Miloš Ivančič PESMI KEMOTERAPIJE Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 1 Miloš Ivančič Pesmi kemoterapije Spletna izdaja Samozaložba Koper, 2024 Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 2 Nekaj rakavega je v dolini Šentflorjanski. Te pesmi pa so moja kemoterapija za moj narod. Nastale so v letih ob prehodu v novo tisočletje, večina pa je bila objavljena že leta 2013 v zbirki Rdeče češnje. Avtor Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 3 Pesmi po željah: KAPÓ35 MORJE JE ČRNO36 NOVA IGRA5 MOJI LAŽNIVCI37 NOV DAN6 TRI PREVAJALKE38 PUŠKA7 LAŽI39 SONCE SIJE8 PANDEMIJA STRAHU40 SLOVENSKO BOGASTVO9 STRAH41 DEMONI10 NAŠ SVET42 DEMOKRACIJA11 NOVI GOSPODARJI43 JAZ BI RAD VLAKEC13 PRODALI SO KRISTUSA44 LASTNINJENJE14 NOVA GENERACIJA45 SOŽITJE15 IŠČEM DELO46 DAJ DAM16 RITI47 NAŠIVAŠI17 BLOG48 OROŽJE18 IZPLJUNEK49 PONARODELA19 MOČVIRJE50 SMRDI20 SLOVENIJA51 KOLABORANTSKA22 PRODANI SMO52 POMLADNA23 SRFAL SEM53 GOSPOSKA24 RANA54 OBLASTNIŠKA25 MOJA DRAGA55 SPRAVA26 PRIJATELJ56 VEST27 SRCE57 ŠEFOVSKA28 VIROZA58 BOTRSKA29 SANJAL SEM59 SLUZAVCI30 PRIJATELJEM60 ČLOVEK31 KEMOTERAPIJA61 GUZI32 PROTI VETRU62 KOKOŠNJAK33 KOKOŠ34 Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 4 NOVA IGRA Nekoč smo se igrali ladre in žandarje Ladri so kradli Žandarji jih lovili Sodniki sodili Duhovniki pridigali Politiki govorili Učitelji učili Pošteni delavci in kmetje pa so delali in molili Danes smo le še Lopovi in mone P.S.: Moj nono bi rekel: »Smrt fašizmu jn svoboda narodu!« in si zataknil kosir za pas. Ga pa že dolgo ni več med nami. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 5 NOV DAN Jutri je nov dan Prišel je že včeraj Pa ne samo en dan Prišel je čas Don Kihotov Lažnivcev in lopovov Oblastniških psihopatov Od zavisti skisanih možganov Ki si želijo čast in oblast Čas maščevanja in spreminjanja resnice Prišel je čas ljudi s plašnicami In onih s temnimi očali in bleščečimi ekrani v očeh P S.: Tudi jutri bo nov dan, a TV voditelji nam tega še niso povedali. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 6 PUŠKA Oj puška puškica, Kako te rad imam A te z veseljem prodam Če boš kakšnega Hrvata ali muslimana ubila Srba ali pa Albanca To me ne briga Jaz dobim denar, čast in oblast Tam za turškim gričem, tam je dost' fantičev, k' se za nas vojskujejo, … in puške rabijo. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 7 SONCE SIJE Sonce sije Tam daleč izza gora Pri nas pa dež gre Vse trohni Gnije Smrdi Sluzaste gliste lezejo na plan Kmet v gostilni pije vino P.S.:Letos pa je bilo res dosti dežja, a ne? Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 8 SLOVENSKO BOGASTVO Slovenci imamo planine Imamo plodne ravnice Imamo mooorje Smo delavni in izobraženi Smo polni zavisti Te pa … Če bi le gorela Bi bili najbogatejši na svetu Škoda Da smo zabiti P.S.: Vsak ima kakšno napako. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 9 DEMONI Bil je lep nov sončni dan Ko so se demoni prikradli Iz megle ljubljanskega močvirja In mi zakrili sonce Čutil sem jih Zazeblo me je v kosti Še bolj v srce in razum Demoni teme Ki so se oklicali za sonce Za večno pomlad Za nove zvezde svobode Ko je Furlanka dvignila krilo In pokazala svojo večerno zarjo So jezdeci apokalipse zakrili nebo Pa naj bo zemlja ploščata ali okrogla Naslednji dan sonce spet pride Izide na vzhodu Z jutranjo zarjo P.S.: Ne, za jutranjo zarjo pa pri nas nobena ne dvigne krila. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 10 DEMOKRACIJA Demo demo Kra kra kra Kracija Kra kra kra Cia cia cia Demos zvija V trebuhu Bruhu bruhu Narod na oblasti cia Zia Naša italijanska teta. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 11 TATA KUPI MI AVTO Ubili so očeta in mater Očeta ker jih je hranil Mater ker jih je ljubila Okradli so lastno domačijo Spili so vino Poklali in pojedli živino Najboljše njive prodali Hišo zažgali In šli k sosedu na dnino Soseda ni kuhala mineštre Ona je cvrla ponfri In sosed je imel lep avto Sedaj ima še veliko dražjega Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 12 JAZ BI RAD VLAKEC Lojzek se je rad igral z vlakci Najlepši je bil santa fe Iz Mehanotehnike Marjeto mi daš enega Šest zate od boga ljubljeni sine In še dva milijona zame O kako lepo Jaz bi rada pletenine Jaz bi pohištvo Jaz pa smuči Jaz raje moped Jaz kamion Jaz bager in dvigalo Jaz letalo Tovarne letal pa nimamo Pa daj mi banko Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 13 LASTNINJENJE Vse življenje smo delali In veliko naredili Z veseljem smo se odrekali Ne za socializem Ampak zase Za vse nas Svojo starost in nove rodove. Sadi in cepi v mladosti za stare zobe. Vsi so nam zavidali Ko smo začeli izgubljati zobe So nas okradli v imenu demokracije in boga Za lastne riti Seveda Za nov družbeni red Korupcionizem Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 14 SOŽITJE Bila je naša Ustvarili smo jo Z ljubeznijo in odrekanjem Naša in mi njeni Delali in odrekali smo se za zanjo Ona nas je hranila in oblačila Še stanovanja nam je dala (Ženo sem si našel sam) Ponosni smo bili nanjo Potem so si jo vzeli oni Prisvojili Okradli in ukradli Nekateri so spodaj pod njimi vsi srečni lovili drobtine Mi pa smo modrovali o morali Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 15 DAJ DAM Mi se imamo radi, radi, radi, radi Ti daj meni Jaz dam njemu On da meni Ti daj njemu On da meni Ti daj meni Jaz dam njemu On da meni Saj te imamo radi spredaj bolj kot zadaj Ali pa obratno P.S.: Vse za vero, dom, cesarja … in gospodarja, da se razumemo! Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 16 NAŠIVAŠI To je naša mlada vojska So peli nekoč naši Vaši niso peli In tudi niso kleli Niso smeli So pa lahko ubijali Oboji so ubijali Samo zakaj in za koga In nato je Ivan rekel Pomembno je, da je naš To so pa so našivaši lopovi Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 17 OROŽJE Pištolice in puške Avtomati Minometi Patroni in trombloni Mine Vse za narod Da pogine Eno torbo tebi Eno njemu Dve pa meni Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 18 PONARODELA Navali narod na gostilne Ruši Ruši Sindikate silne Reži zvezde Slikaj črno Laži Kradi … ko bo čas Boš lahko tudi ubijal Navali narod na gostilne Mi bomo na orožje Tovarne in elektrarne … Banke pa ne Te moramo šenkat Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 19 SMRDI Smrdi Smrdi Po govnu diši Po ljubljanski megli Štajerski juhi In beograjski čorbi Po ponarejeni diplomi Laži in kraji Po korupciji smrdi Bežimo Bežimo Da ne zasmrdimo tudi mi Radio prdi Prdi Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 20 RIT Rit je zadovoljno bitje Vanjo pride in iz nje gre Pomembno je Da vanjo pride Da je v nji Da se v njej nekaj nabere Da je velika Mastno lepa (Ne razumem tistih, ki imajo radi suhe in koščene riti?) Rit ne misli Je srečna ali boleča Včasih smrdeča Tudi po parfumih Najraje se usede Počiva in čaka Čaka Da bodo drugi delali namesto nje In seveda Da se poserje P.S.: Moj nono je vedno rekel: »To pa je bilo več vredno kot deset dohtarjev.« Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 21 KOLABORANTSKA Tri tavžnt mravljincev, ki v rit marširajo A ne za zmage Ampak za boljše plačne razrede Se notri obrnejo, nazaj marširajo In v nove riti rinejo Prav zares. P.S.: Horuk v nove čase! Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 22 POMLADNA V Sloveniji smo imeli zelo hudo zimo Zavlekla je se čez vso pomlad Zavel je mrzel veter Pokril jo je led in žled Je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice. Lomile so se veje Pokala debla Morala se je razblinila v kristale Zahodni veter jih dvignil je v nebo In obarvali so jih z žarometi Oh kako je bilo lepo P.S.: Moralo bi biti že poletje, ko so sestradani otroci namesto v šolo šli raje drsat na led, in ta je počil … Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 23 GOSPOSKA Gospodje Mi rabimo pohlevne delavce Neumne intelektualce in Politične lakaje. Ustvarimo nov narod Narod ubogljivih Pridnih in delavnih Skromnih in trpežnih Prestrašenih in bogaboječih Ki bodo delali in molili Gospodarja se bali in ga spoštovali Za njegov zob Glavo žrtvovali Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 24 OBLASTNIŠKA Oči so jim zapolnili s strahom Da bi se bali Ušesa z lažmi Da bi verjeli le njim Odsekali desnico Da bi lahko kradli le oni Razbili kolena Da jim ne bi zbežali Genitalije so jim pustili Da bi se lahko razmnoževali P.S.: Rabili so meso. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 25 SPRAVA Čitam časopis Berem blog Slovenski fašisti Belogardisti in domobranci Kristusovi vojščaki Se še vojskujejo Za edino resnico In spravo do zmage O Bog jim pomagaj Borci so stari Utrujeni V prsih nosijo šrapnele Na uniformah razvrednotene medalje Na plečih pa grehe revolucije O narod počasti junake P.S.: »Dovolj razdvajanja naroda, in mir pri jedi,« je rekel volk ovci, ko je blejala medtem, ko jo je trgal. Ostali pri mizi pa: »Oba sta krvava.« Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 26 VEST Ne vest ni novica Vest je ptica Ki v možganih mirno leta Žvrgoli svojo pesem Vest je resnica Ki te odreši Ali te boli Zdrobi P.S.: Moj nono mi je pravil: »Bog vse vidi, bog vse ve, greha delat se ne sme.« Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 27 ŠEFOVSKA Bil je človek Pravi tovariš Dober prijatelj Pa so ga sluzavi zajebali Postal je šef Takrat so slovenski zbori zapeli Tri tavžnt mravljincev Ki v rit marširajo Slovenski narodnozabavni ansambel Jaz ližem Ti ližeš On liže Kdor ne liže ni Slovenc Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 28 BOTRSKA Kum kumu dupe liže Kum kumu dupe liže Kdo komu rit liže Radio Koper tega ne predvaja Kum kumu dupe liže Se pa to vseeno dogaja Ajjj Pa sem ga dobil Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 29 SLUZAVCI Tega mi je dovolj Te ostudne Sluzave Gomazeče golazni je že preveč Včasih sem pazil Da je ne bi pohodil Nato sem se ji izogibal Zapiral nos In umikal pogled Sedaj mi je dovolj Stopim nanjo Ko mi je na poti Otresem jo s hlačnic Ko pleza navzgor po nogi Stresam jo z las Ko mi pada z neba In nato jo na tleh pohodim Zmečkam Da šprica Ta golazen Vsaj to pri tleh One zgoraj ne dosežem Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 30 ČLOVEK Človek moj Poglej ven skozi okno Ozri se naokrog Poglej po vrhovih gora Po modrini morja in neba Poglej to neskončnost Če ne moreš ali si ne upaš Poglej v tla Potuj z očmi Saj asfalt se nekje konča Mogoče kje pleza mravlja In če je ena Je še kakšna Cela množica Nisi sam Zravnaj se Dvigni pogled Mogoče boš videl druge ljudi P.S.: Nekdo je pravkar pohodil mravljo na pločniku. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 31 GUZI Guzi guzi guzi Lepa Anka kolo guzi kolo guzi Tone guzi Vinko guzi Maja guzi Jože guzi Drago guzi Neva guzi Guzi guzi Vse nas guzi Kdo koga guzi Janez guzi Borut guzi Lojze guzi Božo guzi Lado guzi Mirjam guzi Marko guzi Marko guzi po rujavi travi Prej ali slej vsakdo zguzi Oj le guzi guzi guzi Dokler je še vetra kej P.S.: Miloš zguzil aprila 2010 Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 32 KOKOŠNJAK Kokošnjak je bil posran Kokoši so kokodakale In kilav petelinček z njimi Ko ko ko Ta ta ta Tista z umazano ritjo Iz katere ni bilo jajc On on on Jaz že ne Je rekel stari petelin Ima umazano rit In je šel čez posrano dvorišče Na sosedovo travo Poslušat drobne ptičke pet P.S.: Besedo posrano mi računalnik podčrtuje. Zakaj, je SSKJ ne pozna, ni dovoljena, je nespodobna, neprimerna za javno rabo? Pa je tako slovenska, da bolj ne bi mogla biti – vedno bolj. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 33 KOKOŠ Gojili so jo in redili Gospodinja je rekla Da že skoraj vzljubili Nekega dne so jo ujeli Držali so jo za noge in peruti da ne bi frfotala Položili glavo na tnalo In jo odsekali Vrgli so jo na tla Da je bolje izkrvavela ko je brez glave še tekala na okrog Polili so jo z vročo vodo Ji oskubili tisto pregrešno rdeče perje In odprli Čreva so vrgli mački Nato so ji posolili Z dišavami natrli in dali v peč Iz peči na mizo Jo razkosali in požrli Drugi dan so jo posrali to svojo kokoš P.S.: Vino ne, tega so poscali - že zvečer pred hišo, ko so se šli komu dlje nese. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 34 KAPÓ Nisem lepa Nisem seksi Znanja nimam A znam se klanjat Globoko se priklonit Če je treba tudi polizat Pod sabo pa teptat Znam zasikat In za hrbtom te posrat Jaz sem plačana za to Jaz sem kapó Boj se me Uničim ti življenje Delaj kot ti jaz ukažem Noč in dan Tudi bolan In zapomni si Arbeit macht frei P.S.: Že dolgo se zbujam sama, nobeden me ne mara, še tisti peder ne, jaz pa bi se tako rada stisnila, čutila moško moč … Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 35 MORJE JE ČRNO Morje je črno Morje je modro Morje je črno Celo imenuje se Črno morje Ne govori neumnosti – morje je modro Črno je ČRNO ČRNO ČRNO ČRNO P.S.: Po zadnji raziskavi javnega mnenja 40 % Slovencev verjame, da je morje črno, 25 da je modro, 35 pa ne verjame več nobeni strani in meni, da je temno sivo. Voditelj črno-belega TV dnevnika pa je komentiral, da 75 odstotkov ljudi ne verjame več v barve. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 36 MOJI LAŽNIVCI Hej moji lažnivci Politični propagandisti Kolaboracionisti Ritolizniki in komolčarji Bivši komunisti in novi fašisti Ponarejevalci diplom Utopisti Jebivetri in naivci Morje je slano P.S.: Tega jim nikakor ne morem dopovedati. Pa tudi ne, da je modro. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 37 TRI PREVAJALKE Tri prevajalke So politiko obletele Tri prevajalke So jih z žvrgolenjem obnemele So slušalke jim nadele Da bi slišali le njihove laži Mikrofon nastavljale Da bi vrhunec posnele Kamere so brnele Oni so govorili One so govorile Vsi so govorili Naša Evropa je enotna v boju proti koloradskemu hrošču P.S.: A so prevedle napačno: »Naj živi in se razvija koloradski hrošč – na sosedovi njivi!« seveda – to je po slovensko. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 38 LAŽI Rodili smo se iz ljubezni in strasti Vzgajali so nas z lažmi O Božičku in Dedku Mrazu Vilah in čarovnicah Hudobnem vragu in dobrem bogu Lepih princesah in poštenih kraljih … Kolikokrat so nam to ponovili Vbili v glavo Zapisali v gene Da bomo verjeli v poštenost od boga izvoljenih ljudi Da bomo spoštovali oblast Da bomo njihova last Da bomo lažje trpeli In na koncu z upanjem umrli. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 39 PANDEMIJA STRAHU Prišla bo gripa Aids se širi Ptičja gripa prihaja nad nas Ozračje se segreva Morje bo poplavljalo Pesticidi nas bodo sterilizirali Raka je vedno več Prihaja konec sveta Sosedi hočejo naš zaliv Bojmo se Kitajcev Moramo kupiti patrie Zamudili bomo nemško−francoski vlak Prišla bo evropska trojka Za plače ne bo Šli bomo v stečaj Davki se bodo povišali Na bledoličnem Mesecu življenje ni možno Na rdečem Marsu je že izumrlo Na Zemlji bo trajalo dokler bo modra P.S.: Oh, kako je pri nas lepo! Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 40 STRAH Strah se kotali Po naših dolinah Nabira se v kosteh Stiska misli Izdihujejo ga politiki Izpuhteva iz radia in televizije Vdihavajo pa ljudje Ki v svojem idealizmu in moralizmu V zmedi svojega razuma Ne vedo več kaj je svoboda kaj enakopravnost kaj bratstvo In enotnost je moč Ljudi je treba prestrašiti Družbo razbiti na atome In sestaviti na novo po svojemu obličju To je novo božje razodetje za ideologe naše demokracije lopove in oblastnike P.S.: Divide et impera. Ne, tega ni rekel moj nono, To so govorili že stari Rimljani, v novi Emoni po so to uzakonili. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 41 NAŠ SVET Jebivetri jezdijo oblake In prodajajo svoj blef Narisan Zapisan in zapet Ponarejevalci resnice Lažnivci in hinavci pokvarjeni Prevajalci bullshita Motherfuckerji in toplovodarji Nam razlagajo svet Tak je Samo tak Tik tak Tik tak Je že tak Moj je drugačen Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 42 NOVI GOSPODARJI Lažnivci in sleparji Lopovi in prostozidarji Sedaj je vaš čas Zatulite na ves glas Da se vas sliši v deveto vas Mi smo bogati Mi smo zlati Smo vaši novi gospodarji Bogovi in ječarji Mi smo in bomo vedno na oblasti Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 43 PRODALI SO KRISTUSA Prodali so Kristusa Denar za svoj luksuz zagonili Prodali so Kristusa Njegove ideje in nauk Prvega komunista Tako mi je rekel moj prvi učitelj verouka Sneli so ga s križa In preden je petelin trikrat zapel So ga trikrat onečastili V delavnici Kjer so ga plastificirali Da bi ostal večen V zakristiji Ko so iskali razliko med lesom in mesom In v trgovini Kjer so ga prodali ameriškemu turistu. O moj bog A ni to huje od križanja Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 44 NOVA GENERACIJA Prihajajo mladi umirajoči Ki čakajo na odstrel Sklonjenih glav Pohlevni Po tleh plezajoči Ki poljubljajo In ližejo tla po katerih hodil je šef Postavili jih bodo v vrsto Pred topove Kjer bodo zmolili oče naš In čakali svojo usodo P.S.: Moj nono, ki je bil na soški fronti, je rekel, da ko tolčejo kanoni se moraš globoko vkopati v rove, če nočeš umreti. A če hočeš preživeti, moraš po obstreljevanju v napad. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 45 IŠČEM DELO Jaz sem mlad Imam diplomo In sem zabit. Imam pa rit Lepo rit In še nekaj Znam lesti v rit Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 46 RITI Riti riti Prdeče riti Riti riti Smrdeče riti Riti riti Nastavljive riti Riti riti Politi – riti Velike riti Lulčki pa so majhni Prav miceni … P.S.: Imamo tudi annalno novinarstvo, tam pa niti lulčkov ni, samo ena veliiika luknja … Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 47 BLOG Blog blog blog Dvigajo se mehurji Pokajo smrdljivi dihurji Blog blog blog Gnoj se cedi iz komentarjev bralcev Ran in riti slovenskih skritih hinavcev Neznanih junakov teme Ki s spermo svojega genija prekrivajo resnico Morje opranih možganov Zrcal ekranov Otrok papagajev Kjer tone razum morala in znanje In na dnu čaka rdeče korale Da ponovno zraste na plano Le nekaj ljubezni je treba Posamezno seme In ščepec soli Strpnosti A v tem gnoju zgnije vse preden skali Še sol se usmradi Blog blog blog P.S.: Moj nono je vedno rekel, da ni dovolj ljubezen do zemlje, ker seme rabi tudi gnoj. Brez gnoja ne gre, svet raste iz gnoja. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 48 IZPLJUNEK Izpljunil sem vas kar sredi ulice Nekulturno Prostaško Tako kot se za vas spodobi Pa čeprav tulite da ste kulturni pametni dobri in pošteni Gniloba ste Pokvarjenost In strup Zakaj bi vas nosili v sebi Čim prej ven Že tu na ulici Fuj Tu naj vas pohodijo Pomendrajo Mačke in psi poščijejo Golobi poserjejo Smetarji izperejo v kanalizacijo Kjer se boste za večno združili S tistim čemur pripadate. O da bi se takrat posral na vas Bi rešil svoje debelo črevo P.S.: Naš črkovalnik SSKJ mi podčrtuje kar veliko besed. Slovenci smo kulturen narod, a ne! Celo naš slovar ne prizna govorice prostaškega naroda. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 49 MOČVIRJE Šel sem v močvirje slovenskega naroda Brodil po kalni vodi In blatu Gazil Se vdiral Pogrezal In na koncu vendarle izplezal Tam ne moreš plavati Če le imaš kaj v glavi Tam vzdržijo na površju samo gnile buče Polne strupenih plinov In zeljnate glave P.S.: Močvirje ima tudi svoje prednosti: v tej kloaki lahko ljudje ščijejo in serjejo vsevprek, kar v družbi med pogovorom. V tej smrdljivi gnojnici se tega sploh ne opazi. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 50 SLOVENIJA Slovenija, od kod grozote tvoje Izdihljaji, solze so jih redile Ko k bogu so molili Da prijatelju koza crkne Da soseda vzel bi k sebi Da svet zalil bi nov povodenj In vse komuniste pahnil bi v pekel Mater je zatajil A oni so svojo domovino In svoje riti … Vse naše riti nastavili tujcem Saj oni bi bili biriči Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 51 PRODANI SMO Govorili so nam o svobodi Demokraciji Oprali so nam pamet Da smo se svetili kot novi In odpeljali v trgovino Kjer so nas prodali V riti smo Učitelji naroda Obnemeli komentatorji Onemogli borci Izgubljeni idealisti Zabiti in prodani za boljši telefonček za lepši avto za šefovski razred Sodniki so šli na kavico Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 52 SRFAL SEM Srfal sem po morju S polnim jadrom maestrala Deska je drsela po umirjeni gladini In mislil sem Da sem v oblakih Bilo je jasno vse od obzorja Dokler se na rdečem obzorju zahoda Ni potegnila bela ločnica S črnim klobukom Na črnih valovih je proti meni jezdila bela pena Domačega morja Kot smetana zla Burin mi je obrnil jadro Deska je udarjala ob razburkane valove Kosti so mi pretresale možgane Vrtinec lebiča me je dvigal Pesti so popuščale oprijem loka Kaj za vraga sem se pri teh letih podal na morje Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 53 RANA Rezali so vame Streljali so strupene puščice In krogle dumdunke