228. številka Ljubljana, v petek 5. oktobra XXVII. leto, 1894. •ali (shaja vsak dan iveier, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avstro-ogerske deiele aa vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., ra jedca Bi Mer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina anaia. Za osna ni I a plačuje ae od četiristopne petit-vrsie po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu It. 12. Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vsa administrativne stvari. Tržaški Lahi. Iz Trsta, 4. oktobra, [Izv. dop.] Minuli ponedeljek imel je meetni zbor Tržaški zopet javno sejo, v kateri so je razpravljalo o proračunu za prihodnja leta. Ta seja je velicega pomena za Tržaške Slovence, kajti v njej so italijanski očetje očitno izjavili, da jim ni mari za pravične pritožbe slovenskih občinarjevokoličanov, za katere lo gluhi, ter da so čeloma (»pustili tudi gospodarski skrbeti za okolico, koja jim bode odsihdob dežela za izžemanje in polaščevanje. Na utemeljeno pritožbo poslanca Nabergo j a v predzadnji seji proti okrajnemu zdravniku g. Suši, odgovoril je mettni protofuik, da se jo dotičnik izprašal ter se je opravit I G Nabergoj vzame to na znanje, rekoč, da je stvar vcnder le resnična. Poslanec g. Dolenc je opravičeval sebe in avoje so-druge okoličanBke poslance, trdeč, da druzega oni ne zahtevajo nego to, do česar imajo njih volilci popolno pravico. Okoličani niso nasprotni meščanom, kakor jih razupivajo; to so okoličanski poslanci pokazali s tem, da so glasovali zi spomenik Rossettiju, Danteju itd.; okolica nareja z mestom jedno samo skupino. Okoličanskim poslancem ni dana prilika nikjer staviti Bvojih predlogov razun sedaj o priliki obravnave o proračunu, kajti izključeni so iz vseh odsekov. Zato prosi, da se njegova izjava vzame na znanje. Pri točki o ljudskem Šolstvu oglasil se je znani rudečkar Spadoni ter izlil ves svoj žolč na slovenske geografiške karte v okoličanBkib .slovenskih* ljudskih šolah, rekoč, da so se na njih .laška* imena krajev, kakor St. Croce, S. Giovanni, Barcola in celo Trieste zmrcvarila („storpiate") ? Gris (Sv. Križ), Ivan (St Ivan), Barcolje (Barkovlje) in Trst. Ker mu je magistratni asesor odvrnil, da je te zemljevide potrdilo ministerstvo, tulil je lakonski zagrizeaec, da bi morali zemljevidi nositi imena, kakoršna so v Tržaškem statutu. Dokler se pa ne dobo jednaki zemljevidi, naj se sedanji odstrane* ter nadomestijo z — laškimi. No, vsak slepec pač ve, kam je g. Spadoni metil! Sam Dante bi vzkliknil, ako bi slišal Tržaškega glumača: „E ae non ridi, di che rider suoli?" Stavil je tudi konkreten predlog, da se v okoličanske ljudske Šole uvedejo laški zemljevidi. Ta predlog se je z veliko večino sprejel, Čeprav sta posl. Nabergoj in Dolenc dokazovala, kaka nesmisel se predlaga, kažoč na dejstvo, da se po nemških zemljevid h Milano, Ve-nezia itd. prevajajo v Mailand, Venedig itd. Proti predlogu so glasovali samo štirje okoličanski poslanci in trojica tako zvane konservativno avstrijske desnice 1 Pri obravnavi se je oglasit tudi zaani lUšković, ki je močno tožil, da je Zeka tropa vojaških novincev s slovensko trobojnico isto jutro „tulila po mestu slovenske pesni 1" Laških pobaliuov, ki so ravno isti dao nadlegovali mestne prebivalce z znanimi nesramnimi pesmsmi: ,La ciogi 1'oio , nella patria di R-issetti" itd. — Inhonski svetovalec se ve da ni slišal! Pri četrti točki je poslanec g. Nabergoj zopet predlagal, naj se imenuje odsek 7 poslancev z namenom, da se prouče* razmere v okolici ter se prepriča v ibtinitosti pritožbe in potrebi okoličanov. Oivrnil mu je prvi g. Veoezian ter vezal po svoji navadi otrobi rekoč, da mesto doBti stori za okoličane ter bode tudi v prihodnje skrbelo kolikor mu dopuščajo fioancijelne razmere; kazal je na vasi po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki so po njega besedah mnogo na slabšem Jsego okoličanske vasi in trgi. Glede te trditve spravil ga je posl. Nabergoj v veliko zadrego, dokazujoč, kako malo pač potrosi magistrat za okolico, katerej ne preskrbuje niti najpotrebnejših Btvari.' „Ako magistrat ne bode ugodil opravičenim željam okoličanov, nastopili bodo isti druga pota. Obrnejo se d j vlade, do katere goie* polno zaupanje. Čo jim pa niti ta se bode razsodila prav ce, obrnejo se do svojega očeta, samega pre-svitlfgt cesarja. O colrčani itak prav malo zahtevajo. Oivrnil mu je zopet g. Venezian pripozoavajoč na-ravioo lepoto okolice; če pa meščani pri vsem tem neradi zahajajo v okolico, krivo je to, ker so okoličani „navdahnjeni necih posebnih čustev", katera ne vabijo meščanov k sebi. Navzlic dokazovanju 11. Luzzatta o nepotrebi posebnega odseka silil je gosp. Nabergoj, da se njega predlog stavi na glasovanje. To je župan tudi storil; a za predlog glasovali so sami štirje okoličanski p o -s 1 a n c i 11 S tem se je seja zaključila in proračun se je nespremenjen