisem zadovoljen« Trener Kopra Borut Jarc; »Čestitam Lendavčanom za solidno igro. Srečali sta se dobri moštvi. Zelo mi je žal, da nismo osvojili vseh treh točk, saj smo imeli zato v prvem delu lepe priložnosti, ki pa jih žal nismo realizirali.« Gostujoči navijači so v 50. minuti srečanja razvili transparent z napisom Zavrl odstopi. Feri Horvat M. Igrišče SRC Dobrava v Slovenskih Konjicah, 350 gledalcev. Sodnik: Vehar (Žiri). Strelec; Fajfar (2). Dravinja: Fink, Bojovič Dar. (Štante, 57), Ragolič (Močič, 67), Bojovič Dal., Roj, Čerenak, Ribič, Emeršič (Nišandžič, 43), Vidojevič, Vodopivec, Srša. Trener: Marjan Marjanovič. Mura 05: Kamnik, Fajdiga, Balažič, Bingo, Pojbič (Bencik, 63), Slavic, Škara (Kerec, 71), Prettner (Koren, 82), Janža, Fajfar, Žilavec. Trener Slobodan Djurič. Rumeni kartoni: Vidojevič; Slavic, Pojbič, Škara, Fajfar. Mura je dosegla svojo prvo zmago v drugi ligi, prinesel pa ji jo je njen prvi napad takoj po izteku prve minute. Takrat se je po hitrem protinapadu pred vratarjem sam znašel Fajfar in najprej zadel prečko, od te pa se je Žoga odbila v mrežo. Takrat je še malokdo na stadionu verjel, da bo to tudi končni izid tekme. Kljub premoči na igrišču Dravinja v prvem polčasu ni mogla zlomiti odpora Mure, ki se je spretno in srečno branila. Zanesljiv zadetek v tem delu je s požrtvovalnostjo rešil Fajdiga, Slavic pa je ob koncu kljub stoodstotni priložnosti zgrešil vrata. V drugem delu je trener Djurič taktično mojstrsko odigral partijo s svojimi igralci. Svoje vrste pred golom Kamnika je popolnoma zgostil, Sobočani pa so nalašč umirili igro in prežali na protinapade. Tako so bili napadi Dravinje jalovi, le enkrat pa je strel z glavo z neposredne bližine z neverjetno parado ubranil soboški vratar in rešil skorajda nemogoče. Ob koncu srečanja je obrambi domačih pobegnil Žilavec, a je tudi on streljal v vratarja. Mura je zasluženo dobila napeto in razburljivo srečanje, saj je pokazala odločnost, agresivnost, nepopustljivost, taktično disciplino in večjo željo po zmagi, imela pa je tudi kanček športne sreče, ravno tisto, kar ji je v prejšnjih tekmah manjkalo. Tokrat si zaslužijo pohvale skoraj vsi igralci in trener (kljub napovedani zamenjavi je vodil moštvo strastno kot vedno) in tudi dokaj številčno občinstvo iz Prekmurja, ki je Muri s spodbujanjem skupaj z Gringosi pomagalo k begu z zadnjega mesta na lestvici. Tomo Koles Nogomet Milan Koblencer novi trener Mure 05 Po odstopu Slobodana Djuriča (odslej bo treniral vratarje) z mesta glavnega trenerja bo člansko ekipo v prihodnje vodil Milan Koblen-cer, ki se je v preteklosti že večkrat dokazal in pokazal, da je sposoben Muro 05 pripeljati tja, kamor sodi. Oseminpetdesetletni izkušeni strokovnjak iz Murske Sobote, nekdanji nogometaš in trener Mure je v svoji karieri vodil številna moštva Pri delu mu bo pomagal Nedeljko Topič, ki skrbi tudi za selekciji U-1O in U-I2. M. J. 4 3 2 4 4 4 4 4 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o 1 1 1 3 4 4 55:1 12 24:1 12 18:2 16:2 2:3 5.48 2:12 3:56 6 6 3 3 0 0 M. J. Tik pred vodilnim zadetkom »Naftašev«. Foto: J. Z na vrhu kroga Malečnik 3:4. Vn^^.SNLvzhod^a- Wu $eritJur" b Mn/-J'Koroška Dravo-“Železničar MB Vt^'re-Pohorje 2:1. V^.| Pograd - Kovinar uliS >*5 z.Teh-ViČarM. ntiur Stojnci - Za-^na, Paloma - Črenšovcl ^vieja gledalcev, sod-S :’i ? (L), Strelci: 1:0 % 0 Golob (8), 2 :1 ’ Rampre (24), 4; 1 Letonja (38), 5:1 Golob (74), 6.1 Poštrak(79). Veržej: Vugrinec, Osterc, Baler, Pucko, Vidmar, Kaučič, Časar, Rihtarič (Sun-čič, 59). Vogrinčič, L. Ivanič (Zivic, 77), D. Puhar (Mlinarič, 72). Rum. kartoni: Meznarič, Murko, Osterc. Erjavec prinesel preobrat Igrišče v Šentjurju, 100 gleda cev sodnik Robert Krajnc (Ptuj), strata 1 : 0 Biaževič (25), 2:0 Ekmečič(55), 2:1 Eijavec (62), 2:2 Virag(7 )■ 3 Erjavec (85). Odranci: Ščančar, Erjavec, JereM. Tkalec, D. Zlatar, Zadravec (Borov c, 64), B. Balažič, Kociper. 60), Virag(Raduha. ‘ kartoni: Novak, Ulaga, Radie, Izenačili v finišu tekme Igrišče v Črenšovcih, 150 gledalcev, sodnik Sašo Habjanič, strelci: 0:1 Mori (28), 0 :2 Velički (37), 1:2 Forjan (83), 2:2 M. Ivanič (86). Črenšovcl: Pečelin,!. Gone, Mi. Balažič, Marton. T. Horvat, B. Kulčar, M. Ivanič, Antolič, Štrbal (Kavaš, 75), N. Horvat (Forjan, 46), Hozjan. Rumeni kartoni; Gonc.T. Horvat, Hozjan, Marton, Mi. Balažič, Pečelin, B. Kuicar, Nogomet-2. SNL Rezultati 6. kroga: Rudar Velenje -Krško 1:2, Zagorje - Livar 2 :3, Triglav-Tinex Šenčur 0:0, Aluminij-Bonifika 1:1, Dravinja Duol-Mura 050:1. Forjan. Zavrč Malečnik Mrattl fuzij Kovinar Šmarje Pohorje Šentjur Stojnci Dravograu Železničar Čubiiki Paloma THIna 6 6 6 6 6 6 6 6 5 6 6 6 6 5 4 4 4 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 0 1 1 0 0 0 1 2 1 1 1 2 2 2 1 1 18:4 1 13:8 2 16:9 2 13 14 2 2 2 3 2 3 3 3 3 4 7:8 8:6 8:7 8:9 5:7 5:10 5:7 6:12 6:12 2:10 13 13 12 12 12 10 8 7 7 7 5 5 5 1 Livar Bonifika Šenčur Krško Triglav Rudar Dravinja Zagorje Hira 05 Aluminij 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 3 3 2 2 2 1 1 1 0 1 2 1 2 1 0 2 2 1 1 1 1 2 2 3 4 3 3 4 13:815 16:9 13 13:511 11:12 10 5:6 7:8 5:9 7:9 8:12 5:12 8 7 6 5 5 4 Nogomet Čarda prepričljiva Rezultati 6. kroga pomurske lige: Čarda - Panonija - Gaberje 4:0, Roma - Kerna Puconci 7:3, Grad - Petišovci 6:3, Bistrica - Rakičan 3:1, Hotiza - Aqua Ižakovci 2 : 0, Turnišče - Tromejnik - Blisk 0:2. Vrstni red: Čarda, 16, Grad, Hotiza in Tromejnik, po 15, Roma, 13. 4. krog 1. MNL Murska Sobota: Ljutomer - Šalovci 2:0, Serdica KL Šinko - Cankova 2 ; 1, ZMG -Gančani - Slatina 2:3, Bogojina -Goričanka Liv 0:2,Triglav Bakovci - Apače 9:1, Bretonci-Hodoš 0: 3. Vrstni red: Bakovci, Goričanka, Hodoš,- Slatina in Serdica, po 9. 4. krog2. MNL Murska Sobota: Lipa - Križevci 1:2, Motvarjevci -Cven 1:3, Pušča - Rotunda 2:1, Dokležovje - Arcont Radgona 1:4. Vrstni red: Pušča in Radgona, po 12, Dokležovje, 7. 4. krog 1. MNL Lendava: Dobrovnik - Centiba 0; 0, Nedelica - Polana 2:3, Graničar - Veterani Turnišče 1: 4, Kapca - Kobilje 5:3. Vrstni red: Polana, 12, Nedelica, 9, Dobrovnik in Čentiba, po 7. 