Postavljali mine A ostal sem živ To boli a mine A meni so pljuval v rane Scali in srali so po meni in za mano To peče in boli Sedaj si čistim rane Da se ne zagnojijo Da preživim gangreno Tudi to boli Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 54 MOJA DRAGA Moja draga Me nima rada Že od rojstva so me vzgajali zanjo za njo za edino Vse sem ji dal Mladost in svojo moč Ljubezen in razum Vse je vzela In še je hotela A ona je ljubila prevarante Avanturiste Lopove in intrigante In vse jim je dala Zdaj pa se zanje na vogalu prodaja P.S.: Še dobro, da sem jo varal s svojo ženo - da sem našel pravo ljubezen doma, ne pa pri domovini. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 55 PRIJATELJ Prijatelja ne moreš definirati Eden je tak Drugi drugačen Pa vendar prijatelj Prijateljstvo ni ljubezen Ni val in ni utrip Je stik razuma in srca Prijatelja čutiš Ob pravem trenutku Ko ga rabiš, Pa tudi če ni ob tebi Ti pomaga že misel Da imaš prijatelja Za upanje da nisi sam nekam spadaš komu pripadaš Za varnost in moč v slogi Za svoj notranji mir da imaš prijatelja Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 56 SRCE So ljudje Ki imajo radi In taki Ki se imajo radi So ljudje Ki imajo srce In tisti Ki imajo črpalko Tisti s srcem imajo radi Tudi one s črpalko Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 57 VIROZA Moja draga je zbolela Imela je virozo Pa so ji menjali kri Njeno živo rdečo kri Dali so ji belo In tudi črno Pa še malo zelene In rumene Sedaj ima rjavo Iz ust ji že smrdi Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 58 SANJAL SEM Šel sem navzdol Globoko do pekla V deveti krog In tam sem videl Naše borce za demokracijo Pravičnejše družbene odnose Lopove in vojne dobičkarje Ki so izkoristili ideje in boga Za krajo vsega Za korupcijo In izdajo naroda Igrali so ameriški poker Pili francoski šampanjec Jedli ruski kaviar In skupaj z Luciferjem šlatali zveste mladenke in mladce strankarskega podmladka Eni spredaj Drugi zadaj Potem sem se pa zbudil. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 59 PRIJATELJEM Prijatelji moji dragi Rad vas imam Spoštujem vas Take kot ste Cenim vaše mnenje Tudi drugačno od mojega Občudujem vašo držo Vzravnano hrbtenico Kaj vse ste pretrpeli Da se niste pripognili In nastavili riti Bodimo ponosni vsaj na to P.S.: In na zdravje na mnoga leta Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 60 KEMOTERAPIJA Mrazila me je platina In pekla kseloda Ko iz mene sta izpirali usedline Strupov mojega okolja Hinavstvo In zavist prodanih Izplakovale mojo naivnost Podivjane upornike mojega telesa Luščile so mi z dlani Grinte nove ere In s podplatov Trdo kožo socializma Plok Plok Padajo kaplje Počasi Počasi Mi bodo izprale pomladne laži In mogoče tudi erteve P.S.: Čakam na demonstracije. Miloš, 2012 Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 61 PROTI VETRU Moji klopotci Ki se vrtite in ropotate V vsakem vetru S severa in juga Vzhoda in zahoda Po njegovem taktu kričite Vrabci so zbežali In za njimi tudi jaz Oni s krili Jaz z jadri Stran od vas strašila sodobna Tudi proti vetru Ki so mu klopotci peli v slavo Jambor se mi je zlomil A tu daleč na morju je sedaj vse mirno Le rahel dih me vodi naprej Moj dih P.S.: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo … Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 62 KOLOFON Naslov: Pesmi kemoterapije Spletna izdaja Avtor: Miloš Ivančič Jezikovni pregled: Alferija Bržan Oblikovanje: Miloš Ivančič Samozaložba Koper, 