potrdit. Potrdil se je proračun ; potrdilo se je podaljšanje za tri leta velikanskih občinskih doklad, kakoršne ne teže* menda nobenega občana v Avstriji ne da bi se dovolilo ubornrmu slovenskemu okoličanu niti najpotrebnejših stvari — vode, cest i. dr. če prav ta okoličan bogato dopri-naša v občinsko blagajno. Sramotili so ga še pri tem in norčevali so bo iz njega goBpoda pri polni skledi 1 Res, žalostna je njega usoda in trnjev položaj uborne četvorice okoličan-kih poslancev v tem sršenovem gnezdu, kjer ni razlika mej konservativnim Avstrijcem in panitalijanakim rad kalcem, temveč si vzajemno segata v roko kedar treba tlačiti in stiskati — Slovenca. Kaj pa vlada? Lnhonska večina in mi ž njo za gotovo pričakujemo, da bode vse te sklepe mirno — potrdila. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. oktobra. Tajna konvencija. Interpelacija dra. Pacaka glede tajne konvencije s Srbijo je spravila grofa Kalnokyja v veliko zadrego in vlado podpirajoči listi ee zaganjajo z vso silo v tiste predrzne delegate, ki se upajo, vestno izvrševati svoje dolžnosti. Pacak je bil že v proračunskem odseku sprožil vprašanje glede tajne konvencije Avstrije s Srbijo, Bklicu.e se na srbske neodvisne liste, ki so že dlje časa trdili, rta ebsi-stuje taka pogodba. Ko se je Milan vrnil v B-ligrad in prouzroči! prevrat ter potisnil v stran radikalno stranko, so opozicijonalni krogi srbski koj trdili, da se je to zgodilo radi obnovitve avstrijsko - srbske konvencije. Milanu je, kakor je povsem naravno, največ na tem, da si za slučaj, ako bi prišla dinastija Obrenovićev v nevarnoat, zagotovi pomoč avstrijskih bajonetov. Te govorice so napotile delegata Pacaka, da je vprašal odgovornega ministra, ati je kaj resnice na uj h in koliko. Grof Kalnoky je odgovoril, da Be ni sklenila nikaka knavenc ja. Komaj pa bo je /a ta odgovor Njega ekacelence ministra Kalnokvja zvedelo v Đđlemgradu, že se je poslal iz Srbije in sicer z najavturitativnejše strani dru. IV-caku doslovni prepis te konvencije, sklenjene leta 1882. na 12 let in podpisane od bivšega p Klan ka Kbuevenbii lerja in bivših ministrov Mijatoviča in Pi-ročanca. Pacak je te kouvencije prepis predložil predvčerajšnjim grofu Kalnokvju. Lahko si je misliti, kako presenečenje je to obudilo mej delegati. LISTEK. Knjižničar. (K sobotni premij »Vi v Ljubljanskem gledališči.) Trditev, da zamere dramatična literatura samo ondukaj bogato razcveteli, kjer je razvito socijalno življenje tako, da podaja pisateljem mnogo raznovrstnih snovij, je sicer že jako stara, a resnična zato vender še ni. Najbolje dokazuje to nemška dramatična literatura, ki se s francosko, angleško ali italijansko ne more primerjati, kamoli da bi z no tekmovala, dasi je nemško društveno življenje prav tuko živahno kakor pri drugih narodih. Zlasti malo-vredna je nemška veseloigra, česar je pač krivo tisto popolno nedoBtajanje eaprita, kateri je laftsn Francozom in ki je njihovi književnosti ugladil pot po ▼sem svetu. Nemci producirajo sicer še dovolj mnogo, ali stalne vrednosti so le malokatera dramatična dela, selo pičlo pa je število tistib, ki so se udomačila ne samo na nemških, nego tudi na inozemskih odrih ter se ohranila na repertoirju. Jedoo teh redkih iger, Moserjevega „Knjižni-Carja" upr zori Dramatično društvo jutri na našem odru. Gustav Moser je gotovo jeden najodličnejših nemških pisateljev, prav za prav je pa nemšk pisatelj le ker je pisal v nemškem jeziku, drugega ni nič nemškega na njem. Tehnike se je učil pri Francozih, kar pa mu nedostaje rafinirane duhovitosti, nadomešča s prirojenim, neprisiljenim, zdravim humorjem. Njegove igre so se udomačile po vseh evropskih odrih, zlasti pa je »Knjižničar* vzlic svoji starosti — nad dvajset let staro dramatično delo je dandanes ua boljših odrih velika redkost — obiskovalcem Dunajskega „Burgtheatra" takisto priljubljen, kakor zdrave komike vajenim obiskovalcem Londonskih predmestnih gledališč. Način predstavljanja je odločilen za to, ali je smeti „Knjižničarja" imenovati veseloigro ali burko. Vse situvHcije so tako komične, vse osebe tako tipične, dajanje tako humoristično, da za ni o rej o narediti igralci iz igre kar hočejo, le tega ne, da bi občinstvu ne ugajala. Snov igri je vzeta iz angleškega življenja in tudi dejanje se vrM na Angleškem, v domovini spleena. Bogati gospod Macdonald boleha seveda tudi za spleenom. Za vsako ceno hoče, naj njegov netjak, mladi in ljubeznivi Lotair .oorf", naj dela dolgove in uživa življenja sladkosti v polni meri. Lotair nima za to potrebnega daru, a ker pričakuje vsak bip svojega Btrica, ki ga že dvajset let ni videl, skuša zadostiti tej čudni zahtevi. Bržčas bi se mu ne posrečilo, da mu vrstnik in prijatelj njegov, IJhrrv Marsland, netjak imovitega Maralanda, ne gre na roke. H*rry ima vse polno dolgov, upniki ga preganjajo in mu groze z zaporom in prav ko je pri Lotairju razžalil preoriginalnega