GLASNIK URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA Ljubljana, is. oktobra 1963 leto x., ST. 72 OBČINA ČRNOMELJ 753. POPRAVEK odloka o spremembi odloka 0 dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini Pri primerjanju z izvirnikom se 3e ugotovilo, da je v besedilu odloka 0 spremembi odloka o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 69-724/63) nastala tiskovna napaka, -zaradi česar najavljamo naslednji POPRAVEK odloka o spremembi odloka 0 dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini Drugi odstavek 1. člena a) točka se glasi: »v prvo kategorijo so razvrščeni uslužbenci na delovnih mestih, za katere se po sistemizaciji zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba, ali za katere je s sistemizacijo zahtevana srednja strokovna izobrazba, pa •majo nad 25 let upravne službe. V Prvo kategorijo spadajo tudi visokokvalificirani delavci.« Zadnji odstavek 2. člena se glasi: »Ce se prizna uslužbencem nadomestilo večje kot 20.000 dinarjev na mesec, mora izdati o tem predstojnik rgana posebno obrazloženo odločbo.« Štev.: 114-2/62. Datum: 7. oktobra 1963. Iz tajništva Občinske skupščine Črnomelj OBČINA DOMŽALE Podlagi 4. člena zakona o od-etništvu (Ur. 1. FLRJ, št. 15-162/57), nnrv, x.a Pravilnika o službi pravne ljudskih odborih (Uradni stnf. . RJ’ št 27-388/60) ter 26. člena obči« 8 °b^'ne Domžale je Skupščina zborni ^mžale na seji občinskega no«ti in na sci* zbora delovnih skup-11 dne 8. oktobra 1963 sprejela Q ODLOK Ustanovitvi službe pravne pomoči občine Domžale 1. člen noma„d?janie pravne pomoči obča-riiam aeJ°Ynim in drugim organiza-kot c °Pcine Domžale se ustanovi skunJAjTl?Stojna služba pri Občinski Pravr,Clni °bčine Domžale služba *:‘lah.e pom°^ 8 sedežem v Dom- 2. člen ravna pomoč obsega: tov' aa,atlie ustnih pravnih nasve- ^oMŽavlS.6; li3tin - p0g0db' 3. sestavljanje vlog — prošenj, tožb, predlogov, pritožb in zahtevkov ter podobno; 4. zastopanje strank na obravnavah in narokih pred rednimi sodišči v pravdnem postopku, nepravdnem in izvršilnem postopku, zastopanje strank v upravnem postopku in upravnih sporih, zastopanje strank pri uveljavljanju premoženjsko pravnih zahtevkov v kazenskem postopku, pred zavodi, ki opravljajo javno službo ter organizacijami. Služba daje pravno pomoč tudi ustanovitelju z izjemo zastopanja v premoženjsko pravnih zadevah. 33. člen Služba pravne pomoči mora dati pravno pomoč vsem občanom in organizacijam, ki se nanjo obrnejo. Služba pravne pomoči lahko od-' kloni pravno pomoč, če je postavljeni zahtevek očitno neutemeljen ali nedovoljen ali če že zastopa eno izmed nasprotujočih si strank v določenem sporu. 4. člen Služba pravne pomoči daje pravno pomoč proti plačilu po tarifi, ki velja za delo odvetnikov; lahko pa s posameznimi organizacijami sklene pogodbo o stalnem dajanju pravne pomoči proti pavšalnemu plačilu. Plačila za pravno pomoč so oproščene osebe, ki stalno prebivajo v občini Domžale, in sicer: a) osebe, ki so pod socialnim varstvom in prejemajo stalno ali začasno denarno podporo ter osebe, ki dobivajo priznavalnino; b) osebe, ki so po veljavnih predpisih oproščene plačila sodnih taks. Stroške pravne pomoči za te osebe plača ustanovitelj. 5. člen Ce dohodki, ki jih doseže služba pravne pomoči, ne zadostujejo za njeno redno poslovanje, ji sredstva zagotovi ustanovitelj. 6. člen Služba pravne pomoči samostojno razporeja svoja sredstva s finančnim načrtom. 7. člen Službo pravne pomoči vodi šef, ki mora biti odvetnik. Odvetnik sklene o svojem delu pogodbo z občinsko skupščino. 8. člen S pogodbo med odvetnikom in občinsko skupščino se določijo sredstva, ki jih je dolžan zagotoviti ustanovitelj, posli, ki jih bo odvetnik opravljal v službi pravne pomoči, delovni čas in osebni dohodek. Za delo v službi pravne pomoči se osebni dohodek odvetniku in drugim uslužbencem določi s pogodbo v skladu s splošnimi merili o delitvi osebnega dohodka. 9. člen Odvetnik In drugi uslužbenci službe pravne pomoči so za redno opravljanje zadev odgovorni tajniku občinske skupščine. 10. člen Na vsaki listini ali vlogi, ki je bila sestavljena v službi pravne pomoči, mora biti tudi pečat službe In podpis odvetnika, ki je vlogo sestavil. Kopije zapisnikov in važnejših vlog se hranijo v arhivu službe pravne pomoči. 11. člen Služba pravne pomoči posluje po načelih zakona o odvetništvu in na tem zakonu temelječih predpisih. Služba mora imeti svoj pečat, svoj tekoči račun in mora voditi predpisane poslovne knjige. 12. člen Stranka dobi pobotnico, o tem. kar je plačala za pravno pomoč in stroške. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-15/63-2. Domžale, dne 8. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, 1. - 755. Na podlagi 1. člena in II. točke V. dela — občinski prometni davek — tarife prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 25-329/62, 29-386/62 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63 in Uradni list SFRJ štev. 18-270/63, 20-300/63, 23-528/63 in 30-495/63) je Skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. oktobra 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku v občini Domžale 1. člen Odlok o občinskem prometnem davku v občini Domžale (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 14-102/60, 37-17/61 In 67-655/62 se v delu B — storitve — spremeni, in sicer tako, da z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati 4. točka odloka o občinskem prometnem davku, ki se nanaša na storitve od razreza lesa. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 421-5/62-6/1. Datum: 8. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, 1. r. 756. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Urad. list FLRJ, št 26-291/54), 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) in 7. čl odredbe za izvajanje pravilnika o ukrepih in postopku za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje svinjske in kokošje kuge (Urad. list SRS, št. 15-133/63) izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo Skupščine občine Domžale po sklepu, sprejetem na seji dne 1. oktobra 1963 ODREDBO o obveznem zaščitnem cepljenju prašičev proti svinjski in kokoši proti kokošji kugi 1. člen Obvezno zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski kugi se izvede s kristal violet vakcino ali z vakcino lapiniziranega soja visoke pasaže. Pri cepljenju prašičev proti svinjski kugi se je treba strogo ravnati po navodilih zavoda, ki je izdelal vakcino. Rok zaščitnega cepljenja je do konca leta. Cepljenje se opravlja dvakrat letno: prvič na pomlad, drugič v jeseni 2. člen Proti svinjski kugi se morajo zaščitno cepiti: a) vsi prašiči na družbenih svinje- rejskih farmah: »Agrokombinat« Ljubljana — Farma bekonov Ihan, Kmetijski poskusni center Trzin-Jable in Kmetijski poskusni center Trzin — Progenotestna postaja Prevoje; b) vsi prašiči pri individualnih rejcih v neposredni okolici družbenih svinjerejskih farm v razdalji do 5 kilometrov glede na epizootiološko situacijo (komunikacije, naravne zapreke itd.). Sem spadajo vasi: mesto Domžale, Studa, St Pavel, Mala Loka, Bišče, Pšata, Dragomelj, Zaboršt, Podrečje, Prelog, Ihan, Goričica, Brdo, Selo, Gorjuša, Trzin, Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš, Topole, Homec, Nožiče, Preserje pri Jaršah, Jarše, Rodica, Hudo, Prevoje, St. Vid, Dob, Cešenik, Tumše, Lukovica, Imovica, Sp. Koseze, Prevalje, Trnjava, Vir, Preserje pri Lukovici, Količevo, Rafolče, Vrhovlje, Dolenje, 2iče, Zagorica, Rova, Radomlje, Skr-jančevo, Kompolje, Krašnja, Vrba, Škocjan, Brezje, Krtina, Videm pri Lukovici, Gradišče, Zg. in Sp. Pra-preče, Sp. in Zg. Loke, Zirovše in Blagovica; c) vsi prašiči v vzrejnih središčih (dobavitelji prašičev za rejo in reprodukcijo, kooperanti in podobno), v turističnih krajih in zdraviliščih; č) vsi prašiči na ekonomijah družbene prehrane, gostiščih — privatne gostilne ter prašiči pri rejcih v neposredni okolici večjih gradbišč; d) vsi plemenski merjasci. 3. člen Obvezno zaščitno cepljenje proti kokošji kugi se izvede na družbenih kokošjerejskih farmah z vakcino F soja (Brescia) ali z vakcino, ki je po virulenci enakovredno F soj vakcini. Pri individualnih kokošjerejcih se kokoši cepijo z okulonažalno metodo z vakcino F sojem, z muktesvvar vakcino pa lahko samo ob izredno močnem širjenju kokošje kuge. 4. člen Proti kokošji kugi se morajo zaščitno cepiti: STRAN 366 GLASNIK a) vse kokoši na družbenih ko-košjerejskih farmah (obratih); b) vse kokoši individualnih rejcev v neposredni okolici kokošjih farm v razdalji do 15 km glede na epizootio-loško situacijo (komunikacije in naravne zapreke itd.). Sem spadajo . vasi: Domžale (mesto), Studa, Št. Pavel, Mala Loka, Bišče, Pšata, Dragomelj, Zaboršt, Podredje, Prelog, Ihan, Goričica, Brdo, Selo, Gorjuša, Trzin, Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš, Topole, Homec, Nožiče, Preserje pri Jaršah, Jarše, Rodica, Hudo, Prevoje, St. Vid, Dob, Cešenik, Turnše, Lukovica, Imovica, Sp. Koseze, Prevalje, Trnjava, Vir, Preserje pri Lukovici, Količevo, Rafolče, Vrhovlje, Dolenje, Žiče, Zagorica, Rova, Radomlje, Škrjančevo, Kompolje, Krašnja, Vrba, Škocjan, Brezje, Krtina, Videm pri Lukovici, Gradišče, Zgornje in Spodnje Prapreče, Spodnje in Zgornje Loke, Žirovše in Blagovica. Zaščitno cepljenje se • izvaja po navodilih proizvodnih zavodov cepiv. Cepljenje se opravlja dvakratno: prvič v jeseni in drugič na pomlad. 