122. številka. Ljubljana, v ponedeljek 31. maja 1897 XXX. leto. fehaja vsak dan «r*er, isimsi nedelje in prasnike ter velja po pofit i prejeman ca »vstro-ogcrske deiele sa vse leto 1.r> gld., Ka pol leta 8 gld., fa Četrt leta 4 gld., jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bran pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. na četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od Itirietopne petit-vrste po 6 kr., če se oananilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu st. 12. Up ravnil tv a naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. ■lava« p. u. oMIsitfo uljndno vabimo na aiav naroebo, atare gespode navroenlbe p«, ka< seri m !»«• potebla koneem meseca ■srvenlna, proalmu, da Jo o pravem esusn ponove« da podi« |Jan)r> ae preneha in da dobe vae atcvllbe. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbl|eeske naroeulbe brea poill|a- a|a na dom t Vse leto . . , k id. 18*— I Četrt leta . . gld. a-a o Vol leta ... 6*IM) I Jeden mesec. 1*10 I a pošiljanje na dom ae racana lO kr. na meaee, 80 lir. aa eetrt leta. ■ poail|amJem po poitl veljat Vae leto ... gld. IS-—I Četrt leta . . . ari d. 4*— Fol leta ... || »•— | Jedea meaee . 1*40 flsV* Naročaje ae lehko a vsakim dnevom« a b bratu ae mora poalatl tudi naročnina, dma»ee aa ne oairamo na dolično naročilo. Upravnlštvo »Slovanskega Naroda". Branimo se, dokler jo čas! Vojaška oblastva ee pač ne morejo pritoževati, da bi jim mi delali pts?bnih sito osti j, ali skašali z neopravičenimi očitanji razdražiti javao mnenje in je nahujskati proti njim in proti vojaštvu sploh, kakor ae je to godilo ia se še godi tam, kjer vlada pretiran, nobenih obzirov, niti obzirov na potrebe države poznavajoč šovinizem. Kadarkoli smo te oglasili, storili smo to fgolj, ker so posamični ki vo jaStega stana ali tndi cela oblaetva v narodnih ali političnih zadevah prekoračila mejo dopustnost'. Lahko bi bilo popisati maraikako zanimivo podrobnost o tem, kako se prezira in neopravičeno satira slovenščina pri vojakih, ali »dai se kaže, da hočejo i zvest ni vojaški krogi to preziranje našega jezika že nekoliko razširiti. Dne 14. in 15. t. m. se je vršil v Logatcu vojaftki nabor, na kateri so bili poklicani novaki iz Goranjega in Dolenjega Logatca, iz Hotedršice, iz Planine, iz Cerknice in iz Hovt, torej iz izključno slovenskih občin, kjer žive zgolj in jedino samo Slovenci. Človek bi mislil, da tudi naborna komi aija ve, da je kršna Notranjska slovenska in sicer izključno slovenska, a kakor kažejo dejanja, ni komisija tega vedela, ali pa, in to je najverjetm j4#, nalašč ni hotela vedeti. Naborna komisija je potrjenim mladeničem izročila vojaške listke, tiskane v nemškem in v laškem jezika, ne pa v slovenskem jezika. Izmej potrjenih zclademčev ne zna nobeden ae nemški in ne laški. Že v i ntereeu vo jaštva samega bi torej bilo, da je tam novakom vročila listke, na katerih bi bilo povedano v njim jedino razumljivem jeziku, — in (o je še vedno naš slovenski jezik, bodi to že koma všeč ali ne — kake dolžnosti imajo sedaj kot vojaki. Marsikateri mladenič ne izve, kaj veleva vročeni mu listek in pride VBled tega v navskrižje z vojaškimi predpisi, za kar bo seveda kaznovan z vso, pri vojacih obi čajno strogostjo. A ne samo s praktičnega stališča moramo ogovarjati takemu ravnanja pristojnih vojaških obla-stev, nego tudi z narodnega, toliko bolj, ker se nam zatrjuje, da postopa vojaška oblast tako že dlje časa in sicer po vsi Notranjski. Slovenrc ima pravico zahtevati, da se vojaška oblastva tadi pri ta-cib, na Bebi morda malenkostnih rečeh poslužujejo slovenBkega jezika prav tako, kakor se posložajejo dragih jezikov, toliko bolj, ker to kar ni": ne skednje jednotnemu vodstva vojske. Posebno energično pa moramo ogovarjati proti temo, da rabi vojaška oprava v naši slovenski kro-novini nemško - laške tiskovina. Kranjska dežela je slovenska kronovina, v kateri je sicer t i rok rat iz m pridobil nemščini pravice deželnonavadnega jezika, v kateri pa laški jezik nima nikakih, ne najmanjših pravic. Zdi se nam, da je postopanje vojaške uprave po-b k u h , apeljati in uveljaviti laški je« zik kot nov deželnonavadni jezik na Kranjskem in sicer specijelno na Notranjskem. Proti temu pa protestajemo z vpo odločnostjo. Laščina ima na Kranjskem toliko pra vic, kakor španščina ali patagonščina, a vsakemu posknsu, pridobiti jej le senco veljave, uprli se bo-demo z vso brezobzirnostjo, pa naj dela take poskuse kdor si bodi. Na Primorskem je skoro ob sebi umevno, da prezira voj&ška uprava alovenaki jezik. Ako civilna oblastva ne priznavajo ravnopravnesti Slovencev z Libi, ako civilna uprava stori kar mogoče, da vzdrži fikcijo o laškem značaju Primorske, kdo bi se ('miil, da se istega načela drži tndi vojaška oblast? Na Primorskem se rabijo pri naborih izključno nemško-Lški listki in, kor je Notranjska del tistega teritorija, iz katerega se lakrutira primorski polk, ni dvoma, da se na Notranjskem pri naborih veduma in botoma uveljavlja laščiaa kot nekak deželni jez k namesto slovenščine. Vemo. da reklamoje iredenta vse Blovensko ozemlje do Juliških alp za Italijo, a da tudi vc jaška oprava pokaže tako nežno cbzirnost na laška aspiracije, tega bi pač ne bili pričakovali. S cer pa po-zivljemo poklicane našo zastopnike, naj brez odlašanja store svejo dolžnost.. Branimo s , dokler je čas ! _ V ■ JiitilJutiK 31. maji. Obstrukcija in po toči poškodovani kmetje. Ntmška manjšina v državnem zboru ne ovira le reči kakor navadnih vladnih predlog, temveč celo reči, kakor je predlog o poškodbi po toči poškodovanih. Daluje torej naravnost v škodo poljedelcev. Morda bodo nemški kmetje spoznali, da so napak ravnali, ko so najzagrizenejše prusefile poslali v zbor. Delavci in krščanski socijalisti. Pri zadnjih volitvah za državni zbor na Dunaji zm°gali bo krščanski socijalisti, ker si jih podpirali delavci. Ti so se nadejali, da jim bodo pomagali, ker imajo na Dunaju županstvo v svojih rokah in imajo tudi v višjih krogih mogočne zaveznike. Sedaj so pa delavci ža spoznali, kako prazne ao te obljnbe. Delavci pri tramvaju so se spili z delodajalci zaradi prenizke plače in predolgega delavnega časa. Ti delavci so skero vsi krščanski socijalisti. Krš'ansko-socijalni listi so sprva ž njimi simpatizovali in obetali pomoč oblastev. V kratkem bo jo pa zasukali in sedaj svetujejo delavcem, naj ee udajo v pogoje delodajalcev. Mogočni dr. Lueger pa v vsej stvari ni druzega storil, nt-go da je dovolil pobirati za nekega odpuščenega delavca. LISTEK. Bobon reklame. Svoj čas se je posebno originalna in nsiljiva reklama nazivala amerikanska, kakor so sploh Amerikanci sloveli kot bahači in sleparji, dandanes pa se z veliko večjo opravičnostjo nazivlje židovska, ker baš tndi tema izvoljenemu naroda pripada največ ljudij z omenjenimi svoj s t vi. A naj bi se že reklama omejila na tiskano besedo, — da pa izrablja in zlorablja v to celo ljudi, morala bi preprečiti oblast. — Te dni je na Dunaju poznani židovski trgovec i oblekami uprizoril tako nedostojno reklamo za svojo trgovino. V izložbi svoje trgovine je priredil črnim Ašantijcem, ki bivajo sedaj v dunajskem »Thiergartena", ko jim je nadel obleke iz svoje zalogu, malo pojedino — b klobasicami in s slabim pivom. — Dunajčanje, menda najradovednejši narod na sveta, so se kar tolpoma zbirali pred izložbo in onemogočili pasažo. Policiji seveda zloraba ubogih črncev v Židovske špekulacijske namene ni bila nič mari, pač pa ji zbiranje gledalcev ni bilo všsč, ker je pot zaprta, ter je le zbog tega napravila konec komedije. Ko sem grajal tako početje v družbi, mi je odvrnil sicer jako bojevit Dunajčan : „1, kaj pa je hudega na tem? Črnci so vsaj dobili svoj zajutrak zastonj." — Isto tako je bila velika nedostojnost, ko je vlani neka židovska tvrdka s perilom postavila v izložbo lepe in mlade delavke, da so tam šivalo na šivalnih etrojih vzpričo obilib zijalov. Tedaj se je pač delavski časopin temu odločno uprl in dosegel odstranitev teh produkcij. — In res, ali naj uboga delavka za svoje krvavo prišle žene krajcarje izpostavlja še svojo lepoto v reklamo? Prošlo zimo je tndi neka firma z vrbnimi Čevlji iz gumija dokazovala na zelo duhoviti način, da so trdni proti vsaki mokroti, s tem, da je najela po-strežčka, ki je sedel v izložbi in držal svoje, 8 temi čevlji obute noge v posodo, ki je bila polna vode. V vseh teh izrodkih reklame se ravna proti človeški dostojnosti in veljavi, izkoriščajoč človeško ubožnoBt ali odvisnost v namene, da se opozarja na tvrdko in agituje zanjo. In časopisje, vedno la-kotno po raznih »zanimivostih", razširja to slavo in to umnost po mestu in po svetu. A tudi sicer se opaža baš na Dunaju le preveč reklame v zvezi s takimi početji, osobito v Pra trn. Ta stoje1 pred raznimi a komedijami" naj- različneje osamljeni ljudje, možje in ženske, ki služijo v atrakcija za vse one čudeže, kateri nam obeta zgovorni Cicerone za par soldov v kolibi sami. Kakor zunaj tako zuotraj. — Pred nekaj leti je še po Lubljani prodajal sladČica po gostilnah neki Furlan, ki je bil ponosen na to, da je na Dunaju v Pratru, preoblečen ia našemljen v Indijanca, požiral kar cele golobe 8 kostmi in perjem vred. — Ta čudna piča je moža menda dobro teknila, a mi bi sa vender odlo!no protiv 1., dovoliti takih sleparskih produkcij. A nekaj let sem razkazujejo se ratni „divjaki4, zlasti v Rotondi. Jednake predukcije in naselbine so sicer iz etnograličnega stališča zelo zanimive in iz znanstvenega zelo priporočljive — ako ee namreč ne dogaja sleparij in pretiravanj, brez česar je pa gotovo le redkokdaj, ker hoče vsaki impresarijo s svojo četo v Hdivjoati" prekositi drugega. Dovoliti bi se, torej imela le v znanstvene namene in zabrauiti vsaka zloraba. Tadi se ne bi smelo pripustiti postopanje z ljudmi, ki je dostikrat slabše in nedo-atojnejše, nego z živino. Vsekakor bi 89 odločno uprli oni naselbi ni Ašantijcev v „zverinjaku". Ta po svojem namena ni odločen takim razstavam. Ta so nedavno ti ubožci na pol nagi zmrzovali in bolehali v ozki h in nizkih lis nh Važna preme m ba T make m notranjem ministeretm Dosedanji adlatua notranjega ministarstva, tajni avetaik Dolgovo Saborov, je odstavi jam, in na njegovo mesto je imenovan ravnatelj kmetske bank« Oboleneki Dolgovo-Saborov je bil velik na-zada jak. On je začetnik mnogih nazadnjaških reform. Oboleneki je pa na glasa kot velik prijatelj napredka. Sedaj je v svojem 42. leta. Od 1881. do 1891. leta js opravljal posel voljenega m rovnega bo K a in predsednika porotnemu sodišča v Karska. 