krojača Gibsooa, ki hoče veljati za geutlemena, se mu prezentira zapadla menica, katere pa seveda ne mora plačati. Razjarjeni Gibson kupi menico, da se maščuje za storieno mu žaljenje, Harry in L'itair pa odideta na lov k Marslandu, Lotair kot bodoči Marslandov knjižničar Robert, dočim ostane pravi knjižničar v Londonu, v Lotairjevem Btanovanju, kjer ga najde gospod Macdonald ter se zgrozi, misleč da je to revše njegov netjak. H*rry in Lotair kot knjižničar prideta v pravem času na lov na Marslandov grad, kamor je pa bil fo pred njima dospel Lotairjev stric Micdonald. Na gradu je zbrana čudna družba, zlasti originalna je stara odgojiteljica Marslandove hčeri Edite in njene prijateljice Eve, gospics 8ara, navdušena spiritistinja. Saj pa je tudi vsebina ta koDveacije senzačna. Razdeljena je na pet odstavkov. Srbija se zaveže delovati in pomoči če treba, da se v Boso! ia v Hercegovini obrani red in mir, in zavale ae, da a kake drugo držane ae sklene nebes« ketvencije aH pogodbe, če tega ae doveli Avstrija. Narobe pa Srbija nima nikakejfa naliva na pogodbe, katere otlen* Avstrija z raz□ tat drtavajti. Te dofatfce degrasVaje Srbijo za navadeega vazala. I« kaj obeta Avstrija za to pokornost Srbiji? Prfič jamči dinastiji Obre-novićev za vse slučaj« srbski tron, dragi* pa da Srbiji proBte roke, postopati preti Bolgarski kakor ae jej vidi primerno ter ji jamči za vse pridobitve v slučaja vojse z Bolgarsko. Kakor sa a so, Je prišle 1. 1885. do te vojae z Bolgarsko, v kateri je kil Milan popolnoma pobit in avstrijska d plomacije je izposlovala, da ta poraz ni imel za Srbijo neugodnih posledic. — Lahko si je misliti, kak utis je napravila ta interpelacija na delegate. Grof Kalnokv 1« seveda hitel izjaviti, da je ta konvencija apokrifna. To zahteva njegov interes. A bil je tako v škrip cib, da je mural priznati, da se je predao je oa postal miniBter voanjih del sklenila neka pogodba, ki je imela isti namen, kakor ta .apokrifna", da pa sedaj ni več aktuelna. Kaj hočemo Se več?!! Obrtna novela. Kakor znano, pripravilo je trgovinsko ministerstvo obrtno novelo, ki se predloži državnemu zboru v prvihodnjem zasedanju. Sedaj poročajo razni listi, da namerava vlada b to novelo ustreči pritožbam in zahtevam obrtnikov. Ogerska delegacija. V včerajšnji seji ogerske delegacije se je brez razprave odobril okupacijski kredit in se je drž. fi nančnemu ministru Kaliavu izrekla zahvala za njegovo delovanje in priznanje. Delegacija je potem razpravljala o rednem in izrednem proračunu vojnega mimsterstva. Poročevalec Miiiich je naglasal, da je sicer po besedah Kalnokvjevih mir zagotovljen, da pa je vender skrbeti za razvoj vojske. Delegat Bolgar je grajal, da so se postavile v proračun nekatere nepotrebne točke in vprašal, kdaj hoče minister ustanoviti nuojetrsko vojno akademijo? Delegat Gall je zahteval, uaj se sklicujejo reservisti dele meseca decembra k orožnim vajam. Pri razpravi o ministrovih odgovorih na razne resolucije, je grof Appoovi grajal učno knpgo o državnopravni uredbi naše monarhije, kakor se rabi v vojaških Šolah. Ko bo se še nekateri drugi resolucijski odgovori odobrili, je delegacija potrdila ves proračun vojnega mini-sterstva. Kulturni boj na Ogerskem. Razprava o cerkveno-političnih predlogah v magcatski zbornici de ni končana. Razen g-.vornikov, katere smo imenovali včeraj, sta govorila tudi dva ruinunska Škofa in naučni minister E$tt$J. Ta je rekel, da je predloga posledica sodobnega mišljenja. Katoliška c 'ritev, kot cerkev ttačencev je bila svoj čas odločno za iudividueluo svobodo. Čudna navada je, trditi, da se daudanes, v dobi napredka na polju civilizacije, vedno trdi, da je Bvet sprijen. Tako slabi mamo, kikor nas predstavljate. Individuvalno svobodo je treba razviti in utrd ti. Svobodoljubje se ne kaže samo s tem, da kdo varuje svojo svobodo, ampak tudi s tem, da skuša zavarovati svobodo svojim sosedom. — Raij>rave o cerkveno političo h predlogah še ne bodo kmulu dognane. Vlada pritiska z vso silo na liberaloe magnate, naj bi ne glasovali zoper določbi o t rezveratvu in o prestopu k židovstvu. Doslej menda še ni imela uspeha in elegični ton, v katerem prigovarja „N. Fr. Preese" liberalnim magnatom, naj vendar odj^ojajo, svedoči, da je izginilo skoro vse upanje. Ti dve predlogi odloČita usodo cerkvenopolitične akcije, ker se zakon o civilni poroki ne more predložiti cesarju na odobrenje, če propadeta rečeni določb'. V tem tiči jedro c-le Komai »ta Be Harry in Lotair nekoliko udomačila, pride za nj ma razžaljeni krojač Gibson z biriči, da ju odpelje v zapor. Gibson je pravi Sbylock: ali plučati ali me ujieljati v družbo, zbrano v gradu. Vse prigovarjanje ne zaleže nič. Harry predstavi G.baona svojemu stricu in Gibson odslovi biriča ter ostane. Gibson je izvrsten krojač, vsega spoštovanja vreden mož, ali gentleman ni, dan bi bil to sila rad, najmanj pa angleški gentleman. V