5. člen Cepljenje prašičev in kokoši organizira in vodi veterinarski inšpektor občinske skupščine, ki za tehnično izvedbo lahko pooblasti veterinarske postaje in druge veterinarje. Na družbenih farmah izvršujejo cepljenje farmski veterinarji. 6. člen Cepljenje sc izvaja po domovih na stroške lastnikov ali imetnikov živali, in sicer 300 dinarjev za prašiča ter 30 dinarjev za kokoš (komad), kar se plača neposredno pri cepljenju. 7. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po določilih 71. in 72. člena temeljnega zakona o varstvu pred živalskimi kužnimi boleznimi. 8. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 322-26/62-3/10. Datum: 1. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, 1. r. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Ing. Metod Kropivšek, 1. r. 757. Na podlagi 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Urad. list FLRJ, št. 52-763/61) je Skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. oktobra 1963 sprejela odlok o spremembi odloka o določitvi položajnih plač predsedniku, sodnikoma in uslužbencem Okrajnega sodišča Domžale (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 54-511/62). Njegovo prečiščeno besedilo se glasi: ODLOK o določitvi položajnih plač predsedniku, sodnikom in uslužbencem Občinskega sodišča Domžale 1. člen Predsedniku, sodnikom in uslužbencem občinskega sodišča v Domžalah se določijo mesečne položajne plače v neto zneskih. 2. člen 1. Predsedniku občinskega sodišča pripada položajna plača v razponu od 25.000 do 40.000 dinarjev, 2. sodnikom občinskega sodišča pripada položajna plača v razponu od 20.000 do 30.000 dinarjev, . 3. referentom pripravnikom od 8.000 do 12.000 dinarjev, 4. vodji predsedstvene pisarne in računovodji ter vodji zemljiške knjige od 15.000 do 25.000 dinarjev, 5. vodji pisarne v oddelku, strojepiscem I/b in II. razreda, vodji eks-pedita in izvršilnemu organu (arhivar) od 8.000 do 20.000 dinarjev. 3. člen Tehničnemu osebju pripada posebni dodatek, ki ima značaj položajne plače, v razponu od 2000 do 6500 dinarjev. 4. člen Individualne odločbe o višini položajne plače izda uslužbencem za nastavitev pristojni starešina, predsedniku sodišča in sodnikom pa predsednik Občinske skupščine Domžale. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. julija 1963 dalje. Številka: 113-7/62-2. Domžale, dne 8. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, 1. r. OBČINA HRASTNIK 758. Na osnovi 2. odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. LRS št. 5-33/63), 1. Člena pravilnika o izdajajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov (Ur. list LLRS št. 8-78/63) in določb statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1963 sprejela ODLOK o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev 1. člen Dovoljenje za graditev ni potrebno za enostavne rekonstrukcije in adaptacije ter druga gradbena dela, če ta ne morejo vplivati na urbanistično in prometno ureditev oziroma, če ne morejo ogroziti higienskih razmer in varnosti stavb pred požarom. 2. člen Za enostavne . rekonstrukcije in adaptacije gospodarskih in stanovanjskih objektov se smatra: garaže, ki izključno služijo stanovalcem za shrambo njihovih osebnih avtomobilov, izdelava sob v podstrešju, če gre za povečanje obstoječega stanovanja, ki že ima vse sanitarne in druge pomožne prostore, izmenjava ostrešij z dvigom največ do 1 m, priključki kanalov, vrtne ograje ob cestah II., III. in IV. reda. 3. člen Za dela iz 2. člena tega odloka je potrebno izdelati skice, ki jih lahko izdela strokovnjak Izven projektiv- nih organizacij, ki odgovarja tudi za vse eventualne posledice, ki bi nastale v zvezi z izdelavo skice. Za gradnjo manjših gospodarskih objektov, drvarnic, svinjakov, kurnic in medposestnih vrtnih ograj ni potrebno skice niti priglasitve samo v tem primeru, kadar ni spornih vprašanj in kadar presodi gradbeni upravni organ, da je ta dela mogoče šteti za vzdrževalna dela. Kot vzdrževalna dela se smatrajo: izmenjava posameznih delov podstrešja, letvanje, prekrivanje, zamenjava oken z delnim povečanjem odprtin, naprava izolacij, zamenjava podov, obnovitev fasad, notranja preureditev prostorov z nenosilnimi zidovi. Dela, navedena v 1. in 2. členu tega odloka, lahko izvajajo gospodarske in družbene organizacije thr posamezniki v lastni režiji, če delajo zase, zagotovljeno pa mora biti strokovno vodstvo, kar mora biti navedeno v priglasitvi del. 4. člen Gradbeno upravni organ občinske skupščine je dolžan pred pričetkom obravnavanja zadeve presoditi, če je mogoče vsak konkretni primer obravnavati v okviru tega odloka, v nasprotnem primeru mora uporabiti redni postopek za pridobitev dovoljenja za graditev. Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja gradbeni inšpektor Skupščine občine Hrastnik. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-1/63-1. Hrastnik, dne 28. septembra 1963. Predsednik občinske skupščine Milan Babič, I. r. OBČINA KRANJ 759. Na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS, št. 8-65/63) je Skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1963 sprejela ODLOK o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Kranj I. Splošne določbe 1. člen Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Kranj veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS, št. 8-65/63) in določbe tega odloka. 2. člen Za mestno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu občine Kranj. Meje ožjega gradbenega okoliša za mesto Kranj je določil okrajni ljudski odbor Kranj z odlokom o določitvi ožjih gradbenih okolišev v okraju Kranj z dne 15. septembra 1959 št. 03-643/23-59, katerega je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo z dne 14. julija 1959 št. 01-140/21-59. 3. člen Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje: — da je izvršena priprava mestnega zemljišča (v smislu 3. člena republiškega zakona o urejanju mestnega zemljišča), — da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo. II. Organizacija ureditve mestnega zemljišča 4. člen Urejanje mestnega zemljišča se poverja komunalnemu skladu občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: sklad). S posebnim odlokom o ustanovitvi komunalnega sklada predpiše občinska skupščina tudi organizacijo, vire dohodka, sredstva, obseg in način poslovanja sklada. 5. člen Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi za ureditev mestnega zemljišča. 6. člen Občinska skupščina sprejme natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju sklada v zvezi z njegovo dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča. III. Način In obseg urejanja mestnega zemljišča 7. člen Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim družbenim planom, z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mestnega zemljišča ali s pb-sebnim odlokom ali drugim aktom- 8. člen S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina: — zemljiške predele, kareje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine; — višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov; — vire finančnih sredstev za pO-kritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč; — obseg urejanja zemljišč in na-čin urejanja v skladu z določbami 3. člena odloka; — druga vprašanja glede na krajevne razmere. 9. člen Sklad, ki skrbi za urejanje mest' nega zemljišča, izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu s smernicami občinske skupščine o ureditvi mestnih zemljišč. Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega oziroma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestne zemljišče, in mora obravnavati pri' pombe krajevne skupnosti. Sklad predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev za komunalne zadeve pristojnemu svetu občinske skupščine hkrati s pripombami krajevnih skupnosti. 10. člen Mestno zemljišče sc oddaja i uporabo družbenim pravnim osebsh1 in občanom z javnim natečajem, 'n sicer za gradnje, ki so predviden* v elementih zazidalnih načrtov ** ožje gradbene okoliše iz 1. člena teg8 odloka. GLASNIK STRAN 367 Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo. Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti. 11. člen Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene občinska skupščina na seji obeh zborov. Ta določba velja tudi v primeru, ko namerava graditi na mestnem zemljišču družbeno pravna oseba, ki upravlja zemljišče, v skladu z urbanističnim programom in projektom ter v primeru, ko se ob pogojih 40. Člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) dodeli nezazidano mestno zemljišče Prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo. 12. člen Mestno zemljišče odda v uporabo v imenu občine sklad. V. Javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča 13. člen Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Komisija šteje najmanj 3 člane. 14. člen V razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi: 1. zazidalni podatki za gradnje na mestnem zemljišču; 2. višina odškodnine za mestno zemljišče (drugi odstavek 27. člena odloka) ter rok in način plačila odškodnine; 3. rok za začetek in dokončanje Kradnje; 4. Višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine; 5. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in hačin plačila prispevka; V razpisnih pogojih pa morajo biti obseženi: 1. določbe o tem, kako se postopa ' Primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja; 2. določbe o tem, kako se prenese Pravica uporabe zemljišča na drugo sebo v primeru, če objekt še ni do-gotovljen; 3- določbe o tem, kako se postopa liiiz meru’ Pride uporabnik zem-1 sca pod prisilno upravo ali preide redno ali prisilno likvidacijo; „. , navedbe, katera dela bo razpisi *iCC batečaja izvršil na svoje š ',Skc Po dograditvi objekta, v kak-ŠWr!!n roku in sorazmerni delež stro-Vo!y- ki jih je pri natečaju upošte- drn«i Zveznosti uporabnika na-Ce ^bapravam in urejanju okoll- !5. člen od*1** sc> da je javni natečaj za j- *U° mestnega zemljišča uspel, če tKin,jiPISOVillcc natečaja prejel eno Dis,_. bo za zemljišče, ki ustreza razdanim pogojem. 16. člen Komisija predlogi po opravljenem natečaju upravnemu odboru mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika. 17. člen O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Predlog komisije za UO sklada ni obvežen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen. 18. člen Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, sc lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritožc na upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 19. člen Sklad mora takoj po sprejemu sklepa upravnega odbora (17. člen tega odloka) objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način. Sklad mora najkasneje v 8 dneh potem, ko postane odločba o oddaji mestnega zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča. 20. člen Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati: — podatke iz sprejete ponudbe na natečaju; — druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča, oziroma z gradnjo objekta. VL Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča 21. člen Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobe urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina. 22. člen Prispevek k stroškom sme vsebovati: 1. stroške za pripravo mestnega zemljišča: a) asanacijska dela kot so: naravnavanje, nasipavanje in osušilev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dcia; b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala; c) zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb; 2. stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer: a) mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov); b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo); e) omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste; č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda. 23. člen Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Kranja in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti. Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisanih pogojih. 24. člen Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev tega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastalo razliko iz lastnih sredstev. V primeru iz prvega odstavka mora razpisovalec za tak razpis javnega natečaja dobiti pritrditev občinske skupščine. 25. člen Sklad lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če sklad ne prevzame po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev. 26. člen Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu sklada in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča. VII. Odškodnina za mestna zemljišča 27. člen Komur da občina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino. Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega ’ gradbenega okoliša na območju občine Kranj. 28. člen Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta odlok in' zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinske skupščine ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno. VIII. Končne določbe 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljati pa se začne s 1, 6. 1963. Številka: 06-071/1963-5 Datum: 26. 9. 1963 I Predsednik občinske skupščine Martin KoŽir 1. r. Na podlagi 106. in 107. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ štev. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je Skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. 9. 1963 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi komunalnega sklada občine Kranj Odlok o ustanovitvi komunalnega sklada občine Kranj (Uradni vestnik okroja št. 33-270/62) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o ustanovitvi komunalnega sklada občine Kranj 1. člen Ustanovi se komunalni sklad občine Kranj. Naziv sklada je: Komunalni sklad občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Kranju. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Sredstva sklada so: 1. prispevki investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča; 2. prispevki za uporabo mestnega zemljišča; 3. namenske vloge in dotacije po-litično-teritorialnih enot, zavodov in skladov ter gospodarskih in družbenih organizacij; 4. sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil, obresti od danih posojil itd.); 5. posojila;. 6. drugi dohodki. 4. člen Sklad lahko najema in daje posojila. 5. člen Sredstva sklada se uporabljajo: 1. za urejanje mestnega zemljišča v smislu 22. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča; 2. za gradnjo novih ter dograditev, razširitev, rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav v občini; 3. za proučevanje komunalnih problemov, za financiranje načrtov za komunalne naprave ter za izdelavo katastra komunalnih naprav v občini. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor, ti šteje 7 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje Občinska skupščina Kranj iz vrst odbornikov občinske skupščine in predstavnikov gospodarskih organizacij in zavodov. Predsednik sklada mora biti odbornik občinske skupščine. 7. člen Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti. 8. člen Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. 9. člen Sklad ima svoja pravila, ki jih potrdi Občinska skupščina Kranj. STRAlN 368 GLASNIK Pravila predpisujejo način upravljanja sklada in poslovanje upravnega odbora. 10. člen Operativne posle za pripravo mestnega zemljišča v smislu 2. od--stavka 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča, kakor tudi vso strokovno tehnične in administrativne posle opravlja za sklad Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj po posebni medsebojni pogodbi, ki jo skleneta v ta namen sklad in zavod. 11. člen V izjemnih primerih lahko sklad prepusti opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami v smislu 3. odstavka 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča v izvršitev neposredno investitorjem, praviloma pa te posle opravljajo ustrezne komunalne gospodarske organizacije. 12. člen Sklad ima svoj finančni načrt dohodkov in izdatkov in posluje po določbah zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov. Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri Narodni banki — podružnica Kranj. 13. člen Odredbodajalec za izvršitev finančnega plana sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor sklada ali določi občinska skupščina s svojimi pravili. 14. člen Odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 402-025/1963-5 Datum: 26. 9. 1963 Predsednik občinske skupščine Martin Košir 1. r. OBČINA METLIKA 761. POPRAVEK odloka o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odloka o obvezni vgraditvi hišne telefonsko napeljave (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 64-692/63) zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK odloka o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave 2. člen se izpusti, tako da postane prejšnji 3. člen 2. člen, naslednja člena pa 3. in 4. Številka: 010-29/63. Datum: 11. oktobra 1963. Iz tajništva občinske skupščine Metlika Frane Vrviščar, L r. OBČINA RIBNICA 762. Na podlagi 63. člena Statuta občine Ribnica in 118. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS št. 11-92/63) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. septembra 1963 sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v skupini delovnih ljudi v družbenih organizacijah in društvih v volilni enoti številka 2 1. člen Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ribnica razpisuje na podlagi 118. in 120. člena Zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin v volilni enoti številka 2 Ribnica, v skupini delovnih ljudi v družbenih organizacijah in društvih nadomestne volitve, ker je prenehal mandat odborniku te volilne enote tov. Japundič Nikoli, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo 4. novembra 1963. 3. člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Številka: 013-2/63-01 Datum: 23. 9. 