4. krog 2. MNL Lendava: Lakoč -Nafta veterani 0:7, Olimpija Dolga vas - Dolina 1:2. Renkovci -Žitkovci 5:1, prosto Mosfle. Vrstni red: Nafta veterani, 12, Renkovci, 9, Mostje, 6. Milan Jerše Pokalni nogomet - Pričakovani izidi Odigrane so bile pokalne tekme 3- kroga pokala MNZ Lendava za Člane: Turnišče - ČrenŠovci 2 : 5, Kobilje - Veterani Turnišče 11: 10 (3:3; 1:2) po enajstmetrovkah, Bistrica - Nedelica 4:1, Petišo-vci - Odranci (tekma včeraj). Mali nogomet V 5. kolu pomurske lige so igrali: Meteor - Krajna Izolaterm 3:3, Old Boys - Suhi Vrti 0:4, BTC Nemčavci - Lissa Doklezovje 14:5, Čemelavci - Ledava 1:8, Gradišče - Bulls 2:3. Vrstni red: Suhi Vrti, 12, Bulls in Krajna izolaterm po 10. 4. kolo OZ KMN Puconci, skupina A: Pečarovci - Poznanovci 6:2, Pro-sečka vas - Breza 5:3, Šafamenci -Vaneča 5:4, Puževci -Zenkovci 1:1, Wolf Skakovci - Strukovci 0:2, Koša-rovci - Izvir 9:1. Vrstni red: Košarovci in Šaiamenci po 12, Puževci, 10. Skupina B: Vadarci - Otovci 5:4, Triglav - Mačkovci prekinjeno, Dan-kovci - Lemerje 2:6, Dolina - Mo-ščanci 2:1, Radovci - Vidonci 2:0, Beznovci - Bodonci 3:3. Vrstni red: Mačkovci, Radovci in Vadarci po 9. 4. kolo OLMN Moravske Toplice: Motvarjevci - Noršinci 3:4, Filovci -Mlajtinci 4; 4, Sebeborci -Vučja Gomila 1:1, Ivanci - M. Toplice 2:6, Trnje -Tešanovci 2:4. Vrstni red; Te-šanovci, 10, Čardain Trnje po 9, Sebeborci, 7. 4. kolo MLMN Križevci: Križevci -LO-KO 4:3, Kalinovjak - MRD Vučja vas 4:1, Frizerstvo Milena SNV - Ze-tor servis Vučja vas 5:1, Slaptincl -Bunčani 5:4, Kijučarovci - Dama bar SNV 4:1, Berkovci - Habitus Lukavci 8:2. Vrstni red: Slaptinci, 12, Kijučarovci, Frizerstvo Milena SNV in Križevci po 9. 4. kolo mednarodne veteranske lige: G. Slaveči - Grad 3:3, Slovenska ves - AH Starš Monošter 3:3, Poznanovci - Čepinci 3:0, Neradno-vci - G. Senik 0:11, Srebrni breg -Stanjevci 5:4, Tromejnik Oldys -Matjaževa 7:1. Vrstni red: Poznanovci, 12, All Stars Monošter, 10, Tromejnik Oldys, 9. 3. kolo asfaltne lige veteranov: Slovan - Panonska 4; 4, Puconci -Swing 3:4, Lipovci - Kerenčičeva 7: 0. Vrstni red: Slovan, 7, Lipovci in Swing po 6. 28 ŠPORT/OGLASI 21. september 2006 - VESlK Atletika - Množično v Stari Novi vasi ŠD Stara Nova vas je pripravilo 2. tek z naravo, ki se točkuje za pomurski pokat in poteka v okviru akcije Slovenija teče za zdravje Nastopilo je 388 tekačev. Člani in članice so tekli na 7,4 km dolgi progi. Zmagovalke v starostnih kategorijah: Simona Gomboc (Ivanovci), Valentina Zupanec (Ivanec), Milena Šantl (TS Radenska), Jelka Vrbnjak (Ljutomer) in Lojzka Bratuša (TS Radenska). Zmagovalci pri moških: Marko Grašič (AK Ormož), Matjaž Soklič (TS Radenska), Ivan Čorba (Ivanec), Ivan Novak (Marathon), Dušan Golob (Sp. Kamenščak), Karli Vrbnjak in Polde Dolenc (oba TS Radenska) Na pokalnem prvenstvu križevske občine sta zmagala na 3,5 km Srečko Kolarič (lljaševci) in Eva Tratnjek (Jamna). Pri mladih so slavili: Dorina Dšuban (Sodišinci), Doroteja Osojnik (AK Pomurje), Maja Mencigar (Rogašovci), Tamara Duh (Grabe pri Ljut), Tomi Horvat (Turnišče), Denis Kolbl (Kristanci), Andrej Lotrič (AK Pomurje) in Matej Pučko (Salinci). T. G, Motoma vozila RENAULT 4, letnik 1990, s 36.000 km. mešalec za beton in žage iz programa Hoby prodam. Tel.: 526 14 09. m000273 PEUGEOT 106 XN, letnik 1992, prevoženih 80.000 km. prodam Tel.: 041 340 383. mOOO232 KUPIM STARO IRANSPORTNO VOZILO, v kakršnem koli stanju. izdelano do teta 1967. Marija, tel.: 031 668 036. m000260 KUPIM JUGO, ZASTAVO in druga vozila. Tel.: 041 532 054, Šnajc. m000272 OBIRALNIK KORUZE SIP Tornado 35, letnik 1993, in TRAKTOR STEYR 80 70, 4 x 4, s prednjo hidravliko m kardanom prodam. Tel: 041 358960. m000289 KUPIM ZASTAVO 101, 128, yugo m renault 4,9, II. Tel.: 041 675 652. m000281 Živali TRAKTOR IMT 560. letnik 1981. kabina, kompresor, traktor ZETOR 4 7 12. letnik 1975, in traktor ZETOR 70 Ujetnik 1984. vsi odlično ohranjeni, prodam Tel.: 041 679 937. m000290 LIČKALNIK KORUZE in iznrvalnik krompirja prodam. Tel:. 569 14 54. m000293 TRAKTOR, ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO STROJ, sejalnico Olt in drugo kmet, mehanizacijo prodam Tel.: 546 17 80. m000296 MEŠALNICO ZA KRMILO. 500 kg, in novo traktorsko škropilnico, 6001. prodam. Tel.; 041 543 684. m000297 KAKOVOSTNO VINO IN GROZDJE, rizling in burgundec, prodajo. Tel.: 579 10 83, zvečer. m000252 GROZDJE Z BRAJD in hidravlično stiskalnico. 2001, poceni prodajo. Tel.; 587 19 57, po 19. uri. m000261 GROZDJE - ŠMARNICO IN GERLINČANA -prodam. Tel.. 554 1131. m000262 KROMPIR ZA OZIMNICO prodam. Tet.: 05J 271 744. mOOO269 Ti si spomin, katerega ne moremo izbrisan ti si bolečina, katere ne moremo preboleti, ti si plamen, katerega ne moremo ugasniti, ti si tista, katere ne bomo mogli nikoli V SPOMIN NESNICE. ijave, grahaste, pred nesnostjo, prodajamo. Vzreja nesmc Tibaot Babino, tel.: 582 14 01. m(X)0099 KOZLIČKE prodam. Tel.: 527 14 51. m000267 MLADEGA KOZLIČA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam Tel.: 051 345 119. m000298 Posesti NJIVO. 30 a, v Rakičanu, in mešani gozd, 1,10 ha, v bližini Markovec prodam Tei.: 031 543 842. m000243 KOSILNICO BCS, diesel, prodam. Tel.: 041 512 028. m000303 TRAKTORSKI DROBILNIK, vrtavkasto brano, 3 m, in sejalnico za pšenico. 2.25 m, IMT. prodam. Tel.: 041 282 110. m000305 ROTO BRANO s hidravliko ali brez nje. plug, žitno sejalnico na diske, mlin za zrnje, obi ralnik koruze, prodam. Tet.: 558 82 79. m000306 MULČER, šinite 110 cm, 8ALIRK0 za oglate bale, ŠKROPILNICO Agromeh. 3301. PAJKA na 4 vretena, KOSILNICO Laverda, PLUG IMT in KOSO 011, zadaj na hidravliko, prodam. Tel.: 041285 568. m000308 VINO IN MOŠT iz Kapelskih goric prodam. Tei.: 031 397 802. m000275 GROZDJE Z BRAJD (khnton, šmarnica, Izabela) in prikolico za osebni avto prodam, tel.: 521 19 74 «1000280 GROZDJE - renski in laški rizling oz. celotni vinograd v Lendavi - Centiba naprodaj. Te).; 031683 235.m00Q258 GROZDJE, laški rizling in šmarnico, prodam. Tel.: 579 16 59. m000301 GROZDJE, ŠMARNICO iz vinograda, prodam. Tel : 031 515 286. m000311 Razno 23 septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša najdražja Darinka Passero roj. Kolmanič, iz Mojstrske ulice 2 v Murski Sob^1 Dnevi minevajo, spomini in bolečina pa ostajata. Težko je • 1 brez tebe. Vedno boš ostala v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob niene1” grobu ali ji prižgete svečo. Žalujoči vsi, ki mislimo nate, ker smo te imeli radi in te zelo pogrešamo Namizni tenis -Pomurski