1804. leta js bil poklican za nadzornika poljedelskega oddelka v kmetijsko ministtrstvo, in kosala poiem je postal ravnatelj kmetske banke. To imenovanje kaže, da v K .sni veje sedaj nekaj svobodnejše sapa. To tndi kaže carjev ukaz, da se grški zjediojenci ne smejo več preganjati, ako se smatrajo za katoliške in se drže katoliške cerkve. Prava mirovna pogajanja se Še niti začela niso. Dosedaj se je ves raz.tovor sukal okreg tega, bi li dovolili Grški premirje, dokler se ne sklene popolen mir. Velevlasti so same sa sebi sicer za to, a boje ee pa vender, da bi Grki potem ne hoteli vsprej^ti mirovnih pegojev, katere določijo velevlasti. Sprožila se je misel, da bi Torke spravili iz Tesalije, predno se sklene mir. Nemčija se je izrekla proti tema, ker se meadd boji zameriti Jurskemu sultana. Kaj bo s Tesalijo? 1'ur'k; krogi bi radi Tesali jo zase pridržali. Turški listi celo trdijo, da tesalsko prebivalstvo samo želi ostati pri Turčiji, ker (i."ua ni ničesar stcrila za Tesalijo. Jedina železnica, ki jo je zgradila v tej deželi, tudi dobi pravi pomen šele, ako se z veže s turškimi železnicami. Po Tr-euliji niHJ prebivalstvom nabirajo podpise za zjedinjenja te dežele s Turčijo. Kako ee ti podpisi nabirajo, je slednjemu ia znano. Kdor bi se branil p:dpisati, ga pa zapro. Protidinastiono gibanje po Grškem postaja nevarno, tj spoznavajo vai razsodne j ši življi v Atenah. O-inovai se je odbor vt-ljavmh meščanov, ki bode deloval zlasti po časopisju proti temu gibanja. Časopisi poslednje dni že največ jako spravljivo pišejo. Vlada je oklenila razorožiti vse prosto voljce in jih oddloviti. M-j prostovoljci ja mnogo revoiucijcnaraih elementov, katerih ui varno puščati oboroženih. Pruski društveni zakon Pruski deželni zbor je v dragem branji zavrgel glavne paragrafa vladne predloge novega društvenega zakona. Samo določbe glede prepovedane udeležitve nepolđotetnib pri političnih shodih in društvih je zbor odobril z nekaterimi omejitvami. Konservativci po skusili ne katere uolučbe vladne predloge vsaj deloma s tem rešiti, da so stav.li take predloge, da bi bile potem naperjene sami preti anarhistom in socijalistom. Većina se pa ni dala vjeri in je vse dotične predloge odkloni'a. Proti vladi so glasova i tudi vsi narodni liberalci razen jecinega. Premenjeoa vladna predloga pojde sedaj v gospodsko zbornico, kutora, jo pa vrne zopet zbornici poslancev, obaovivši prvotne določbe. V gospediki zbornici imajo večino konsekutivni grajščaki. Najbrž tudi tedaj zbornica poslancev pokaže dosti cdločnoti proti vladi. vetru in dežju pnveem dostopnih kolibah, ter vedno io vedno zopet morali ponavljati svoj čudni dirndaj, kar se je nazivalo .veliki bojni pl"8u. — Dunaj -Čani so jih zijali kakor bi bili zverine. IH pa so tudi ti eksotični ljud;e vzbujali v nekaterih srcih Bnežna" čustva, kaže faktum, da je na dunajski Kostanjevici zaglfd d svet krepek par ašantuanskih otročičev — matere Evrop^jske. To so nekateri glavni izrrdki rekhme. In vnder se o njh le tako malo ali celo nič grajal-nega ne mini in ne čita. Ko pa je zadnjič neki židovski trgovec s čevlji narečil ei v liberalnih lintih inserat, kjer mki dečko raz šttfan&kaga stolp* meče čevlje in rumene, belaj tudi v Ljubljani modne cipele na vse vetrove, tndaj je v .krščanskih", reete v antisemitskih lintih nastal velik vik in krik proti tej grozni „uesramostiu, proti tema „onečaščenju" svetih čutil in kar je še ve' jednakih lepih fraz. Mrtev kamen v sliki jim je svetejši, nego Čast in dostojnost živih ljudij ! Dokler torej ne premaga mišljenje v tem ozira, ni sa nadejati, da prestnn?jo neprimerne reklame, temveč pričakovati moramo le če origira'nejših ;z-rodkov. — s — Dnevne vesti. V Lj ubljaai, 31. majav — (Občinski svet) ima jetri, v torek, dne 1. junija t. I., ob šestih popolndae v mestni dvorani redno sejo. Ker je za veljavno sklepanje o X. točki dnevnega reda treba nevšečnosti treh četrtin vseh obč. svetovalcev, želeti je polno-številne udeležbe. Daevni red: I. Predsed-stvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročila: 1.) o prošnji aZavezs učiteljskih društev", da bi mestoa občina nakupila več izvodov „Knjižice za mladino"; 2) o prošnji odbora „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta za brezplačno prepustitev stavbišča , 3.) o prošnji ,slov. katoliškega delavskega društva* za jcdpoio; 4) o prošnji ajuridičnega podpornega društva na danajskem vseučilišči" za podporo; 5.) o dopisa mestnega magistrata, zadevajočem pogoje, pod katerimi naj bi se oddala v najem mestna SBnožet pare št. 176, katast. obč. Kapucinsko predmestje, zadrugi ^dirkališče slov. biciklistov"6 ) o prošnji „Matice Slovenske" za prispevek k stroškom za prevoz Kop tarjevih ostankov z D a naj t v Ljubljano ; 7.) o dopisa mest. magistrata o zadevi urad nih uniform nekaterim mestaim uradnikom; 8) o račuasken zaključka mestne klavnice za 1896. leto. IV. Sravbinskega odseka poročilo o ugovoru hiš poseet. Fr. Jakopiča proti magistr. odloku št. 2147 (x 1897. V. Policijskega odseka poročilo o odpravi krošnjarstva v mestnem ozemlji. VI. Nadzorovalnega odseka za elektrarno poročilo o predlogih, da bi se na Poljanski, iS/. Petra in Rimski cesti namesto prosto razpetih elekteovodov uporabili kablji. VII. Knratorija mestue višje dekliške šele poročilo o raznih zadevah te šole. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1.) o oddaji služba začasnega blagajničnega as stenta in blagajniinega praktikanta; 2. ) o prošnji Albertine Hengthalerjeve za povišanje pokojnine. IX R*galačnega odseka poročila: 1.) o dosedanjih odkupih in že izplačanih odkupninah; 2) o onih odkupih, kateri naj se v prvi vrsti, kakor hitro moizoče, izvrže*; 3 ) o ponudbah posest nikov na Sv. Petra predmestji zaradi podaljšanja Komeoskega ulic; 4) o začasni plodonosni naložitvi regalačnega zaklada; 5.) o raznih odkupih. X Mastnega magistrata poročilo o nasvetih enkete za raz deljevaoje 3°,anega posojila sedmero hišnim posestnikom ljubl;auskim, ki so valed potresa škodo trpeli. — (Afera dr. Šuštersiča) Kakor bi jih bil pičil gsd, tako eo Slovenčevci padli na nategi dolenjskega dopisnika, ker si je dovolil imeti svoj nazor o znani aferi dr. Šuštersiča, ter ga tudi javno povedati. Seveda so pri tej priliki brcnili malce tudi nas, ker smo bili tako liberalni, da smo fisorji in uradniki obrtnike, a gotovo je tudi, da obrtniki brez teh ne morejo živeti. Vsak razeoden trgovec in obrtnik se sramuje, kadar čnje neumno zabavljanje na „dobtarje", kateri seda v občinskem svetu, kakor da so ti krivi, da se nekaterim obrtnikom slab) godi. Včeraj se je povdarjato: Volit« v občinski svet same obrtnike, ne Bdoht»rjevH! — Kaj mislite, da bi občinski svet, ko b v njem sedeli eami čevljarji (poviarjam, da kot obrtnik spoštuj nt tudi čevljarski sUd), mogel zabraniti prodajanje nuii-linekih izdelkov v Ljubljani? Kaj ša! Zakonov ne dela obč. svet ljubljanski in proti nj>m nima nobene moči. Kdor torej radi tega zabavlja na obč. svet, na „dohtarje" in pref-isorje, naj nikar ne pričakuje, da se bodo razsodni obrtmki in trgovci ž njim vred osmešil! V Ljubljani je nekaj obrtnikov, kateri sicer nimijo Bog ni vedi koliko ugleda, kateri pa po veeh shodih rogovilijo „v imeni obrtnikov", dasi jim js bera malo za korist obrtnikov, pač pa za svojo lastno. Danes so pri tej stranki, jutri pri dragi. Ti krič&či so obrtnemu stanu največ škodovali, ker ao mu podkopali ugled in BpoŠtovanje. Naj kdo reče kar hoče, to je žalostna resnica, da v Ljubljani obrtni stan ni bil še nikoli tako malo čislan, kakor je tedaj Nekdaj so vsi stanovi spoštovali obrtni stan, in to se je zlasti pokazalo pri volitvah. Tedaj so obrtniki igrali vse drugačno ulogo, kakor sedaj, ker bo pametno in doetojno postopali, in ker so imeli za voditelje ugledne in značajne može. Zdaj pa se us ljujejo za voditelje ljulje, kateri sploh ne sodijo v javnost, zato sb pa tudi boljši obrtniki in trg ovci ne marajo udeleževati obrtnih shodov. Imamo, hvala Bogu, nekaj narodnih obrtnikov, kateri so si s svojo marljivostjo, delavnostjo in spretnostjo lepo opomogli, in svojo obrt povzdignili, ali na shodih ni videti nobenega iz njih, in oni bi se tudi lepo zahvalili, ko bi jih kdo metal v iati koš 8 sedanj mi kričači. Obrtniki smo imeli v csabi g. Kanca jako spretnega, vestnega in delavnega zastopnika, kateri ima Brce in razum za obrtnika, — a prav tisti, ki zdaj kriče: „volimo samo obrtnike", so mu vzoli vse «*>eelje u javao d si ova nje. I a tik o j« tudi i dragimi obrtniki. Obrtne razmer s »o res k la verne, a mogoč« je aa obrtni a an kaj storiti, če se uatvari na dcatojni podJagi zasnovana organizacija, kateri bodo megli pristopiti vsi obrtniki, tudi tisti, kateri ae adaj ii ozirov ne svoj in svojega atann ugled ne marajo pajdašiti s kričači. Čevljarjem je ee doslej konkurenca iz Tržiča mnogo škodovala, a noodlinška tovarna bo Tržičanom več Škodovala, kakor Ijubljan-akim mojstrom. Našim tiskarjem delajo židje veliko konkurenco. Ž dovski ngentje se klatijo po deželi, nabirajo naročila in varaio ljudi. Naši knjigovezi šli so svoj čas celo knecGšktfa prositi, naj jim pusti zaslužek, naj prepreči ustanovit«v posebne klerikalne knjigoveznice. Kaj jim je pompgalo? Nič! Klerikalci ,o jim vzeli zaslužek, a ker so s svojo prešnjo kne zoškofa nadlegovali, zato jib je zađela kazen. Česar v katoliški kn|igovezn>ci ne merejo, ne utegnejo ali ne znajo vezati, to pošiljajo ven na Djnaj iz h a nega sovraštva do domač h knjigovezov in v kazen, da so ee upali nastopiti za svojo obrt. Kapital zmaguje povsod in premaga vse o vi k ; proti njemu se morejo obrtniki boriti le s trdno organizacijo, ka Ure pa nam ne napravijo tisti ljudje, ki zdaj „v imeni obrtnikov" po slu dih vpijajo in popivajo. — Tihi opazovalec včerajšnjega h h o «1 .... — (Sokolski „jourfixeu) bil je prav živahen in še dosti dobro obiskan. la prijaznosti je sodelovalo peveko drufttvo „Ljubljana" korporativno pod vodstvom prof. G e r b i č a ter je pelo več zborov prav krepko in dovršeno v splcšao za-dovoljnost, katera ne je izražala z živahnim odobravanjem. Gosp. Perdan je z i?borno pisanim M. Z a r n i k p v i m prizorom „Z rotovža p r i ■ šedš", ki ga je predstavljal jako drastično, vzbuiel mnogo sratha. Društveni tamburali pa so udarjali neumorno in prav točno ter pok. zali lep napredek in želi za vsako točko glasno priznanje. K dit^lj večera, cdbormk J.s. No Iti, je pozdravil vse Da vzeče, poeebno pa še dva draga go< ta, zastopnika k ro'-k b Slovence*, gosp. Legata, nfumomo delujočega buditeija bratov v s<-daj ne več tuž«em Komi .uu, in pa čilega in za teluvadbn zaslužnega starosto „Poet>jinekega Sokola", dr. Treo ta, ki sta se oba zfthvulila n krepkimi in navduA^no vzpreietimi bes« ri.rm. Dalje je zahvalil reditelj pevsko društvo »Ljubljana" za prijazno soielo vanje, poživljajoč Sokole, .