tem, ko so Marsland in njegovi gostje na lovu in so ostali doma le Macdonaid, Sara, Elita in Eva ter Robert, ki se je bil o kratkem časa svojega bivanja v gradu vsem domačinom nenavadno prikupil, se je Gibson prav plebejsko napil in se grdo spri s ttarim Macdonaldom. Lotair ga spravi v kniižnico, da se tam strezni. V tem pride pravi knjižničar ll-j-bert. Stari Macdonaid, misleč, da je to njegov netjak, se ga prestraši in naprosi Lutairja, naj skrije Roberta. Lotair ugodi tej želji ter spravi Roberta v knjižnico, kjer Bpi krojač Gibson, odgojiteljici Sari pa pravi, daje ustrezajo njeni želji, poiskal medij, s katerim bo lahko delala svoje spiritistične poskuse. Seveda izvesta to koj tudi E lita in Eva. Robert je, ker ni mogel izhajati z vinjenim Gibsonom, sedel v ■itovscijt- VJadi ndaai listi pravijo, da ministerstvo ne odstopi, tudi če propadejo imenovane cerkveno-politične predloge, opozicijski in drugi neodvisni listi pa predstavljajo si4#vaeip kot j\ako kritično za mi« ••staratvo. Vladi Ima t poslanski zbornici večine SftSSO štirih glasov, s katero tetino ae more izhajati. Mstm Sidi opotidto, da odstopi, 6« propadejo eer-kvosm-politične predloge v stegna rs ki zbornici, ali eelo ministerstvo, sni vsaj Szilegyi. Tudi VVekerlov sttsfttdnik se že imenuje: hrvatski bia grof Kbuea-flćeirvary. Vladam straafcs, ki possa avoj težavni solata!, se mu bili ne ki vet protivila. Vssftiije povj Slotje kot dvorni svetnik vladnim iemeram le beej pristopeu, nego ie bil kot gimnazijski a^fsttjr, — to bolj, če je kaka gradacija le sploh sfcugsda iilfc. fcuačiloo pa je to i m eno v,uij« za koalicijske politiko tisnderle. Hoheewartev »VateHaad* oanret pile: .Sedaj je pač pričakovati, da objava Ceh imenovanj oo jednem naznanja konec in rešitev gotovih težav, ki so ae bde zadnji čas pojavile". To se pravi: koalicijska vlada operira z malenkostnimi personalnimi vprašanji, in tako bode glasove odkupila nemško-libe-ralni stranki z ministerijalnimi, Hohenwartovcem pa b sekcJBkimi svetniki I Za „stellonjagerje" se bliža nove, zlata doba. — (Slovensko gledališče.) Oi> popolni razsvetljavi gledališča v proslavo Najvišjega godu Nj. Veličanstva predstavljal se je včeraj v drugič .Ludvik XI." Gledališče je bilo dobro obiskano, vender, žal, ne tako, kakor bi smeli pričakovati glede na pomen večera in pa na to, da je igra že s prvo predstavo m >rala pridobiti si mnogo, za umetnost uneteg« občinstva. Tudi sinuČ bo se razvijali značaji in prizori s popolnim uspehom. Gosp. Freudenreich je predstavljal mojsterski kralja, padajočega iz jedno skrajnosti v drugo: sedaj tiran, a hipec potem grešnik na kolenih, ki se zopet v trenotji dvigne, da Be napihne v svojo domišljavo vsemogočnost. Vse to v trbleoem, vidno propadajočem telesi, katero je goopod Freudenreich poosebil z igro, živce pretresajoče ! V prizorih, ko se kralj izpoveduje .svetemu možu" svojih zločinov, ko leži pod koleni vojvode Nćmoursa, ko na prestolu izgublja vse moči, da je kakor mrtev, in ko nazadnje res pred smrtjo »trepeta: povzpel se je gospod Freudenreich do vrhunca umetniške predstave. Tudi gosp. Anić je včeraj še bolj, nego pri premijeri pokazal svoje strokovnjaštvo v igri. Ko je v prvem in drugem dejanji ponosito stopal na oder, razodevajoč na obrazu globoko in trajno žalost vojvode Nemour^a, v vsem kažoč pogum maščevanja nad kraljem, ko je z veleresno, dooečo in razločno besedo oznanjal svoj namen, tedaj mu je občinstvo očividno z velikim veseljem pri odprtem odru ploskalo. Izboren je bil tndi, ko je z bodalcem v roki napad"! samega kralja, a zbežal od njega, češ, da naj rajši živf za pokoro! Gospod Ine man n, ki se je že prvič mahoma prikupil občinstvu s svojim elegantnim nastopom, svojim člitiin in globokim organom, čuta polu m govorom, potrdil je tudi včeraj, da se ne motimo v njem, će ga imamo za izborno umetniško moč. Domače moči so posamič in v skupinah vrlo toČuo sodelovale. Pred vsem sta se odlikovali gospica Slavčeva in gospica P o 1 a k o v a. Prva je predjlavljula idejaluo ljubezen Ženske nasproti očetu, nueproti izvoljencu naravuo, ljubeznivo in ve« ieprikupno; predstavljala tudi dovršeno strah, obup in žatost. Tudi goBpic« Polakuva jo Kraljevega eina predočila v vsakem položaji velesrečno; za ulogo mladvga naivnega, dobrosrčnega, a vender pogumnega zuačaja je kakor ustvarjena, bodi si po svoji postavi, bodisi po svojem organu. Obe gospici sta v .Ludviku XI." pokuzaii veuk talent, kateri «e bode vsied njune neumoruoBti in veselja do odra kmalu do popolnosti ruzvil v radost slovenskega gledališč«. PoBebue pobvaie sta še vredna gospoda Danilo, ki je kot puščavnik ali „sveti mož" dosledno na-pravljal jako resen iu blag vtis, ter goBpod V e -r o v š e k , koji je bil kot minister, kot oče, a tudi kot „intimu-iu popolnem kos svoji nalogi. 