finale Na 1. odprtem državnem prvenstvu za mladince in mladinke v Zalogu je nastopilo 113 igralcev in igralk iz 26 klubov, med njimi tudi 15 Pomurcev. Najboljšo igro sta prikazala trenutno najboljša slovenska mladinca, Sobočan Jan Žibrat in Pu-cončan Dominik Škraban, ki sta se v odlični finalni igri borila za naslov zmagovalca. Nekoliko boljši je bil Žibrat, ki je zmagal s 3 : 2 v petem setu na razliko in tako osvojil svoj prvi mladinski turnir Med osmerico se je uvrstil Dominik Maček, med najboljših 16 Tomaž Pelcar, v finalno skupino pa Grega Nerat. Pri dekletih se je med najboljših 16 uvrstila Pucončanka Maja Železen, njena soigralka Ula Vukan pa med najboljših 24. Slovenija prva V avstrijskem Feldkirchu so bile mladinske igre treh dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Za slovensko reprezentanco je nastopil tudi Pu cončan Gorazd Horvat. Slovenija je bila prva. Furlanijo-Ju-, lijsko krajino je premagala s 7: ' 2, Koroško pa s 6 : 3- Horvat je prispeval dve zmagi. M. U. DVOSOBNO STANOVANJE. LJUTOMER CENTER, kompletno opremljeno in obnovljeno, prodajo za 8,5 mio. Tel.: 031 653 337. m000246 NJIVO V PUŽEVCIH. 1 ha. prodam. Fet.: 041 942 818. m000248 KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko mehani zacijo.Tet.: 040671 568. m000309 PLUG, obračalni, dvobrazdni, gruber. širine 2 m, in sejalnico OIL, 18-redno, prodam. Tel : 041 725 906. m000312 VHODNA VRATA JELOVICA, zapakirana, bal va češnje, z stranskim svetlobnim delom, prodam. Tel.: 041 383 271. mrk RDEČE DEKLIŠKO KOLO (7-11 let) lepo ohranjeno. prodam. Tel.: 031 506 923. mtu-LESENE SODE, 600.2501. akactjeve. Skoraj nove, prodam.Tel.: 571 10 30. m000231 RABUENO POHIŠTVO ZA KUHINJO, dnevno sobo in spalnico prodamo Tel.: 740 0037 (dopoldan ali zvečer). mOOO310 Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznin^ Ostane mi le pogled v nebo, kjer, upam, da ti je lepo. ZAHVALA STANOVANJE, opremljeno, dvosobno, v cen tru Murske Sobote {Kocljeva ulica), oddajo v najem. Tel:. 051 360 152, po 19. uri. m000263 1.5-SOBNO OPREMUENO KOMFORTNO STANOVANJE v Vrtni ul. 6 v M. Soboti oddamo Možnost prodaje. Tel.: 040 356 046, 031 283 656, 01 437 55 25 mOOO 198 GOSTINSKI LOKAL, okrepčevalnico v Mart jancih, oddam samo resnemu najemniku Tel : 041 991 498. m0O0299 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Sobob da-mov najem. Tel.: 539 17 30. mdp Kmet, mehanizacija HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 220 I. in električni mlin za grozdje prodam. Tel.: 031 520 112. m000265 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI IN ŠKROPILNICO ZA TOMA VINKOVIČA z vinogradniškimi škropilnimi palicami prodam. Tel.: 041 773 370. m000274 TRAKTOR FIAT 80 90 ali TRAKTOR CASE 743, oba 4x4, prodam. Tel.: 040 656 671. KOMBAJN CASE s 5 rednim adaplerjem za konizo in 3,60 m za pšenico, hidromat, kli ma. prodam. Tel.: 041 712 101. m000284 TRAKTORJE IMT. URSUS, ZETOR in vse tone tijske priključke kupim. Tel.: 040 847 839. m000285 ŽITNO SEJALNICO IMT, trosilnik hlevskega gnoja SIP, 4-tonski, prodam, Puževci 47. m000294 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KUIUM ■ MIEVOZ, MK Bojan,t. p., C. BMrka 51 Vstopite v svet neskončne mobilnosti Satellite At00-232: Intel* Celeron™ procesor 380 - ».6 GHz, prednameMen Microsoft* Windows* XP Home, tipkovnica odporna proti pohtiu s tekočino, ATI Aadeon“ Xpress 200M. 512 MB DDR2 RAM (do MB). 60 GB 5-400 obratov SATA trdi disk, dvoplastna Super Mufti dnve opikaj ta enota. 15.4“ TFT TruBrlle barvni zaslon 1200 x 800. 12 mesecev mednarodne ga»anct)e Akcijska cena:168.000SIT beer DOV' .. (201 60© 9IT z OOV. 840 GOR) www.lneasL'toablba Poki.Ona: 01/513 81 2«. 513 81 15 TOSHIBA Za redno delovno razmeije zaposlimo izkušenega VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA ZA PREVOZ SLADKORNE PESE Za dodatne informacije pokličite 041 646 535, e-mait: info@petty.si. PETTY TRANSPORT, d. o. o., Gornja Bistrica 116 c, 9232 Črenšovci STISKALNICE ZA GROZDJE, 650, 1200, 2000, in prikolico za pievoz grozdja pro dam. Tel.: 031 550 988. m000282 2 POSODI ZA VINO iz nerjaveče pločevine, vsaka 6001, prodam. Tel,: 522 84 56,051 360 862. mtu Kmetijski pridelki GROZDJE, laški rizling šipon, Chardonnay in souvignon, iz Lendavskih goric prodam. Tet.; 041836 333.m000351 LETOŠNJE SENO v okroglih balah prodam. Tel:. 041 337 538. m000259 Delo ZAPOSLIMO KUHARJA ALI PRIPRAVNIKA V PICERJI V BANOVCIH Pik-Asso, d. o. O., Veržej. Banovci 11. tel.; 041 728 061. m000277 ZAPOSLIMO DELAVCA, slarega do 45 let, na vinogradmško-sadjarski kmetiji v okolici Nove Gorice. Polnodelovna zaposlitev, stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru, obvezno imeti vozniško dovoljenje za traktor in osebni avto. Tel.. 05 301 60 34 ali 041 695 063, Marko Šorli, Gradišče 20 a, 5292 Renče, m000295 Ob boleči izgubi dragega moža Antona Zekša iz Poljske ulice 1 v Bahovcih se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, pnjA|c lf। znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na । poti, mi izrekli sožalja, darovali vence, sveče in za svet Posebej hvala gospodu župniku za ganljivo opravljen p°F obred in pevcem za čutno odpete žalostinke Iskrena hvala pogrebništvu Banfi za pogrebne stori Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena Marija Zaradi povečanja proizvodnje zaposlimo za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas nove sodelavce: 1 .} VARILEC (m/ž), 2 j KLJUČAVNIČAR (m/ž), 3) PRIUČENI VARILEC (m/ž). - od kandidatov pod točko 1 io 2 pričakujemo triletne delovne izkušnje pri podobnih delih, - od kandidatov pod točko 3 pričakujemo pripravljenost za interno izobraževanje in s tem pridobitev varilskih izkušenj. Pisne prošnje pošljite do 30. 9. 