2024 CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 179612419 ISBN 978-961-07-1918-2 (PDF) Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 63 Avtor o sebi Sem Miloš Ivančič, rojen 1948 v Trstu, izhajam iz Osapske doline, živim v Kopru. V času študija sem sodeloval pri nastajanju Radia Študent, preživljal pa sem se s pisanjem za razne časopise in delu na RTV. Diplomiral sem na FSPN s temo Radio Koper - Capodistria, kjer sem bil tudi zaposlen od 1973 do 2010. Tu sem opravljal razna novinarska in uredniška dela. Kot dolgoletni odgovorni urednik sem bil eden izmed nosilcev razvoja, modernizacije in demokratizacije programa, ločitve programov, postavitve Studia Nova Gorica in sodelovanja z radiom Trst. Program sem vodil tudi v času demokratizacije slovenske družbe in osamosvojitvene vojne, nato pa leta 1992 ob velikem nasprotovanju nekaterih v Kopru in Ljubljani razširil lastni slovenski program v samostojni celodnevni program z najvišjo poslušanostjo. Po tem vrhuncu razvoja našega samostojnega slovenskega programa Radia Koper, s katerim smo dosegli višje cene oglasnega programa kot Val 202 in ustvarili višji prihodek kot program v italijanščini, sem bil po imenovanju novega vodstva v Kopru postavljen na novo novinarsko mesto z opisom del in nalog računalniškega operaterja. V tem obdobju sem poleg prvega internetnega portala in multimedijske oddaje Radionet pripravil več komentarjev o aktualnem političnem dogajanju in serijo reportaž ter javnih radijskih oddaj, s katerimi sem spodbujal prebujanje pozabljenih slovenskih vasi v Isti, Brkinih, Posočju in na Krasu. Najbolj odmevne so bile o Abitantih, Zanigradu in topolovškem zvoniku. Po novih spremembah v vodstvu sem bil imenovan za urednika uredništva oz. programa Radio Koper. Dve leti pred upokojitvijo me je naslednje vodstvo ob prevedbi plačnega sistema z aneksom prestavilo na skoraj najnižje novinarsko delovno mesto v uredništvu programa, ki sem ga postavil. Kot novinar in urednik sem pripravil veliko reportaž in intervjujev trajne vrednosti. V to sodi več sto reportaž in oddaj Primorski kraji in Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 64 ljudje ter več sto oddaj Slovenci ob meji. S svojimi oddajami sem odkrival posebnosti primorskega prostora, ki ga je meja razdelila, grobo asimilacijo in krivice, ki se godijo Slovencem v Italiji, pa tudi zanimive in manj znane zgodbe, ki so zaznamovale zgodovino teh krajev. Pesmi sem začel pisati že v prvem razredu osnovne šole in nato nadaljeval v srednji. Verze iz obdobja pred študentsko revolucijo sem objavil v e-knjigi Zgodnje češnje. Ta zbirka je nastala med v času, ko sem ob splošnem rušenju in kraji vsega kar smo nekoč zgradili in ustvarili, tudi sam osebno doživljal na radiu najhujše oblike šikaniranja in zastraševanja, nato pa po upokojitvi preboleval raka. Pišem tudi basni, življenjske zgodbe in razne prispevke za publikacije. Kot soavtor in predsednik uredniškega odbora sem pripravil knjigo o kulturnemu društvu Domovina Osp, ob prihodu osebnih računalnikov sem izdal knjigo Prvi koraki v DOS in Windows, po upokojitvi pa Peruti tržaškega aborigina in Radio kot Radio Koper, nato pa pesniško zbirko Črne češnje, ter več monografij: Abitanti so v Istri, Lebič, zgodbe pozabljenega eksodusa, Roža osapska, Fašizem za Butalce, Primorska Dežela, Fojba laži in druge. Več na moji internetni stani http://freeweb.t-2.net/okno/. Pripravljam in urejam tudi portal www.zb-koper.si. Miloš Ivančič: pesmi kemoterapije 65