|. se v mnogem števila odzovejo vabilu bratskega društva na i.i.iažbo pri siavnosti blagoslovl|enja društveue zastave dne 27. junija, kfct re a-* „S«kolu udeleži korporativno po sklepu cdbora. Toplo zahvalo je izrekel tudi soko« lovim tamburaSom, ki vi-doo čvrsto in požrtovalno delujejo ter posebno poudarjal zasluge g. Kajzela za lepi uspeh tamb zbora, ki ga kaže tudi po odhodu vodje. Naznanil je dalje sklep odbora, da se shod v Škofjo Loki preloži na dan 4. julija, zato pa priredi sredi junija drožomski večer z v«i..-k ■ godbo, dalje, da se bode „S^kol" vsaj po deputaciji udeložii izleta ,P< stojinHk»gs Sokola" v Idnjo dne 1. avgusta, in da bode okušal napraviti iz et v Cerklje, če bode le nco^o'e. Ko se je še dr. H ud--iik imenom „Glasb. M..n •■" zahvalil BSokoJu" za prijazno prebžitev izbta, kar bode rmogočilo slehernemu udeležiti ee doe 13. junija i - i ■>i\ ni!l. Matice" v Fostojii>o, ne je zaključil ilicjelni del večera in prič'la se j« prosta zabava. — (Trgovsko bolniško in podporno dru žtvo v Ljubljani) un«lo je — t* k r amo kr«tko že omenili — predvčerajšnjim v mes'ni dvorani s?oj 59. redni obćni zbor. Vkljuh veli*, m stroškom jo Hnancijelni nepeb za leto 1896 precej ogoden. Iz Spalekove zapašSne dobilo j« društvo razven že prej prejetih 2000 gld. fto 1025 gld.; kranjska hr» niinica darovala je 300 gl., cesarski svotmk Toman v Trstu pa 2') gld. Koncem lan-tkega leta imelo je društvo 7 Častnb, II podpornih in 548 redn-b članov. Bolniška blagajna imela je 7668 gld 93 kr. dohodkov in G137 gl. 52 kr stroškov, torej 1581 gl -41 kr. prebitka; podporni « «1 i ■ I. ■ U imel je 4738 gl. 16 kr. dohodkov in 1540 gld. IG stroškov, torej 3198 gld. pr«b>tka. *3Hnpno društveno premoženje znašalo je konce« leta 105 483 gld. 36 kr. Občni zbor odobril je soglasno računski zaključek in ietno poročilo o druŠt'Buem delovanju ter za tekoče leto 16 člauom dovolil izredno podporo v znesku 1500 gl , ki se bo izplačevala v mesečnih cbrckib, jednou>u članu pa jedenkratno podporo v znesku 100 gld. Po društvenih pravilih od-topivš >mu načelniku E. M n ve rjn, k .in r tudi skupoema odboru izrekla se je zahvala sa uspešno delovanje. Potem vršila se je volitev ravnateljstva. Izvoljeni so bdi vsi dosedanji odborniki, le namfs'o gosp. Soesa izvoljen je trgovec Andrej Sarah >n. — (Porotne obravnave) Danei pričela sa je pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja porotna sesija. V obravnavo pride stdem kazenskih slučajev in siser bodo tia zatožni klopi: Due 31. maja delavka Marija Bežek iz Borovnice zaradi eetomora in hlapec Janez Zakrajšek iz Zales zaradi posilstva; dne 1. junija: kmetski fant Igna-oij H ribar iz Krešnje zaradi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe in vezoik Andrej Ander-berg iz Trnja zaradi tatvine konj; due 2. in 3 junija: bivši prodajalec I. Krizman iz Kamnika in posestnik Grnden iz Mlake zaradi goljufije; dne 4. junija: dekla Ana Velkavrh iz Vrzdeuca zaradi detomora. Ako bode preiskava pravočasno končana, pridejo še tri druge obravnave na vrsto. — (Nezgoda.) Frančiška Jane i, krčmarice v Tomišljn, prišla je dne 29 t m. v Ljubljano in ai nakupila blaga in več sodčkov piva za gostilno Vračaje ee domov, sedla je na zaboje in sodčke na vozu, in js sama vozila. Ni Karlovski cesti pa je pred hišo Št 19 izpcdrznili* iz voza in padla pred sprednji vozni kolesi, ki sta š a čez njo. Vsled težkih poškodb, ki jib je pri tem zadobila, ss je morala prenesti v deželno bolnico. — (Napad ) V pettk zvečer našel je mestni policijski stražnik na sv. Petra cesti ležati onemog tega delavca Ignaca Trojanšeka z Verzdenca pri Vrhniki. Omenjenec je imel na glavi težko rano in je pripovedoval, da ga je v Verzlencu neki delavec napadel in ga štirikrat z lopato po glavi vdaril. Vzlic težki rani, napotil sa je Trojanšek sam v de žnlno bolnico in prišel do sv. Petra ceste, kjer je obnemogel — (Ogenj v kleti.) Včeraj zjutraj vžgal se je v kleti Jerneja J-lamča v Vodmata št 18 špirit in je pričelo v kleti goreti. Ogenj so domači udu-r ib Provzročil je ogenj hlnpec Ignacij 1) dinar, ki je šel s prižgnno svečo v ki. t, in prišel tako blizo špirita, da se je vrvi. Škode je baje okoli 300 gld., ker se je ves špirit pokvaril — (Vozni red državne železnice) ie ostal neizprermnjen. Le v Lonce in nazaj bo vozil v poletnem čtisu nov vlak. Kdaj, je razvidno iz voznega reda. — (Najdena vrlina suknja) Ana Grum, delavčeva z> na na GmDerjevi cesti *t 3, našla ja dne 29 t. m. z utraj v jarku na Gruberjevi cesti črno vrbno suknjo, v kateri je bila steklenica z vinom. — (Silen naliv) »e bil dne 28. t. m. na Čatežu pri Vni'ki Ljki. Utrgal s* jo b.l oblak, na-rmšan s točo. Voda jo ndaeila mnogo prsti z nji?. Nasadi kmetijsko podružnice so zelo poškodovani, a da ni bilo o pravem času narejenih kanalov, šlo bi bilo blizu 2 n rigt lane zemlje v dolino. — ('amoraor.) MinoH teden se ie v Malen-cab pri Kostanjevici obesil 55letni Anton Šteh. Usrok s^rrimoru ni znan. — (Kako ljubeznjivi in omikani so naši nasprotniki!) O tem poročajo gur.Aki „Soči"4 iz Kanala: „Dne 21. t. m. je bil v Kanalu Dabor konj. Člen komisije je bil trn-i sin okrajnega gia varjs, g. Bosisio. Nadporoi'nik je kupil isti d»n mladega oslička. Na to se je izrazil g. B.: w ra'd in Kanal« emen E tel w'niger gebeu". Po zneje je fotogri»foval g. B onega osla v družbi z velikim škotskim brtom p. nadporočnika. la na to ae je pa tako izrazil: „Dis ist der einzige Biiger