0 drugih nastopajočih osebah velja isto, kar pri prvi predstavi. — V začetku predstave, katero so a svojo navzočnostjo počastili tudi deželni predsednik g. baron Hein s gospo soprogo, deželni glavar g De tel a, mestni župan g. G r a s s e I I i z gospo soprogo itd., svirala je vojaška godba Westermayerjevo cesarsko ouverturo, katero je občinstvo stoje* poslušalo in z živio klici pozdravljalo. — (Dvojna mera) Ž i davno bi se bile morale vršiti nove občinske volitve v Voloski, a vlada nikakor neče prisil ti odbora, da sestavi zapisek vo-1 ilce v. V jedni zadnjih sej so občinski zastopniki volili poseben odsek treh članov (dva Ilr.ata iu jed-nega Italijana), ki naj č m prej pripravi vse kar treba za nove volitve. Ti odsek pa je vlada razpustila in imenovala posebnega komisarja, jedino zato, da bi se volitve Se sedaj se vršile, ampak pozneje, kadar se sbero nemški posestniki vil in pomagači italijanske stranke, katerim je potem zmaga zagotovljena. V Creau je vlada razpustila občinski zaatop, ker so se dogodila velika poneverjenja, upravo občine pa je poverila trem strastnim Italijanom, mej katerimi js tudi bivši župan, ki je kolikor toliko odgovoren, da se je rečeno poneverjanje moglo zgoditi. Taki dvojni meri pač ni treba komentarja I — (Vol i U k i shod v Skednju,) ki ga skliče društvo .Edinost', bode v nedeljo v gostilni g. S«nciua Čemota ob 4. uri popoludne. G. poslanec Nabergoj bode poročal o svojem delovanju, nadejati se je torej prav obilne udeležbe. — (Osobne vesti.) Pravna praktikanta pri višjem deželnem sodišči v Gradci gg. Angelo Savni k ia Adolf Matzl pri okr. sodišči v Mariboru d. D b. sta imenovana avskultantoma za Štajersko. — Naš rojak s. Matevž Krt, major v 11. pešpolku ia poveljnik vojnega nabornega okraja v Piseku na Češkem je stopil v pokoj in si izvolil Ljubljano za svoje bivališče. — (Poročil se je) g. Ignacij Maborčič, davčni pristav v L ti ji, z gdčno Marijo Kobler-j e v o iz Litije. — (Prememba posesti.) Gospoda Ignacija Korošca h 5o v Cerkvenih ulicah št. 19 v Ljubljani kupil je gosj>od Ivan Tosti, gostilničar pri „svatrij-skem cesarju", ki bode tud* svoj obrt od 1. novem bra naprej izvrševal v lastni hiši; dosedaj Lajovi-čevo hišo v Flurijanskih ulicah št. 33 pa je kupil gospod Ivan Ta v želj. — (Poseben vlak) na Reko in Trsat priredi potovalna pisarna E Schmarda v Ljubljani dne 6. oktobra. — (Vpis firme.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo v zadružni register novo firmo: „P o s o j i 1 n i c a za Ilirsko Bistriški okraj, zadruga z omejeno zavezo". — (Glas iz občinstva.) Ic Kostanjevice se nam dne 1. t. m piše: Danes bi Be moral vršiti pri nas sejem. Kljubu temu, da je vso noč deževalo, prišlo je vender nekoliko sejmarjev z blagom na sejem. V največjih skrbeh radi tega sejma je bil v prvi meri naš cestni mojster Nace Čerov, kojega žena ima tako zvano »stantnino" in cestnino v najemu. Bai se je, da bode prišlo radi deževja premalo „kramarjevin da bode vsled tega padlo premalo grofiev v njegov žep. Ko je danes zjutraj okolo polu 9. ure zagledal nekega usnjarja, ki je prišel nekaj ur daleč na sejem s svojim blagom, zavrnil ga ju: „Danes ne bo nič, sejem je prepovedan, kar B&preiitel* Ta usnjar je slednjič ubogal. Ali je to Nace 0 tov storil iz lastnega nagiba ali vsied migljaja županovega, tega ne vemo; pač pa dobro vemo, da take zadeve ne spadajo v delokrog cestnega mojstrs. Nič manj čudno pa se nam dozdeva postopanje našega župana g. Severja. Kajti Že ob 8. uri zjutraj je občinski sluga z bobnom Daznaujal, da uo bode sejma Dvonrmo, da je imel ou v to o tem času že dovoljenje od deželne vlade. Zljubilo se mu je tudi danes odposlati telegram kratkih besedi) v Št. Jernej na občinski urad: .sijem bode prej ko ne prepovedan". Kuj ta telegram pomeni, vedel bode menda najboljše naš ž ipan. Skrajni čas je, da kompetentna oblastva poduče Kostaujevškega občinskega predstojnika, kaj iu kdaj sme kaj prepovedati, najmanj pa podučiti ga, da ni stvar njegova, brez povoda prepovedovati sejmove. Neodpustno in nedopustno je v vsncem oziru, naj to stori že župan Sever ali cestni mojster, da se na tak način odganjajo sejmarji s sejma. Največ škode pri tem so imeli le domači obrtniki in gostilničarji, ki so mnogo pripravili za sejem. — (Slovesna instalacija) infuliranim stolnim dekanom imenovuuega kanonika Btaroste c g Lovrenca Herga bode v Boboto 6. t. m. v atol ni cerkvi v Mariboru. — (Z Graškega vseučilišča.) Predavanja za pravnike in filozofe na vseučilišču se prično letos šele dno 1. novembra, in sicer v novem vse-učiliškem poslopji. Kdaj se preselijo ostale fakultete in uradi v novo poslopje, še ni gotovo. Vpisovanja ae prično 15. t. in. — (Nova bra m bovška vojašnica v Cel j i,) ki jo je dalo zgraditi mesto, se je nedavno izročila svojemu namenu. — (K a d e t n a šola v Mariboru) se je slovesno otvorila včeraj, na cesarjevega godu dan. Slovenščino bode poučeval na tej šoli gosp. polkovni -zdravnik dr. Fran Radej. — (Nova pošta) s katero je