2006 na naslov: SCT TKO, d. o. o., Tišinska ulica 29 b, 9000 Murska Sobota Pse življenje boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal. Utrujen in izmučen za vedno si zaspal. ZAHVALA V 72, letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi VABILO Na podlagi 28. Člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 119/02) vas kot pripravljaki lokacijskega načrta za poslov-no-obrtno cono v Tišini vabimo na 1. prostorsko konferenco z namenom, da pridobimo in uskladimo priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta za poslovnoobrtno cono. Prostorska konferenca bo v petek, 22. septembra 2006, ob 10. uri v prostorih Občine Tišina, Tišina 4. Prosimo, da predstavniki društev in druge organizirane javnosti predložijo pooblastila. ŽUPAN OBČINE TIŠINA Jožef POREDOŠ, ing. agr., I.r. Rudolf Zeks iz Prosečke vasi 31 prij^^ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, J in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za sv V ( pon cvetje, sveče in kirurški oddelek ter ga pospremili112 7'J '' Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred m r odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem sina Rudija in hčerke Gabrijel in Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka v M- ' pogrebništvu Banfi Žalujoči njegovi najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI TEL.: 02 53 48 040, FAKS: 02 Sl 51 170, 0M0 MUKS** KOMUNALA Ime podjetje. 1 0 0., 2, Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME H BREZPLAČNI PREVOZ! DO 30 km * PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVHJA D. E. POGREBNIŠTVO tetke: 02 57131 Ki UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH URE JANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041631443 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZ! POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC - MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40. GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/52317 01 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, * ^iia kamnite mize, pulti, vaze in drugi ižd^1 marmorja j *“ Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 2024, ’ KEB - kamosestv« Erjavec, Marjan Eri ' Ribiška pot 1 a, 9231 Beltlacl KOMPLETNE POGREBNE ■ । UREJANJE POKOPALIŠČ .. Brezplačni prevozi opreme na dom, do 40 k m, plačilo na več obrokov brci '• Vladimir Hozjan, s. p. Šulinc' Tel : 02 55 69 046. GSM: 041 712 5»® kstnik - 21. september 2006 i Oh, kako čas beži, že pet let te med nami ni. Nam ostali sta skrita bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 19. septembra je minilo pet let žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stati oče Zoltan Škerlak ], iz Stanjevec a v$em, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ter s Petjem in prižgano svečo počastite spomin nanj. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, taSča, orna in sestra Tvoje oči je zaprla bolezen, tvoje telo je pokrila zemlja, a tvoja ljubezen še vedno živi v naših srcih. Marija Pavlič iz Pertoče 37 t ^reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ’ jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste darovali >0 , cvetje, sveče in za svete maše. fi alg župniku Vtnkoviču za pogrebni obred, pevcem za ■"-pete žalostinke, govornici Danijeli za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji V SPOMIN 23 septembra mineva šest let, odkar na tvojem grobu sveče gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Ivan Ferbežar Iz Vrtne ulice 3 v Murski Soboti Žalujoči vsi, ki smo te inteli radi Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 19. septembra je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Gizela Rac Iz Gornjih Slaveč Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, nimenite lepo misel ali prižgete svečko spomina. Vsi tvoji najdražji Čakamo na tvoj glas, a te ni, tvoj nasmeh v naših srcih vedno še živi, a nihče ne ve, kako boli, ko te več ni. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo. V SPOMIN Minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Marjeta Gomboc iz Tešanovec 51 Hvaležni smo vsem, ki jo taksno, n°site v svojih srcih, in vsem, ki z ljubeznijo prižigate svečke njej v spomin. Njeni najdražji Prazna sta dom in dvorišče, zaman oko te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 27. septembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil mož, oče in dedek Jožef Škafar iz Melinec 174 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, svečko in cvetjem ustavite ■ ob kraju njegovega večnega počitka. Tvoja žena, sin, vnuka, brat in sestra V ranem jutru je ptička pod oknom zapela, zadnjo pesem o polju in t vojih najdražjih, od katerih slovo si jemal. Pela je pesem o večnipomladi, o krajih neznanih, kamor tvojo dušo odneslo bo. A tvoje utrujeno srce je jokalo za nami ter pustilo dušo na pot tja, kjer ni bolečine, ne zla. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka, tasta in sorodnika Ernesta Kuplena iz Markisavec 35 se vam iz srca zahvaljujemo, da ste ob bolečih trenutkih bili z nami. Iskrena hvala za številna pisna, telefonska in ustna sožalja, hvala vam za darovano cvetje, vence, sveče in darove za druge namene. Hvala, da ste z bolečino v srcu izkazali poslednjo čast in spoštovanje na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku Balažiču za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke. Društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - lepa hvala! V žalosti: žena Angela, hčerka Sonja z družino in sin Feri z družino Opapa - pogrešamo te! Tvoji vnuki: Monika Jernej, Ines in Ines Prezgodaj čas prišel je za oddih, naš dom prazen Je in tih, ker tebe, ljuba mama, ni, da skupaj srečni bi bili. Vsak dan bolj in bolj nam je hudo, takrat zazremo se v nebo in upamo, draga mama, da Uje lepo. ZAHVALA zaspala naša najdražja in nenadomestljiva predraga žena, mama, tašča in Stara mama Irena Žldo iz Markovec 83 V naših srcih je ostala neizmerna bolečina, ne najdemo tolažbe, ker je preprosto ni. Z bolečino v srcu izrekamo besede iskrene zahvale vsem sorodnikom, sosedom, botrini in dobrim prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke za farno cerkev. Iskrena hvala dr. Hristu Graničarovu za zdravniško pomoč. Prisrčna hvala sinovima in hčerkinim prijateljem in sodelavcem iz Avstrije, SCT-TKO in SLOWATCH-a. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše drage mame in jo v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi za pogrebni obred in poslovilne besede, g. župniku Dejanu Horvatu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! F globoki žalosti: možJožef, sin Darko z ženo Darjo, sin Branko z ženo Darinko in hčerka Brigita z možem Stankom NAŠA NAJDRAŽJA STARA MAMA Ne boš nas več na stopnicah čakata, ker odšla si v večen poslednji svoj dom. A v naših srcih boš stanovala, naš angel varuh odslej si postala. Zelo le pogrešamo - tvoji neutolažljivi vnuki: Tadej, Alen, Aleš in David Zaman je bil tvoj boj, zaman ttrf dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAmkUk V 76. letu nas je za vedno zapustil naš dragi Štefan Novak iz Gorice 21 nazadnje je živel v Ljubljani Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrekli ustno in pisno sožalje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Dan za dnem na vasi oglaša se večerni zvon, a Bog nebeški na nebu prižiga zvezdic nešteto. Takrat milo se ozrite iz doline solz tja gor v nebo, skozi zvezdice večerne gledam jaz na zemljo vse drage svoje ljubljene. V SPOMIN 18. septembra minevajo štiri leta žalosti od takrat, ko je prenehalo biti tvoje srce, ljubi mož, oče, ati in zet Štefan GJergjek iz Gorice 64 a Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče, prinašate cvetje in-postojite z dobro mislijo ob njegovem preranem grobu. Vsi, ki te imamo radi Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustašen za nas, odkar te med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da nas je v Sg letu za vedno zapustil dragi življenjski sopotnik, brat, stric, nečak, bratranec in dober prijatelj Lepold Bencek iz Rakičana, Jezera 55 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Lepa hvala g. župniku Martinu Horvatu za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala predsedniku KS Rakičan g. Jožetu Časarju za izrečen poslovilni govor. Hvala pogrebnemu podjetju Banfi za opravljene storitve. Še enkrat - iskrena hvala vsem! Žalujoči njegovi najdražji Neko jutro bodo mirni listi, bodo mrtve zvezde, bodo neme veje. (I. Minatti) Marjeta Franc Šeruga Iz Murske Sobote 10. 9.1986 22. 9.1988 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Sin Andrej in hčerka Alenka z družinama IZRASTEK TORIJA NEZDRAV VESTMK MREIEJH NASTOPOM ENOTA ZA MERJENJE FREKVENCE POSOJILA ISTRSKA VODNA DELO NASPROTJE LOČINA VESTNIK IUDOLFOVQ Število kraj v LITIJSKIH HRIBIH IZDELOVALEC RISANK O MAČKU GARF1ELDU IZRAZ ZA ZDRAVNIKA AMERIŠKA IGRALKA (SISSY) LUKA V JUŽNEM AMERIŠKA PISATELJICA (JULIA | KRAJ PRI LJUBLJAM KOLONIALNI VOJAK IZ VRST DOMAČINOV BREZALKOHOLNO PTVO ORNA ZEMLJA, JAGNJE NA GORENJ- SPOJ ROKES TRUPOM NORMANDIJI NADOMESTILO ZA STEKLO DRUŽABNI POLJSKI PLES KRALJ ZAHODNIH GOTOV AM. IGRALKA (PATRICIA) NUŠA TOME KI GA JE UtMČH. IZBRUH VEZUVA ŽELJKO MMŠ IGRALEC 4AL1) NAŠ PISATELJ VESTNIK KOPER NABOJEV, NABOJHM MESTO. MUN1CUA IVAN MINATTI ZMOTA NAD-GLAVIŠČE EMIL NAVINŠEK STA« VtlNAMEC PERZEJEVA MATI TOBLJA _ VWTU PAfRČEN ČLOVEK VODNA ŽIVAL VRSTA ŽITA LOVSKI P LSI ORJAŠKI DINOZAVER TEŽA EMBALAŽE ZAHODNI NKERUI KU. TOLKAČ EDEN AM. PISEC PRVIH (EDGAR OSEBNIH ALLAN) RAČUNAL ANGLEŠKA NIKOV GROFUA IZMENJAVA MNENJ PEVEC PESTNER REKLAMNI USTIČ VELIKO FINSKO JEZERO STEFAN HAJDINJAK BOLNIŠKI STREŽNIK izplačulo bjvSemu DELAVCU IZPARINA GNUJU PESNICA SEIDEL KtEH KONJSKI TEK ST. MESTO V EGIPTU NENASIČEN OGLJ^D-VO0* RUSKI PISATELJ (PAVEL FILIPOVIČ) POLDRAG ’ DRAGULJ MADŽARSKO MO$KOIME METULJ KANSKO NOMADSKO VOLOVSKA ANTILOPA RIMSKI HIŠK BOG MIŠICA MULEJ OKTOBER SADEŽ, poooeBt DEL KOLESARSKE DIRKE EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA DOMNEVA ARGON METEOR KRATER UGASLEGA VULKANA Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Unicommerce, d. o. o., Logatec, Zastopstvo Stihi in Viking za Slovenijo, donacija za novo porodnišnico - 603.870; družina Štefana Ziška, Šalovci 1, namesto cvetja za pok. Angelo Fras iz Veržeja -10.000; Ludvik Jonas, Hodoš 6, namesto cvetja za pok. Terezijo Rajh - 5.000; družina Fujs namesto cvetja za pok. Jožeta Krambergerja iz Murske Sobote - 10.000; družina Sapač iz Dankovec namesto cvetja za pok. Ludvika Temlina iz Moščanec - 5.000; sošolke Albina, Nada, Marika in Irena namesto cvetja za pok. Angelco Fras iz Veržeja -20.000; sodelavci Splošne ambulante in reševalne službe ZD Gornja Radgona namesto cvetja za pok. očeta dr. Jože Primožiča - 26.000. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu ŠL 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota CM AVTOR ARIANE (CLAUDE) fftfDIJ AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES) PIVSKI VZK1* „ RISTO SAVIH Z našega štedilnika Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin Prekajeni postrvji file z jogurtovo omako 250g fileja prekajene postrvi, 2 žlici hrenove omake, 2 žlici skute, nariban hren, 1 žlica limoninega soka, 150 g jogurta, poper, solatni listi za dekoracijo in vejica kopra Prekajeni ribi odstranimo kosti in kožo. Ribje fileje položimo v posodo in zalijemo z omako, ki smo jo pripravili iz skute, naribanega hrena, limoninega soka, popra in toliko jogurta, da dobimo primerno gostoto. Vse skupaj damo v hladilnik, da se jed dobro ohladi. Ohlajene fileje porazdelimo na solatne liste in dekoriramo z vejico kopra ter zvitim kolobarčkom limone. Juha s pirinimi cmoki in drobnjakom 1/81 mleka, 30 g mesa, 75 g fino mlete pire, 1 jajce, 2 ščepca soli, l i vroče vode, jušna kocka zelenjavnega koncentrata, 1 šopek drobnjaka Za testo v posodi zmešamo mleko, maslo in sol ter maso zakuhamo. Nato primešamo pirino moko jn testo mešamo tako dolgo, da sc začne oprijemati kuhalnice. Posodo odstavimo z ognja in primešamo jajce. Vodo začinimo z zelenjavnim koncentratom in zakuhamo. Iz testa oblikujemo s NEMŠKI PISATELJ (LUDWHJ1 VULKAN. KAVČUK ZBRKA BUDISTIČNIH VERSKIH SPISOV ANTXVAR Nagrajenci Vestnikove križanke št 36 Rešitev: FERI LAINŠEK - SEVERINA - GAJAŠ (pri žrebu smo upoštevali samo pravilno rešitev - priimek LAINŠEK, čeprav je pravilni priimek LAINŠČEK) 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Albin Mihorič, Trg svobode 10, 9250 G. Radgona 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Marjeta Berke, Ulica Jusa Kramarja 4, 9000 Murska Sobota 3. -7. nagrada majica Sesbastjan Lovrenčec, Bogojina 143, 9222 Bogojina Franc Gregorinčič, M. Črnci 4, 9251 Tišina Tilka Cor, Gančani 183, 9231 Beltinci Marko Milič, Križevci 126, 9242 Križevci Iris Krpic, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma m> tkin, pa nekši incidenti mečejo slab posvejtrtil' ,,,11'' slovensko kokouš. Gda pa te ešče tou rešavl^' '^ H jmI linijaj, kak nan ji vličejo strankarske zdW stvar taksa, kapravomi normalnomi Slovenci '■ na kozlanje. Ovi čednejši z zvinešnjoga '11....i,1' mentejrajo, ka so znankar tej slovenski Pa 1 ' ^rt * tiki že odrasli Udje pa do ja znali stvar mim0 odrasli, pravi Bela, moj pajdaš, samo se tm^ " l«' obnašajo. Kak je na priliko zvinešnji pravo, ka se je zgodila nezgoda. Bela si jeP# 1 na vse fkuper: Se čudin toj našoj deželi, ka ešče tak lejpa stoji, pa dosta v njoj lejpih je krajo/ v njij preveč božnij mrgoli Božnije v Človeki so skrite pa dostakrat prijdo naprej, gda človik v oblast se povzdig^ kak spodaj je več te tie vej^ BSTNIKl21. september 2006____________________NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648KHz ,^>22. avgust - 05 00 Dobro jutro, Simona, ui-iC 411 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 hi trma - 09 (in Poročila - 09.30 Kultura in £ »b koncu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali 'U.OO Poročila - 11.15 Zamurjenci - 12.00 Ponj" ' '^ 05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka ■ IWkdj _ j} 15 1 oseba ednine e 13 20 Pred-TVCu vam ■ ) i 1 n । Poročila - 14.05 Obvestila -■fioijtkih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 iporttla -17. 00 Osrednja poročila - 17.40 • 1' Murski val nagrajuje - 18 00 Ali $ d; Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) -m 1111 M mlade, vaša razmišljanja -w' Ugasni televizor - 24.00 SNOP '■ 23. avgust - 05.00 Dobro jutro - 08.30 Oglasi - 09.00 Poročila - 09.15 Biba buba baja, 'Ifii ' oddate. 1000Poročila - 10.05Obvestila npotepanje - 11 00 Poročila - 11 15 Potepajte -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 JJt*® magazin -12.45 Nagrada tedenskega spon-hy. ■'11,1 Poročila - 13-15 1 oseba ednine -L I Ported stava -14.00 Poročila - 14.05 Obvesti-1^.'.'' Oddaja tedna - 15 30 Dogodki in odmevi -■ h sporeda - 17.00 Osrednja poročila -vj 1 nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 -iri.a. narodnozabavna lestvica - 18.40 oddaja o zborovskem petju -19:00 Po-Najtepše želje s čestitkami in pozdravi Klinja poročila - 20.05 Slovenija, od kdaj le-Rajk, glasba potovanje po deželi ... SNdji - 05.00 Dobro jutro! 07.00 j^ “ tranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, r' i^tabskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 J' duhovna misel pomurskih duhovnikov - 09 00 Izbor pesmi tedna -JU Murskem valu - 10.30 Nedeljska J'n’jekt Fazanerija - 12.30 Poročila - 12.35 •jj J 1 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) Sport -17.00 Na narodni farmi -Ijjji S1“čUa - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo iftej pevca in violinista skupine Posodi mi ’“'J Budne-24.00 SNOP 444V 10 burski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz u srednji val 648 kHz A Rarodnoz abavne glasbe (b “^ŠEGASRCA ' bn Ptf' - Jože Burnik S prijatelji ■Vi - Spev ^27 ^a' Korenine si moja dežela - Štrk k. ” _ ninomilr* 'o Ui X.^^lhajai - Veseli svatje <......s poljubi - Veseli Gorenjci 1 v * OBMORSKE zabavne glasbe - Dno Danilo i' B°ardwalk Casino ' "h bot« srce - Ans. Štrk 'MajaSeršen C 'Un . - Strici < ■ Mre - Nova Legija Im M grado (Baset°) glasbene založbe " ^ddarina iz Ljubljane prejme Marija _______ _____ _ __. —— —- -it 38 - glasujem za skladbo Kupon št. 38 - Odgovore pošljite do torka, 26. septembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v filmu Podzemlje: Evolucija igra Kate Beckinsale. Našo nagrado dobi Zdenka Mujič, Panonska 7 a, 9231 Beltinci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kdo pa igra glavno vlogo v filmu Podzemlje? ■ ' ’13, „1 ’ Maslov: Murski val. Utica arhitekta ' \ ' 9 Murska Sobota, za glasbene lestvice. PONEDELJEK, 25. avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič - 09.00 Poročila - 09.15 Aktualno -10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1015 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs)-11.00 Poročila- 11.150aj,kak san zlufto! -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -13-30 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20 05 Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK, 26. avgust - 05 00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -1415 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila- 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 27- avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) • 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 1115 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju -13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 28. avgust - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan -07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09.15., Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.300 EU - 13 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi 16 15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mah radio - 19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP HOfPK POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 9] 1. Napoved prireditev Napoved prireditev onomn MURSKASOBOTA V četrtek, 21. septembra, ob 19- uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev razstave likovnih del Alojzija Rousa. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. ČRENŠOVCI V petek, 22. septembra, ob 10. uri bo v romskem naselju Kamenci otvoritev prvega romskega zdravilnega gaja v Sloveniji. Odprla ga bosta predsednik Državnega sveta RS Janez Sušnik in župan občine Črenšovci Anton Tornar. Po otvoritvi bodo slovesno podpisali pismo o nameri za ustanovitev romskega razvojnega partnerstva obmejnih regij in postavitev spominske plošče romskim glasbenikom ter kulturno-umetniški program romskega društva Romano Pejtaušago Kamenci. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 21 septembra, ob 10 uri se bo začel v pisarni ZKD (grad) in ob 18. uri pri blagajni kina vpis v gledališke abonmaje za sezono 2006/2007. SPODNJI rVANJCI V soboto, 23. septembra, ob 20. uri bo v gasilskem domu gledališka igra Krivica boli. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Prem iz Puconec 350 namesto cvetja za pok. Štefana Kuharja iz Nemčavec - 5.000; Erika Ziško, Šalovci 164, namesto cvetja za pok. Angelo Fras iz Veržeja - 5.000; družina Mirka in Nade Han-žekovič iz Veržeja namesto cvetja za pok. Angelco Fras - 10.000; Danica, Marica in Marijica namesto cvetja za pok. Angelco Fras - 10.000, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota namesto venca za pok. mamo ravnateljice Regine Cipot -10.000; Inga, Anica, Jadranka in Nataša namesto cvetja za pok. Brigitinega očeta Franca Poredoša iz Murske Sobote - 5 000; družina Pintarič namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 2.000; družina Škaper - Roškar namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 6.