von Kanale (menil je oslu), vo-cbem die Ehre er-w;es*n vvarde, dass er anf^eoommen w orden ist". Prvo in drugo, cboie je resnica. Prosim, sodite, dali se je š*hl, ali ho'el pokarati svojo „vitežko" omiko ko je imenoval osla ,Bu gr von Kanale" in povdarjal — .ninzige" ! Ab smo tč rej mi res osli! Mi pa pravimo, da sedaj nismo več csli, bili pa smo res takrat, ko smo po'jibliali šibo, ki nas je t-[tia. ko mu > redili one, ki so vihteli to šibo n .J nami, ko amn trpeli le in — molčali! Ne, taki g08litt nismo več. — (Pokore rojanskega župnika Jurco) so prišle na d>ber glas m delajo veliko zabavo vsem tistim, k.it-n un..iM še kaj smisla zi neprostovoljen bnmor. Mej pokorami tega tfdea sta bdi dve res klasični: „Danes ne sme'e jesti črešeni" in „ne smete si delati ,rizzi" (kodrov) " — Kaj res v Trstu ni nebenegi psihijatra? * (Kako postane kdo svetnik?) Minoli četrtek jh postni sveti i k ubt^DOvnik Birnabitov, Anton Marija Zaccbar-a. in ust^n'ivuik kongregacije Notre Damskih aestia Petc*r Fourier. Posvetnikc-vunje pb je vršilo na jako elovesen način. Ko so se p< klonili cerkveni kneii in prelati papeža, zs čela se je ceremonija, ki ima tri delp. Najprej je kardinal Alojzij M .sella trikrat — „ponizno, po mžnejče in najpouižneiše" — prosil papeža, naj sprejme Zvrhano in Fonrierja m°j svetnike. Po prvi prošuji je ukazal papež moliti litanije vseh svetnikov, na drogo prešnjo je ukazal zapeti BVeni creator Spiiitusl", šele na trafjo prošnjo se je dvignil papež s svojega prestol*, ter je, pokrit z mitro, proglasil imenovana ustsnovnika svetnikoma. 4. juiija, ozirorra 9. decembra je odslej njun praznik. Ko so dobili konzistorijalni odvetniki polno močje, da sestavijo rfijijelne akte o posvetniko-vanju, zapel je papež slovesno aTe Daum" in v vseh rimskih cerkvah je ?vonilc. * (Panika v cerkvi ) V stolni cerkvi v Pisi Re je v eobuto jaku slavnostno razkrila podoba Matere B >žje. Na slivnost je prišlo jako mnogo ljudij iz vse okolice, tako da je bila cerkev natlačeno polna. Koj začetkom ceremonij padla je z altarja goreča sv«ča in u£gala nekatere dekoracije. Ko so ljudje zagleJali plamen, nastala je strahovita panika in vse je sililo proti izhodu. V grozni gneči je bilo 7 oseb ubitih, 17 pa ranjenih. * (Nesreča v gledališči) V gledališči aPo-liteama* v Ndapotju je imel neki igralec v predstavljani igri ustreliti iz revolverja v zrak. Slučajno je nameBto gledališkega revolverja dobil v roko nabasan revolver. Uitrelil je — in kroglja je zadela nekega na galeriji sedečega trgevca v glavo ter ga smrtnevarno ranila. * (Obso.en je anarhist) 26Wtai kovač Pietie Acciarito, doma ii raanp t g« mesta Artena. Accia-rito js napal italijanskega kralja, kn ae je peljal ta na sprehod, ter ga botel aaboati. Predvčerajšnjim se je izvršila porotna obravnava. Napadalec je priznal svoj namen, in dejal, da js kralj kriv vse rtv-ščine italijanskih delavcev. Ko so ga obsodili za vse življenje na galere, vzkliknil je povsem p™ure« : „Dines jaz — jatri pa vlada buržvazije! Ž.vela revolucija! Živela anarhija 1* * (Potres) V petek ee je v Italiji in na Grškem primeril precej mn'an potres. Na Grškem se je čutil zlasti v Limiji, P^trasu in v Atanah ; v Italiji, kjer je bil dosti močnejši, pa v Paltsciji, v Bariju, v Tirioln, v Messini in v raznih dragih jožoih krsjih. KnjitovnoBt. — „Vienaoa br. 22 od 29 t ra. Zlrsvi i bolrsni. Pripovijest Piše A. M. S. (Nastav«k.) — Ljubavi i cvijeća. Sojevao fcstj. Sn»nić. — Njegova preuzviš«nost. i>a praznicima. Talijanski napisao Eorico Castelnuovo. Preveo Kamilo Z-*ic ć — Glossa. Spjevao Dinko Sirovica — Janko M. Veselinović*: S':ke iz seoskog? života. Napisan V. Novak. — Zmije otrovnice. Naoisao Dragutin H rc. (Svršetak.) — L'st&k : K slici Književnost Unjetnofit. Svaštice. — Slika : Nedužna žrtva. Sikao S. Seyrnonr Thomas. Dunaj 31. maja. IVIinisterski predsednik grof Bftdeni je včeraj dopoludne poročal cesarju o parlamentarnem položaju. Situvacija je jako nejasna, ker se pojavljajo različni, nasprotujoči si uplivi. Dunaj 31. maja. Parlamentarna komisija desnice je izrekla podpredsednikoma Abra-h a m o\vi cz u in Kramafu zahvalo za njiju energično vodstvo parlamentarnih razprav. Dunaj 31. maja. Slovanska zveza je določila kot govornika v adresni debati dr. Gre gor c a in Perica. Dunaj 31. maja. Desnica se je odločila, da v jutrišnji seji ne pusti razpravljati o protestu, kateri je podala opozicija proti vodstvu parlamentarnih razprav. Dunaj 31. maja. Parlamentu je doslo nad 200 pet cij raznih obrtnih društev, v katerih protestujejo proti obstrukciji. Dunaj 31. maja. Cesar je dal brzo-jp.vno vprašati, kako je zdravje dr. Kathreina. Trst 31. maja. Policija je aretovala anarhista Marsetichs, kateri je priznal, da je nameraval atentat na kralja Umberta. Rekel je, da ima njegova stranka 14.000 pristašev. Carigrad 31. maja. Doslej je vlada ze 70 batalijonov mobilizovala in jih prepeljala v Evropo. Kandija 31. mnja. Ustaši so zaprli vse studene, tako da je mesto brez vode, ter pulili neko skladišče s petrolejem in je u/gali. Pariz 31. maja. Grška vlada je vsled pritiska zastopnikov velesil obljubila, da se uda zahtevi Turčije, naj se sklene primirje za toliko časa, dokler trajajo pogajanja gledd miru, a dotlej naj ostane Tesali ja v turških rokah. Vsled tega je zavladala velika nezadovoljnost. Listi zahtevajo, naj se nemudoma skliče parlament. Vlada je svoje prvotno stališče zapustila na zahtevanje kraljevo. Narodno-gospodarske stvari. — Okrajna posojilnica v Mokronogu je imela konce« ltt'.M». 