združena tudi poštna hranilnica se je odprla s početkom tega meseca pri Sv. Frančišku v Gornji Savinjski dolini. V zvezi bode s poito, ki vsak daa vozi s Pake v Gornji Grad in s pošto v Ljubnem. — (Trgatev.) Na Bizeljskem bode letos dosti vina. Še le kakih 10 let je, odkar so tam začeli zasajati amerikanske trte in že obsezajo novi vinogrsdi okolu 300 hektarov. Letos se bode pridelalo že kakih 8000 veder vina, to je skoro štirikrat toliko nego lani, ko se ga je pridelalo okoln 2000 veder. To je pač posnemanja vreden izgled, ki so ga dali Bizeljski vinogradniki. — Na Dolenjskem je še tam, kjer je ostalo še kaj vinogradov, le slaba trgatev in se bode malo vina pridelalo. Kar ga pa bo, je prav dobro, ker je grozdje dobro dozorelo. V nekaterih krajih so že pridelali nekaj vina iz novih goric. — V Halozah na Štajerskem hode tudi slaba trgatev. Stari vinogradi bo opešali, novih pa še ni mnogo nasajenih. — (Velikansko izabelno trto) ima posestnik Fran 2uokoviČ pod Črno Goro na spodnjem Štajerskem Tra je napeljan pod hišnim kapom in je dolg 22 metrov. Na njem je vsako leto nad 500 lepih grozdov. Stara je trta kakih 8 let. — (Sneg.) Kakor poročajo GraŠki listi, je zapadel v mnogih krajih na Štajerskem sneg precej izdatno in je snežilo ne samo v gorovji nego tudi po dolinah. Vode so vsied tega silno narasle. — (Umrla je) v Dolnji Stubici na Hrvat-Bkem te dui gospa Strgarjeva rojena Ban. Pokojnica je bila poznana kot nevesta nepozabnega ilirskega skladatelja Vatroslava LisinBkega. Zlo-ž la je tudi ona nekoliko dobro uspelih pesnij, katere je uvrstil g. prof. Klaič v svojo zbirko hrvatskih napevov. Slovenci in Slovenke I ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda 1 k A 1 Davila a Uredništvu našega lista je poslal: Za .Narodni dom* v Ljubljani: Gosp. dr. Danilo M a jar on, odvetnik v Ljubljani 10 kron stave, izgubljene nasproti gonp. Ivanu Valenčiču, posestniku v Trnovem pri Ilirski Bistrici. — Živela rodoljubna pogoduika iu njiju nasledniki t Razne vesti. * (Psriška voda.) Kak ukus mora imeti voda iz reke Sene, Be da presoditi, ako se pomisli, koliko mrtvih živalij bo je izvleklo 1. 1893 iz reke, namreč: 5652 psov, 3307 mačk, 9108 podgan, 1720 kur in fazanov, 3944 raznih tičev. 4209 domačih ZHjčkov, 789 prascev, 7 telet, 4 ježe, 93 konj, 15 ovac, 13 opic, 6 kač, skupaj ne manj n^go 28 807 mrtvih živalskih trupel, ki so večinoma b I a že gnila in smrdljiva, ko so se vrgla v vodo. In tako okuženo vodo nekateri še celo pijejo. * (Novodobna mladina) Na Duuaji je skočil 1 Ttettii mizarski učen. c Maks Mašof blizu spomenika „Spinuerin am Kreuz" v neki tolmun in je utoml. U/.rok samomoru je bil, da ga js mati okregala, ker je h>l z»nikruo počesan. ♦(Velikanska tatvina) V F.orenci so vlomili tatovi v stanovanje nekega C<>rsiu:-ja, upra vitelja imetka moozih bogatih rodbin. Odnesli so iz njegove pisalne sobe skrinjo, v kateri je bilo za jeden milijon denarja in vrednostnih listin. * (Tat v pasti.) V neki večji restavraciji v Inomostu je b Ia te dni ukradena pri koncertu vrbna suknja. Drugi dan nedi okradenec, uradnik mestne sastavljala ce v svojem uradu, ko prinese uezuan mož suknjo, da jo zastavi. Uradnik, spoznavši takoj svojo ukradeno Buknjo, pravi možu, naj malo potrpi. Nič zlega sluteč mož res čaka in pričaka pozvanega redarja, ki ga je odvedel v zapor. * (Velika tatvina v železniškem kupe ji ) Na progi M lan-C ono blizu postaje Camer-lata je bila ukradena nekemu Amerikancu, ki je zaspal v kupeji, denarua listnica s 111 000 frankov. Tat je bil gotovo n«ki sopotnik, ki je izstopil na omenjeni postaji. O njem ni nobenega sledu. * (Grozen rop a rs k umor.) V Gibaniszkem v Vilenski guberaiji tu Ruskem so nezuani zlikovci napadli po noči posestvo nekega najemnika Giossa in umorili njega, njegovo ženo, mater, tri otroae in štiri posle. Ko so oplenili vso hišo, so jo morilci zažgali in pobegnili. * (Kaznovan sultan.) Said Alija, Comor-skega sultana, ki j« hotel otrovati francoskega rezidenta, bodo prevedli v Novo Kaledonijo, kjer bode stalno internovan, Dunaj 5. oktobra. Permanentni justičnf odsek se je posvetoval o načrtu zakona glede posvetovanja o novem civilnopravdneui redu. Načrt določa, da se civilnopravdni red predloži gospodski zbornici, ki voli poseben odsek za posvetovanje, če bi odsek se izrekel za kako premembo načrta, se snideta odseka obeh zbornic in če se ne zjedinita, pride dotična stvar v plenumu. Po končani generalni debati v obeh zbornicah se bo vršilo glasovanje, ne da bi se bila vršila kaka specijalna debata. Odsek je ta načrt odobril. Dunaj 5. oktobra. V raznih krajih na Dolenjem Avstrijskem in na Štajerskem je po-vodenj prouzročila katastrofe. Budimpešta 5. oktobra. V današnji seji avstrijske delegacije se je odobril proračun vojnega ministerstva. Delegat dr. Brzorad je tožil, da je vojaška uprava češkemu jeziku nenaklonjena in je svoje pritožbe podprl z mnogimi