1963 Predsednik občinske skupščine France Ilc 1. r. OBČINA VRHNIKA 763. Na podlagi 1., la, lb, 2. in 2a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-194/53, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-852/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Vrhnika je Občinska skupščina Vrhnika sprejela na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1963 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za leto 1962 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za leto 1962 (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 45-442/62) se 7. člen spremeni in se glasi: »Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancem proračunskega prispevka, davka na avtorske honorarje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, po sledečih stopnjah: a) zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev, katerih delo je pretežno serijsko-proizvajalnega značaja in zavezancem od drugega premoženja, kakor sledi: Ce znaša letna davčna osnova do 100.000 din 3% nad 100.000 do 150.000 din 4 % nad 150.000 do 200.000 din 5 % nad 200.000 do 250.000 din 6 % nad 250.000 do 300.000 din 7% nad 300.000 do 400.000 din 8 % nad 400.000 do 600.000 din 9 % nad 600.000 do 800.000 din 10 % nad 800.000 din 11% b) vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev razen odvetnikom, kakor sledi: Ce znaša letna davčna osnova do 100.000 din 1 % nad 100.000 do 150.000 din 1,5 % nad 150.000 do 200.000 din 2 % nad 200.000 do 250.000 din 2,5% nad 250.000 do 300.000 din 3 % nad 300.000 do 400.000 din 3,5% nad 400.000 din 4 % c) odvetnikom se odmeri občinska doklada: Ce znaša letna davčna osnova do 700.000 din 6 % nad 700.000 din 7 % Skupna obremenitev z dohodnino, davkom na tujo delovno silo in občinsko doklado ne sme presegati 80 % čistega letnega dohodka zavezanca. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin, navedenih v prejšnjem odstavku, več kot 80.000 dinarjev čistega dohodka na mesec.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za leto 1962. St.: 4/1-010-17/62. Datum: 7. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Franci Širok, 1. r. 764. trov na vsakega nad 15 let starega družinskega člana. Količina vina po prejšnjem odstavku se prizna proizvajalcem vina za proizvajalno dobo 1963/64. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki je bil izvršen v letu' 1963, pa do popisa vina v letu 1964. 2. člen Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 (pet) hektolitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana. Ta količina žganja velja za proizvajalno dobo od 1. marca 1964 do 28. februarja 1965. 3. člen Količine prometnega davka prostega vina in žganja iz 1. in 2. člena tega odloka sc dovoljuje tudi kmečkim delovnim zadrugam in vinogradniškim zadrugam za člane včlanjenih družin, z omejitvijo, da se tem ne morejo dovoliti posebne davka proste količine vina in žganja, ki jih proizvedejo v zasebnem gospodarstvu. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 4/1-010-04/63. Datum: 7. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Franci Širok, 1. r. VSEBINA: 753 Popravek odloka o spremembi odlv ka o dnevnicah, nadomestilu za w Ceno življenje ln kilometrini občin* Črnomelj. 754 Odlok o ustanovitvi službe pravo* pomoči občine Domžale. 755 Odlok o spremembi odloka o občin' s kom prometnem davku občine Dofl*-Žale. 756 Odredba o obveznem zaščitnem ceP" 1J en ju prašičev proti svinjaki ln k°" koši proti kokošji kugi občine Dol®1 Žale. Na podlagi 4. točke ofiombe k tar. št. 138 dela II. tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št 25-329/62, 29- 386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63 in Ur. list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/63 in 30- 495/63) in odloka o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da predpišejo vsako leto količine vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Ur. list LRS št. 35-236/62) ter 12. točke 26. člena statuta občine Vrhnika je Občinska skupščina Vrhnika sprejela na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1963 ODLOK o določitvi količin vina ln žganja. Ul jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka v proizvajalni dobi 1963/64 v občini Vrhnika 1. člen Količina vina, ki jo smejo individualni proizvajalci vin v občini Vrhnika porabiti doma brez plačila pro-ihetnega davka, se določi na 100 li- 757 Odlok o določitvi položajnih P1** predsedniku, sodnikom ln ualu ib e**-ceni Občinskega sodišča Domžale. 758 Odlok o gradbenih detih, za kaU** ni potrebo dovoljenje za graditev o®" čine Hrastnik. 75* Odlok o urejanju mestnega zemlji*** na območju občine Kranj. 760 Odlok o spremembah in dopolnitvi*' odloka o ustanovitvi komunal***^ sklada občine Kranj. 761 Popravek odloka o obvezni vgradi*’'* hišne telefonske napeljave obč**** Metlika. 762 Odlok o razpisu nadomestnih vol**6^ v skupini ljudi v družbenih organlz* oljah ln društvih v volilni enoti ***” vllka 2 občine Ribnica. 763 Odlok o spremembah ln dopolnltv*£ odloka o občinski dokladi na ke od kmetijstva, samostojnih cev in premoženj za leto 1962 Vrhnika. 764 Odlok o določitvi količin vina ln nja, ki Jih smejo proizvajalci por®** doma brez plačila prometnega v proizvajalni dobil 1963/64 občin« vflr nlka.