1. 11J4 .tadmžuikov; mej letom po izstopili štirje, na novo pa jih je pristopilo 47. M-j zadružniki je 183 dolžn-kov. Stanje danih posojil znaša koncem 189(5 I. 31 530 gld. Mi letom se je vrnilo 1860 gld. Posojila so dana samo na zadolžntce, in sicer proti poroštvu 15.660 gld., prnti vknj>ževanju na zemljišča pa 15 770 gld. Stavilo izdanih hranilnih knjižic js do konca 189(J I. naraslo na dvainpetd^set. Stanje vseh hranilnih vlog koncem 1896. 1. js bilo 28 618 gld. 66 kr. Obresti pripisujejo se le na konci v«acega leta h glavnci. Na račun deležev se je rd 48 zadružnikov to leto vplačalo 57:J gld. Vsi vpl*č»ni deleži znašajo koncem 1896. J. 2223 gld. lz-.topivšim zadružnikom se je mej letom izplačalo 91 gld. deležev. Prihranjena zaloga se izbira iz pristopnine zadružnikov in iz čistoga dobička, od katerega se jej mora sleherno leto najmanj o°;0 delagati. S 1. januvHrjeoa 1897. 1. znafia prihranjena aelnv;a 476 gld 88 kr. in pa oetali čisti prebitek 1806. I. 33 gld. 42 kr., toraj okupaj 510 gld. 30 kr. Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda l — j Ob sedanjem £asu ia jemanje najbolj pripravno bjjj prlatno, tIsio In avefte bjbj 9* Dorš. Med. ribje olje Ugodnega uknsa, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr., dvojni 1 gld. — priporoča lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta it. I iraven mesarskega mosta. (92—1H) Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 30H*2 m. 'IT s Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah ay. 9, zvečer TM-7 17-8 al. fizah. jasno 30 7. zjutraj 2. popol. 737:» 7.1H-0 12 7 23 5 Br. jvzh. sr. vzjvzh. skoro jas. pol obl 00 ■ 9. zvečer 735 »; 17 ti si. szah. del. jaano 81. B 7. zjntraj 2. popol. 735 7 784*1 144 23-6 si. jvzh. sr. jvzh. jasno jasno 0*0 Srednja temporatnra sobote in nedelje 17-0* in 17-9°, sa 13" in 2 1" n;id gor »alom_ IDunajska "borza dne 31. maja 1897. Bknpni državni dolg v notah .... Bknpni državni dolg v srebrn . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4(/( .... Ogerska zlata renta 4°/t...... Ogerska k n.nuka renta 4*/..... Avatro-ogerske bančne delnice . , . 101 Bld 90 101 95 123 ■ 05 100 80 122 ■ HO 99 ■ 85 956 • — 362 ■ 50 11» a 45 5« • 60 11 ■ 72 9 t B2 45 • 35 h 1 65 155 gld. _ 192 9 50 128 ■ — 99 80 198 ■ 80 22 25 25 • — 159 50 428 ■ 50 *7 London vista........... Nemiki drž. bankovci sa 100 mark . , 10 mark......., . . . . BO tranku v........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini ... Dne* 29. maja 1897. 4'/0 državne srečke iz 1. 1654 po 250 gld. 155 i ki Državne Brečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' ,° . zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld. ..... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld, , . Tranjway-dmst. valj. 170 gld. a. v. , , . Papirnati nihell .... Zahvala. Za prijazne dokaze prisrčnega sočnija povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Jekler-ja posestnika in gostilničarja na Dledn za mnogobrojno ndele?-bo prijateljev in znancev pokojnika pri pogreba, dalje gasilnemu druStvn, pevskemu zboru bralnega društva in za lepe poklonjene vemo izrekam svojo uajprisrćnejSo in najtoplejšo zahvalo. (bo9) -A.Ij.sl Tolcler. 1 Spretna postna in brzojaTia upniTiteljica > r.pr.Jui.- ne> pri poiturin In bnoJuTnem orada v Orknlrl. Čas nastopa službe «lo 2». jniil|w. Ponndb« vz prejem a FV. BSssflpOS*|a%sb« c. kr. poštar. {7Hl>—2> Pri tukajšnjem zastopn dunajske druibe „Ankcer" za zavarovanje življenja ln rent no tulco| •■n. j »•>. 111«« za to stroko pripraven ^783 — B) inteligenten mož zmožen za reprezentacijo, eventuvelno vpokojen nradnllc, z razširjenim znanstvom, proti stalni plači in proviziji. Ponudbe naj se pošiljajo upravnistvu „Slov. Naroda". Izvod iz voznega reda -v «13 a.-vn« g-o. od 3.. Jia.ia.ija, 1897. Odhod 1» I,|ubl|t»ne> (ju*, kol. i. Prog;« čez Trbli. (15-122 Ob 11. ari 5 min. po n.i.-i oaobnl vlak t Trhli, Baljak, o«n, <. Pranaanafaata, Ljubno; <■«» Salathal ▼ Auaaaa, Iarhl, (Imnnil.n, ftalnoirratl, I 11 ■ 1 -< J iHt.-in, /.<•!] ol> jezeru, Inoinoit, Urođene, Curih, Ueuevo, l'»na, oaa Klein-K«1dlng v St«yr, l.im;, na Dunaj ti» amatattan. — Ob 1. url A min. ajutraj oaobnl vlak t Trbii, Fontahal, Baljak, Oelovaa, Vrat letia-faata, Ljubno, Dunaj ; oaa Salathal t Solnograd, oaa Klaln-Relfllng v hi.-viT, l.i ni-, I'. u. I .• jv 11-.-, PlaanJ, Marijine trti, Ileb, 1 'r m ,-,,».. vari, K ar:..v« vi.n, Prago, I.ipako. — Ob 11. uri 60 min. dopoludna oaobal vlak t Trhi«, Fomabel, Heljaa, Ca'.otk, IJubno, Belathal, Dunaj — Ob 4. ari 3 min popoluitua oaubni Tlak » Trt u, Halja«, Galovao, Kramonafesta, Ljubno; •■■•» Halalhal t Solnojrrad, l...n i Umirm, /«i olj laaam, Inomoat, Srogano, Oiirlh, Oanavo, Pana; ćoa Klain-Rolflino; v Rieyr, LJjio, Htulaja-Tioa, PlianJ, Marijine vara. Heb, Franoova vara, Karlnrt vara, "r...... Tjlpakn, Dunaj via Amatattan.— (>!> F>. uri :i ' min. popoliln« oHnbni Tlak t Lpbco-HIoiI, (li) uh nedeljah in pramiklli ) — Ob 7. url 48 nun iv.....r oaobni vlak v Lieai-e-ltled. Pro^a v Novo moito Ln v KoAevJe. 