vzgledi in dokazi. Končno je plediral za splošno nizoroženje. Opat Treuinfels je govoril o dvoboju in zahteval, naj se prepovć, Pacak pa je razpravljal o trpinčenju vojakov in navel za svoje trditve mnogo dokazov. Rim 5. oktobra. Japonska vlada je italijanskemu poslaniku forinelno obljubila, da se umakne Šanghaju. Pariz -0. oktobra. Vlada je zaukazala francoskemu obrežje madagaskarsko varujočemu brodovju, naj s silo prepreči, da bi tuje ladje izkrcavale orožje. Ker uvaž jo angleške ladje vse polno orožja, se splošno sodi, da je vlada s tem ukazom zelo poostrila nasprotstvo mej Francosko in Angleško in da vsied tega lahko nastane resen konflikt. Pariz 5. oktobra. Znani baron Hirsch je naročil nekemu senzalu Pingaultu, naj na njegov račun proda večjo množino sladkorja. Pingault je skupil za sladkor 3,600.000 frau-kov. Prišel je k Hirschu in rekel, da mu je bilo skupilo ukradeno, potem pa se pripravil, da pobegne. Policija ga je prijela iu našla pri njem ves poneverjeni znesek. Berolin 5. oktobra. „ĐOršenzettung" javlja, da pride na spomlad ruski car za nekaj časa v Opatijo. Ank ona 5. oktobra. Po voden j je podrla tukajšnjo bolnico. Zasutih je nad 600 bolnikov. Bati se je, da se nihče ne reši. Narodno-gospodarske stvari. — Nov pravilnik pri c. kr. skladiščili v Trstu. Z dnem 1. septembra t. 1. je pri c. kr. akla-diščih v Tratu steni I v veljavo z dot čnimi tanfimi vred nov pravilnik /.a porabo I«• p za blago (hangariev) m nabttžij v piostem okolišu pri novi luki tižaški. Po ti-m u .vem pravilniku se more ve« promet z blagom preko Tista veliko Cr-n^je spravljati kakor doslej, v kolikor se namreč \rSi v prpstvm okolišu m se ne d<u*Ča tridnevna pristojbine prosta doba, za katere smo bl*go v uaugarjih ležati; ta doba se podal'Ša z ozirom na prostor, ki je na razpolag j pri uvoznem ble.gu na 5 pel )'.vozuein na 8 dni. Ker ae ie pi vkljub tem olaišavain p jalednji čas opazilo, da inozemska parooTodns d-uštv* vozne liBte spremijo,-jejo z opomnjt-.mi, vsied kater h m.-ra sprejemnik i I iu: a pri izkrcavauii v Tu.tu plačati pi ;sto|bioo, določeno od trgovske in ottrtniAke zbornice v Trstu po tai ti od ajtrila 1884. — opozarjajo se interesa« vani krogi, da od svo|ih tujih pošiljalc*4V b'ag* zahtevajo, da voztph listov ne spremljujejo več a takimi opomnjami, teuivfč iste sploh bre/. voake opotn-nje napravljaio. Tar f t i& I. 1884 je z dnem 1. septembra 1894 pnšia ob veljavo in v slučaji, ca je vozni list opremljen z zgoraj navedeno o|>oiiiujo, ui >ra s|>rejemnik h!oga v Tratu p'aeat.i dvakratne stroake za iskrcavsnje t. j |><» tarifi iz I. 1884 in novi ta-r fi z dne 1 septembra 1894. — I^vud omenjenega ptavilmka /a hangarje z dotičnimi pri c. kr. skladiščih tačasuo veljavnimi tarfiini je ua ogled vaškemu v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani. -- Železuica Kotor -Dubrovnik Metković. Avstrijsko trgovinsko ministerstvo ju podaljšalo za 6 mesecev koncesijo, podeljeno rialmatinnkeinu poslancu dr. Kvekiču za tehnična dela železniške proge, ki bi vodila iz Kotora v Risano, Morinje in Dubrovnik-Metkov'ć Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega vdravila, katero se da. tako mnoporjtransko porabiti, nego Moli ovo francosko čgauje in sol11, ki je takisto bolesti ute&ujoce, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdr»\ilo upliv :i na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po postnem Eovzetji pošilja to zdravilo vsak dan k-kar A. MOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuehlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLIj-oV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (16—10) Začetek ob '/,8. url zvečer. štev. f>. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr,pr.wt V sohoto, dnć O. oktobra l**91. Prvikrat: Knjižnicam. Veseloigra v fttlrih delanjih. Spisal G. pl. Moser. Na slovenski jezik preložil M. .M Režiser g. Drag. Freudenreich- Veselic. Stalna igra na repertoirji c. in kr. dvor. gledališča na Dunaji. Zafietek točno ob uri. konec ob 10. mi zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c in kr. pešpolka St. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v torek, dnć 9. oktobra t. 1. Blagajna ae odpre ob 7. uri zvečer. ia*a*o mm „LJUBLJANSKI ZVOH" stoji zA vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; ssa četrt leta 1 gld. 15 kr. mmm Tujci: 4. oktobra. Pri Nlonn: Khrenthal , Citllinaun, Lo\vy, Krauss, Epsteiu, lleiikel z Dunaja. — Schulz iz lindoltovega. — Hribar i/ Celja. — Turu iz Logatca. — LUbernek, VVind-hopp iz Brna. — Sretnćevič i« Ilirske Bistrice. — Salmič iz Postojine. — Fiey iz Gradca. — KuUu.au it Pulja. — Koš me I j iz Železnikov. Pri Mulići i Weiss, Klement. Schacherl , Kavan, Reich, Kuolz, Benedict, BtSttiataisler, Win/el, Baur « Dunaja. — Dinkelspil it TrBta. — liaab it Gradca. — Itu-giero lz Reke. Pri btavurskem ilvorn : Kikel iz Kočevja. — llitscbman z Dunaja. Pri »v ni ri i * It <-m fCMttrju: Perhavc iz Vipave. — Mihelič iz Kumuika. — Maček iS Gradcu. — Me.ten iz Begunj. Pri |užn**m kolodvoru t Kolesa iz Litije. — Belič iz Inotnostt. — Kiessiuan z Dunaju. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja btanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. -M 7. zjutraj 3. popol. 9. zvečer 72(1-7 . 2ti 3 »a. 789*8 M. 11 4" C 15 4« C ii-r C sl. zsh. sl. jzh. sl. zah. de*, obl. dež. 11 OOm. dežja. Srednja temperatura 18'7* za 0 3° pod normalom. 98 gld. 98 . 3DvL2^aJ©Jcsi "borza. dni & oktobrs t 1. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru aTttrijska zlata renta ....... 123 avstrijska kronska renta 4°/...... 97 Ogerska zlata renta 4°/t......121 Ogerska kronska renta 4'/......98 Avstro-ogerske bančne delnica ..... 1033 Kreditne delnice.........370 London Tista. ........ Nemški drž. bankovci sa 100 mark 20 mark.......... 20 frankov........, Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... Dnć 4. oktobra t. 1. 4"/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 „ Donava reg. srečke 6°/, po 100 gld. . . 127 a Zcmlj. obe. avstr. 4'/f%> zlati zast listi . 123 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 19t> . 124 60 12 9 45 5 Ljubljanske Brečko........24 Rudolfu ve srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drnSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rnbelj........ 23 166 329 l 90 90 10 9) 50 45 15 95 19 89 25 89 75 I 25 50 BO 75 50 50 33"« UST a, Stotrezzi trgu. išt- 3 7. uri JO min. zjutntj o.ebni vlak t Trbl*. Pontab.l, Haljak, Oa- lovno, Pranzeaafaata, Ljubno, Dunaj, (aa Balathal v Bolnograd, Dunaj) via Amatntton. Ob 11. Mri 41 min. itopotuilnr meiani vli»k t Noto malto, Kočarja. Ob 11. uri MO min. Oopolurtn* oaabui rlak t Trhla, Pontab.l, Heljak, Oalovoo, Frans.nara.te, Ljubno, Salathal, Dunaj Ob 4. uri 14 min. poj>ofu» »» .......'IlO »' ® »» Za nepokvarjenost ae Jamči kakor pod peAatotu t V množini po 50 ali več litrov skupaj mnogo ceneje. Oznanilo. Razpisna je služba občinskega tajnika v glavni občini Cerknici, z letno pato 1HO (gl«!, — Zahteva se zmož-Dotit slovenskega is Demškfga jez>ka v govoru in pinavi ter znanje v rešitvi vseh f.biMiisk h zadev. Dotične prošnje s potrebnimi dokazili, lastnoročno spisane, vložiti je cio ±. novembra ±33-5= pri poilp Hwn»Mii Sopanstvu. 2Čtii>lxiiMtvo Corknica, dn6 4. oktobra 1894 (1128—1) Ivan Žitnik, župan. se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. lito doobiajo dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija iti kot vojaika ienltna kavcija; razen toga ju \ mikih 1 o Kui. zalo>.nic za-varovHinli po liipotokarni vrednosti 253 ^ld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurau pri banka in menjalnica v Ljubljani. (b.;h-35) d(a 2919- (1127) Služba rudniškega zdravnika. Pri podpisani c. kr. rudnifiki d>rekciii se oddaja služba rutiniNkcgn idravnlka z dohodki X č>n. reda, a 400 gld. letne popotniue, letnih 38 gld. ca kuravo ordinacijake aobe, s stauovanjem, proti odbitku polovce aktivitetne dokiade, in sicer proti trm u pogoju, da bode na novo nastopu ši rudniški zdravnik Se le po triletnem brezmadežnem službovanju, mej katerim časom pa ho mu lahko služba poluletoo odpo«e, stalno namedčen, in da se mu bodo v tem slučaji tri poskudaa leta v odmero pokojuine, ne pa v petletne doklade uštela. Službene dolžnosti rudniškega zdravnika določuje službeni poduk. S 50 kr. kolekovane prošnje z dokazom BtaroBti, krepke telesns po-stavp, dosedanjega zdravniškega službovanja in znanja nemškega in slovenskega, ali kacega druzega slovanskemu jezika, kakor tudi doktorstva medicine, kirurgije in imgisterstva o porodništvu, naj se do 31. oktobra 1884 pri podpisani c. kr. rudniški direkciji uložć Na prosilce z daljšim službovanjem v bolnišnicah se bode posebno oz r jemal. Idrija, dne* 3. oktobra 1894. C. kr. rudniška direkcija. L. Luser-jev obliž za turiste. i**>t<>■%<> in hllro upih vajočo Bredfltvo proti kurjim (iffNiim, iulp'iii ua pod- platih, pidah in >^S»^ Veliko drugim trdim v^^!^ , S Priznani,n praakam S P'Bcm J° ,,a Dobiva se v lekur-nab. glirni razpo-šiljalnici ■ L, Schwenk-a lekarna yr (40 40iMeldllngr-DunaJ. y^^r Pristen samo, če imata tiavod in \ <Č^r obliž varstveno z-umko in podpis, ki je tn zraven; torej naj so pasi in zavrne vse manj vredno ponaredbe. Priaten v I.f ubljtaiii z Jo». Mayr, J. i$woboda, U. pl.TrnkAczy.G.Piccoli,L. Grečol; v Itutlolfoveui S. pl. SUdovič, F. I Ini kn; T Kiiinulkn J Močnik; vCelovel A. £^er, W. Tliunnwald, J. Birnba-cher; v Itrenali A. Aich-ing«;r; v Trira (na Koroškem) C. Mennur; v It.-1 fli ii F. 8ckolz, Dr. E. Kuuipf; v Ourlel G. B. Pontoni: v Woil'». hercu A. II nt ti; v Krali)! K Šavnik; v Kad-goni C. E. Andrieu; v Idriji Josip Warto; v Kitalo vi f Icl A. Koblek; v Celji K. Gela. Izdajatelj ia odgovorni mudiuk: J on i p N o 11 i. Lastnina in itak »Narodne Tinkarne". DJ