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu Št. Ul 100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 21. septembra: ob 18.00 ameriška komedija Lopov z otroškim obrazom (Shawn Wayans, Marlon Wayans, r.: Keenan Ivory Wayans), ob 20.00 koprodukcijska drama Pekel (Emmanuelle Beart, Karin Viard, r.: Danis Tanovič) Petek, 22. septembra: ob 18.00 britansko-južno-afriška drama Tso tsi (Presley Chweneyagae, Mothu-si Magano, r.: Gavin Hood; oskar 2006), ob 20.00 Lopov z otroškim obrazom Sobota, 23- septembra: ob 18.00 ameriška animi-rano-igrana družinska komedija Garfield 2 (r.: Tim Hill), ob 20.00 Tsotsi Nedelja, 24. septembra: ob 16.00 Garfield 2, ob 18.00 Lopov z otroškim obrazom, ob 20 00 Tsotsi Ljutomer Sobota, 23. septembra: ob 20.00 ameriška romantična komedija Greva narazen (Vince Vaughn, Jennifer Aniston, r: Peyton Reed) Nedelja, 24. septembra: ob 20.00 ameriška komična drama Ameriške sanje (Hugh Grant, Dennis Quaid, r.: Paul Weitz) Gornja Radgona Petek, 22. septembra: ameriška'fantazijska pustolovščina Pirati s Karibov 2: Mrtvečeva skrinja 0ohn-ny Depp, Orlando Bloom, r.: Gore Verbinski) KONCERT GORNJA RADGONA/STRADEN Od 14. do 29. septembra bo potekal festival Centro-palia. Med festivalom bodo potekale glasbene delavnice Mozartova interpretacija danes, predavanja, seminarji, umetniški pogovori, javne vaje in koncerti za instrumentaliste, pevce in dirigente. FILOVCI V petek, 22. septembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani mini koncert Parlament Dixie Banda laafeld/potrna V soboto, 23. septembra, ob 18 uri bo v Pavlovi hiši (Pavelhaus) koncert v počastitev 120. obletnice rojstva Avgusta Pavla. Nastopili bodo; Komorni zbor SPD Borovlje, Zbor Pavlove hiše in Ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem. MURSKA SOBOTA V soboto, 23. septembra, ob 21.30 bo v MIKK-u (v gradu) koncert skupine Sick Swing Orchestra (swing-jazz-dixie-blues, Zagreb), ki jo sestavljajo. Ante Žužul (vokal), Krešimir Tomič ■ Bonzo (kitara), Berislav Gavranič (klarinet), Antonio Geček (truba), Mario Sinček (trombon), Josip Tocilj (klavir), Mario Žuvela (kontrabas) in Miroslav Lephamer (bobni). To bo prvi koncert skupine v Sloveniji, ob obisku swing-jazz »fešte« pa je obvezen »Dress Code«. DOGODEK GORNJA RADGONA V petek, 22. septembra, bodo vse do popoldneva potekale aktivnosti ob dnevu brez avtomobila. GRAD V nedeljo, 24. septembra, ob 8.30 bo skupinski start pohoda Po graščakovi poti, ki ga prireja Društvo za razvoj in promocijo turizma občine Grad »Skouriš«. ZBIGOVCI V nedeljo, 24. septembra, ob 10. uri bo na domačiji Pajek »bolšji sejem«. NEDELJ CA V nedeljo, 24. septembra, ob 13. uri bo na Kovačevi domačiji spominsko srečanje SEBEBORCI V nedeljo, 24. septembra, ob 14. uri bo 3- gasilsko tekmovanje za memorial Železen, ki ga prireja Prostovoljno gasilsko društvo Sebeborci. MURSKA SOBOTA V nedeljo, 1. oktobra, ob 16. uri bo v ŠRC Spanacus vpis v vse programe Joge za osebno rast v Murski Soboti in Ljutomeru. MURSKA SOBOTA/BELTINCI/LENDAVA/GOR-NJA RADGONALJUTOMER Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira vadbo joge začetne stopnje v času od 2. oktobra do 7. februarja (Murska Sobota: ob sredah ob 17.30 v gasilskem domu, Beltinci: ob ponedeljkih ob 19 15 v mali telovadnici OŠ, Lendava: ob ponedeljkih ob 17.30 v DOS II, Gornja Radgona: ob torkih ob 19. uri v WZ Manko Golar, Ljutomer: ob sredah ob 18. uri v OŠ Ivana Cankarja). V ponedeljek, 25- septembra, ob 18. uri bo na omenjenih lokacijah dan odprtih vrat FILM MURSKA SOBOTA V četrtek, 21. septembra, ob 19. uri bodo vrteli v veliki telovadnice osnovne šole športne filme avtorja Bena Hvale. Vstopnine ni. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 27. septembra na ogled razstava Stalna zbirka Galerije Murska Sobota - II. del: Skulptura. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca septembra na ogled fotografska razstava Pomurske impresije, ki jo je pripravil Foto klub Murska Sobota. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V župnijskem razstavnem prostoru je na ogled razstava Dr Matija Slavič med rektorji Univerze v Ljubljani. HOTIZA V dvorani vaškega doma je na ogled razstava ob 16. mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. LENDAVA V galeriji gradu je na ogled razstava likovnih del, nastalih na likovni koloniji 11. Lindart. RADENCI V avli kopališkega kompleksa je na ogled razstava fotografij ob 10 obletnici termalnega kopališča. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24. septembra na ogled razstava »At second sight« - Contemporary Art from Montenegro, kjer razstavlja osem umetnikov, in razstava Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča. ZADNJA STRAN 21. september 2006 - VEflK VESTNIKOV KOLEDAR 21. september, četrtek MATEJ 22. september, petek MAVRIČU 23. september, sobota SLAVOJKO 24. september, nedelja NADA 25. september, ponedeljek G0JMIR 26. september, torek JUSTINA 27. september, sreda K0ZMA, DAMJAN 21. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 48 minut, zašlo pa ob 19. uri in 1 minuto. Dan bo tako dolg 12 urin 13 minut. 22. septembra ob 13. uri in 46 minut bo na nebu nastopil mlaj. Istega dne ob 13. uri in 41 minut se bo začel Sončev mrk. 23. septembra ob 11. uri in 13. minut se bo začela jesen. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 20. septembra 2006 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8785 239,5973 240,3161 Hrvaška HRK 191 1 32,2513 32,3483 32,4453 Madž HUF 348 1 0,8722 0,8748 0,8774 Švica CHF •’56 1 150,2664 150,7186 151,1708 V Brit. GBP 826 1 354,8930 355,9609 357,0288 ZDA USD 840 1 188,7025 189,2703 189,8381 PGD Črenšovci prevzelo novo gasilsko vozilo WN3IC-VIC1 V soboto je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Črenšovci v športnem parku NK Črenšovci slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVM 1. Poveljnik PGD Črenšovci je Janez Zadravec, predsednica pa Andreja Antolin, ki je na slovesnosti povedala, da njihovo gasilsko društvo delujejo že 83 let, člani pomlajenega in prenovljenega gasilskega društva pa danes lahko povejo, da uspešno nadgrajujejo delo prejšnjih generacij. Na gasilskem področju so uspeli v zadnjih letih usposobiti veliko novega kadra, organizirali državno gasilsko tekmovanje ter uspešno posredovali ob poplavah v Prekmurju in požaru na Krasu. Poudarek dajejo tudi izobraževanju gasilcev, primerni opremljenosti društva in podobno. Vozilo, ki so ga kupili. Opel Vi-vara 1.9 CDTI, so nadgradili z zvočno in signalno napravo, radijsko postajo in z vso potrebno opremo po tipizaciji GZS za gasilsko vozilo GVM-1. Skupna vrednost vozila in njene nadgradnje za potrebe gasilcev je sest milijonov tolarjev. Naložbo so ob PGD Črenšovci omogočili še GPO Črenšovci, Občina Črenšovci, Ministrstvo za obrambo RS, Zavarovalnica Triglav ter drugi donatorji -obrtniki in drugi vaščani. Med gosti na slovesnosti so bili namestnik ministra za obram bo, državni sekretar Franc Žnidaršič, poslanec v državnem zbo ru Jože! Horvat, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Podobnik in drugi. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke in ljudski godci iz Črenšovec, na prireditvi pa so podelili tudi nagrade in priznanja najaktivnejšim gasilcem in tistim, ki jih pri njihovih aktivnostih podpirajo. - J. Ga. Pregled Naročena sem bila na letni preventivni pregled. Tisti dan zgodaj zjutraj so me poklicali iz ginekološke ambulante, da lahko zaradi odpovedi pridem že ob devetih. Ker je bila ura že 8.45 in sem ravnokar družino spravila v šolo, se mi je zelo mudilo. Kot večina žensk posvetim veliko pozornosti higieni pod pasom, vendar se mi je tokrat mudilo in sem enostavno pograbila brisačo, kije bila ob umivalniku, in se spodaj hitro obrisala, se oblekla in odšla. Čakala sem samo nekaj minut, kome je zdravnik že poklical. Kot mnogo žensk sem poznala rutino, splezala na stol, se zastrmela v strop in si zamišljala, da sem daleč proč. Zdravnik je vstopil in malo sem bila začudena, ko je rekel: »Oho, danes ste se pa potrudili'« Nisem mu odgovorila in odšla domov. Ko je prišla moja šestletna hčerka domov, se je odšla igrat v kopalnico. Čez nekaj časa meje prišla vprašat, kje je njena brisača. Rekla sem ji, da je med perilom in da naj vzame drugo. Deklica odgovori: »Ne, mami, potrebujem tisto brisačo, ki je bila na umivalniku. Na njej so bile vse moje bleščice?« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«. Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Danes objavljamo četrti sklop sličic za sudoku. 28. septembra, ko bomo objavili zadnjo sličico, boste sudoku lahko zložili, ga izpolnili in prvih 800 PRAVILNO izpolnjenih su-dokov bomo v naročniški Skoraj petina manj kršitev javnega reda in miru Tokrat le preglasna glasba Zaradi nove zakonodaje policisti rešijo več zadev v hitrem postopku Potem ko je 21. julija začel veljati novi zakon o varstvu javnega reda in miru, so poslali pomurski policisti v reševanje sodišču le 18 zadev, druge pa so rešili sami v hitrem postopku. Kakšna pa je sploh policijska statistika na področju kršitev javnega reda in mini v Pomurju, je pojasnjeval Tomislav Habulin z oddelka za splošne policijske naloge v sektorju uniformirane policije. V prvih osmih mesecih so policisti obravnavali 1903 kršitve javnega reda in miru, kar je 18 odstotkov manj kot v letu 2005. Na sodišče so podali 1212 obdolžilnih predlogov, izdali so 150 odločb o prekršku v hitrem postopku - pristojni policijski inšpektorji -, 269 plačilnih nalogov in 272 opozoril. Od uveljavitve nove zakonodaje so reševali 245 prekrškov: napisali so 139 plači- Policisti so v soboto v zadnji akciji množično kontrolirali tako imenovano horo lega-lis in tudi druge določbe zakona o javnem redu. Rezultati: ugotovili so le eno kršitev: hrup v gostinskem lokalu (preglasna glasba). Kršiteljici je bil izdan plačilni nalog, proti odgovorni osebi bodo izdali odločbo v hitrem postopku. Drugih kršitev ni bilo. Tomislav Habulin: »Novi zakon o varstvu javnega reda je dober, ker je prilagojen zakonu o prekrških. Prednost je, da lahko kršitelj takoj dobi kazen, po stari zakonodaji pa so vse kršitve reševali sodniki za prekrške.« Inih nalogov, 78 odločb o prekršku v hitrem postopku, 18 obdolžilnih predlogov in 10 opozoril. »Že pri poda tkih se vidi, da smo zelo malo zadev odstopili v reševanje sodiščem, vse druge postopke pa smo končali policisti. To je bil namen novega zakona « Habulin je Še povedal, da razpolagajo z informacijami, da prihaja do kršitev pri varovanju določenih lokalov in javnih prireditev. »Lastniki gostinskih objektov in organizatorji bodo morati priskrbeti dovolj redarjev in varnostnikov. Globa je od sto petdeset do tristo tisoč tolarjev, če nekoga zalotimo, da je dvakrat storil ta prekršek, bo globa najmanj pol milijona tolarjev.« Na vprašanje, kako so na novo zakonodajo pripravili policiste, ki imajo zdaj večja pooblastita, v razpravah pred sprejetjem zakona so se namreč pojavili očitki, da bodo imeli policisti preveč proste roke, Habulin odgovarja: »Imeli smo zelo podrobna usposabljanja za vse policiste vseh policijskih postaj v Pomurju Skupaj z obrazložitvami smo jim predstavili spremembe zakona. Policist bo najprej ugotovil okoliščine prekrška in šele nato ukrepal.« Andrej Bedek službi najpozneje do 5. oktobra 2006 (do 8. ure) zamenjali za evrokalku-lator. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): 8 V vsaki številki do konca objavljanja sličic poiščite v časopisu Vestnik sudoku in ga rešite za vajo. Tokrat ga najdete na strani 12. Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: številka: pošta: majica VESTNIK V Naročnino želim a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - tnmesečno plačevati (obkroži): 15.600.00 sit (65,10 eur) 7.8OO,OOsrt(32,55eur) 3.900,00 sit (16,27 eur) Tačas se" J.'« „B|S>V boti strokovnjak “’ gaja in Arboretum* potoka. vemoobrtno^^ tus arboretuma p sičen arboretum^ znamenita cona Arboretum P^' ^jotd Sprehajalne po ’ /r:iv9<10 7-'aKil' njeneznajvisjim' * * * 50 mah steme. Do"°"H^eti. na travi ne sme * * * « V Lendavi so center« Vevčah Na radenskih 1 kr"^vi»oP*' po dolgem caS stavili nekdanj ^sta^ ki^bos