0b u. uri 16 min. ajutraj meaanl vlak. — Ob 13. ari 66 min, po-poladne meaanl vlak. — Ob S. url SO min. ava&ar meaanl vlak. Prihod v I. j n i.i|i»n<> ijnl. kol.). Proga ls Trblia. Ob 6. url 69 min. ajutraj oaobnl vlak a Dunaja via Amatelton, Holnofrrada. Linoa, Stavra, Gmundena, laehla, A'........i, I'ariza, (ienave, I'urili* , Hregunoa , In < nimata , Zella ob jezeru , Lijabna , Oalovoa , Haljaka, Krauaaiiafoata. — Ob 7. uri f>!> min. zjutraj uaobul vlak Ii Liioeu, Ulnila. — Ob 11. nri 20 min. dopoludi e oaobni vlak a Dunaja via Aniatetteu, Karlovih var., v. H ••'.», Marijinih vari v, Planja, Rudejevlo, Soltioffiada, Linca, Hleyr», Pariaa, Oeuev*, Ouriba, Bi e]enoa, Lnomoata, Zalla ol> joioru, I.on t i im!..i..,,, Ldubna, Oelo voa, tiir.ca, Pontabla — Ob 4. ari 67 min. popoludue oaobnl vlak a Dunaja, Lijnbi a, Belathala, Beljaka, Oolovoa, Kranaenifeata, Pontabla. — Ob 0. ari • mu . aveoar oaobnl vlak a DnnavJa via Amatettan ln !-:•»»•• ••. la Upakega, Prage, Kranoovth varov, Karlovih varov, Hebi, Marijinih varov, Planja, rtudefevio, I.iuca, Hleyra, BolnOflTrađa , Baljaka. u«luv. i. Pontabla. —Oh 10. url 35 minut avečor oiobnl Tlak iz - lil.'.Ia (le oh nedeljah in pruzuikih ) Progra ls Novega mosta Ln lz Kodevja. Ob S. ari 19 min. ajatraj metani vlak, — Ob 3. url 39 min. po-poluduo metani vlak. — Ob 8. url 86 min. iveuer metani vlak. »diiiHi la LJnbljnue (drž. kol.) v KhuiuIIc. 0b 7. url 33 min. ajutraj, ob 3. nrl 6 min, populudua, ob e url 60 min. avečer, ob 10. uri 36 min. avo.-er (Poatodnjl vlak la ob nedeljah ln pravnikih.) 1'rllaud v l.|iibi|iiiin (drž. kol.) la Ktaiunlktv. Ob 8. url 60 min. ajutraj, ob 11. nrl s min. dopoludue, ob 8. rii tO min. avečer, ob S. ari 66 min. aveuer. (Poalednjl vlak laob aadaljah In praanlklh.) Prof. dr. I«. Roeslor, ravnatelj c. kr. kemično-tizijologifikega poakusali-w> 6ča za vino- in sadjerejo v Klosterneu-burgu pri Dunaju, je II. (508— 4) železnato vino lekarnarja PICCOLI-ja v Ljubljani kemično preiskal in našel, da ima za to porabljeno izborno vino dostavek labko prebavljivega žele7.nega preparata in torej v vseh onih slučajih, v katerih se mora vzeti takšen preparat, prav dobro služi. Stanovanje (770~5> obstoječe i» treh »ohf kuhinje, shramhe^ drvarnice in jetlnet/a (letu vrta, ne odtla. tt 1, arffUMtom t. 1. v th*niobrnnskih r«//-cah št. 9» nas/troti domobranski vojašnici* Nn*lov v ujtravnlštcu ...SVor. Xarodaum Učenca starega od 16—10 let, iz dobre hiše, vaprejmem talco| a« atovnako obrt. (801—2) Gašper ZEs/Cclj-ar kovafi in živinozdravniski pomočnik v Škof|i loki. za življensko zavarovanje vzprejme generalni zastop banke ,,Slavijeu v Ljubljani. (79i-i> U_*~ Ravnokar doslo: ItM Sešit 2. Vsebina: Bosna dela Unsere Monarchie. Die ogterreichischen Kronl^nder zur Zeit des ROjtihrigen Regierungs-Jubilauma Sr. Majesuit K.aiser Franz Joseph I. Herausgegeben von «T. Xj2nti'on Popolno v 24 sešitih a : o novč. (a pošto poslano a 51 novč.). V . k Besit ima 12 podobnih tabel in 12 stranij berila. Dobiva se po (810) J. Giontini-jevi knjigarni v Ljubljani. zprej m om ta.l*:oj odvetniškega pisarja veščega slovenskemu in nemAkemu jeziku in popolne izurjenega v pisarniški manipulaciji. Dr. -J. Jamšck (763—♦>) odvetnik v Litiji. DC.t * nokar i/>lo: Zanimiva knjižica za vsakoga! Cerkvene pristojbine. (Štolnina.) {8U-i) Cena 8 kr s poatnino 10 kr. Dobiva se pri JLt. IDrofenllc-u "V Oelji- priporoma Narodna Tiskarna. u-r- Razprodaja radi preselitve, ee ed tf) B C3 E trn Primerila Mraska darila. Največja zaloga ln izbor vsakovrstnih ur, verižic, uhanov itd. po najnižjih cenah. Posebno priporočam gg. hotricam in boterčkom letošnjo uovOHtl in si bodem prizadeval poatreći jih najceneje in v popolno zadovoljstvo. Na mnogobrojni obisk vabi (778-3) (Vniki zastonj in po pošti. Vran i u»iiNke l»»lniec« 4.) UN.nilOVliefSlI *.ik liMlai. B i |io(n'siir^a /iiKli«(l;i in 6.) n-miliicnruti /i«laln«l;t Kil lMfj>€>. leto cc3. d-Sinos naprej 1-5= dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom n» vpogled. Pri pretresan j i in končni refiitvi teh računov vzel bode občinski svet navedene opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 26. dan maja 1897. St. 41 506. (7G1—2> Pri podpisanem mestnem magistratu vršile se bodo zaradi oddaje zgradbe raznili kanalov ter napraye nore ceste sledeče javnr |»i sini-iir fioiliKlIllilNkc^ riiv.priivr in sicer: I.) Za podaljšanje in kanaliziranje Nunskih ulic tlne 9. Junija t. 1.: 1 ) za zgradbo novega kanala v Vegovih ulicah dur 3. Junija t. I.: 3 ) za zgradbo novega kanala na Starem trgu dne 1. Junija t. I.. vsefoj oli IO. uri dopollitino v iilnarnl liieMt-iic^ii sii\\ IiiiiHke^H urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni, pogoji tnr drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrneni. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njibovej podlagi proračunjene skupne zneske stroškov za dotična dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5°/0 vadijem opremljene do določene ure. Ponudbe, katere ne bodo povsem nstrezale predpisu, in pa one, ki bodo prekasno oložene, se ne bode jemalo o poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 19. dan maja 1897. Birmanska darila! Friderik Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča ure največjega izbora, najmanjših cen ter najboljše kakovosti. Z odličnim spoštovanjem Friderik Hoffmann. m Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N n 11 i. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne"- 2^^049