97. številka._Ljubljana, v petek 28. aprila. XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vBak dan ivefer. izimgi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -1 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lO^kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina zna&a. Za oznanila   plačuje se od čctiristopne petit-vrste po (J kr., če so oznanilo jeclenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvn naj 8e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. ■■. obclnatvo uljudno vabluao nn nor« imriitlio, Htur« iconpode naročnike pa, katerim bo potekla kouceui ineneva naročnina, proulmo, da Jo o pravom ćuhii ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe- vmo številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za LJublJ unike naročnike brei pošilja-
u|a lin dom: Vae leto . . .   gld, !»•— I Četrt lota   . .   «i<l. :i-:«<> l*ol letn ...     M    «•."&« I Jedeu uienee.     „ I-IO Ca pošiljanje un dom ho računa IO kr. ua me**e«, »O kr. za četrt leta. H poHll|aujeni po potiti voljni Vae leto  . . .   Kld. 15—1 <Vlrt leta . . . «Id. 4" — Pol letn ...     ,,     8*—I Jedcu ineNeu .    „   l K) SaV" Naročaje »e lahko z vnuIJiu dnevoin» a li kratu »e mora poalati tudi naročnini«, drugače Me ne oziramo ua dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 2 8. aprila 1893. leta. Današnju seja je bila precej živahna in so bile daljše debate pri nekaterih točkah dnevuega reda, tako bo govorili o meščanskih šolah poBl. K1 u n, Suklje, dr. Schafferin voditelj dež. vlade, dvorni svetnik baron H e i n. Precej ostra poBtala je debata pri prodaji podobčine Vrh pol je za ustanovitev samostojne občine. Govorili so poročevalec poal. Muro i k, deželne vlade voditelj, dvorni svetnik baron Hein in posl. Lavrenčič, Hribar in KI un. Nekatere opazke dež. vlade voditelja o političnem strankarstvu pri občinskih volitvah dale so posl. Ljubljanskega mesta gosp. Hribarju priliko, da se je krepko zavaroval iu protestoval proti besedam barona 11 fin a, obžalujoč, da ho se take besede čule od vladnega zastopnika. Baron Hein je na to izjavil, da so se njegove besede napačno tolmačile ter da je omenil poslednje Ljubljansko volitve le valed vprašanja poslaaca dr. Tavčarja, kje je taka občina, v kateri bi se politično straukarstvo kazalo pri občinskih volitvah. S tem pa nikakor ni hotel izrekati kake sodbo o Ljubljanskem mestnem zastopu.   S   tem  je   bil   končan ta pri-
LISTEK.
Gostilna ob veliki cesti.
(Ruski spiaal J. S. Turgonov, preložil Ivan Gornik.) (Daljo.)
— Čujem, dejala je Kirilovna. Zadovoljno se vrnivši v svojo sobo, zaprla jo asignacijo zadovoljno v okovan zabojček, ki je stal ob njenem vzglavji; spravljala je vanj vse svoje gotove novce, in ni jih bilo malo.
Kirilovna je b svojim poročilom pomirila gospo, toda razgovor mej njo in Akimom ni bil v istini tak, kakor ga je ona naslikala, temveč: dala ga je poklicati k sebi v sobo za dekleta. Ou sprva ni hotel k njej, češ, da ne želi videti Kirilovno, marveč samo Lizabeto Prohorovno, končno jo vender ubogal in se odpravil čez zadnji prag h Kirilovni. Našel jo je samo. Vstopivši v Bobo obstal je takoj in se naslonil ob dverih na steno, hotel je govoriti ... a mogel ni.
Kirilovna ga je srepo pogledala.
— Vi, Akini Semenič, začela je: — želite videti gospo?
On je Bamo prikimal z glavo.
zor in bo je nadaljevala debata ter se je vzprejel dotični načrt zakona navzlic izjavi deželne vlade zastopnika, da ga ne bode mogel priporočiti v Najvišje potrjenje. Seja trajala je vsled teb debat do 2. ure, ne da bi bo bil rešil ves dnevni red.
Ob polu 11. uri otvori deželni glavar gosp. Detela sejo, konBtatujoč sklepčnost zbornice.
Došle peticije izroče se dotičnim odsekom, istotako poročila deželnega odbora (priloga 40.—46.), da poročajo o njih.
Poni. baron Schwegel poroča v imenu fin. odseka gledč dovoljevanja pokojnim začasnim okrožnim zdravnikom.
Po zakonu z dnu 24. aprila 1888 imajo le stalno nameščeni okrožni zdravniki pravico do pokojninskih iu preskrbninakih užitkov za-se in za zaostale svojce. Začasno nastavljeni okrožni zdravniki, z večine ranocelniki, kateri so celo vrsto let delovali kot okrajni ranocelniki v deželi, nimajo take pravice. Deželna vlada opozarjala je deželni odbor, da se mej začasnimi okrožnimi zdravniki nahajajo nekateri, ki zaradi visoke RtaroBti nimajo več fizične spodobnosti opravljali svojo težavno zdravniško službo.
Že iz humanitčtnih ozirov ne gre, da bi se taki za službovanje nezmožni zdravniki odstranili, kajti težko bi bilo odgovarjati, ko bi se postarani zdravniki, ki so dolgo in mnoguzaslužno službovali ter prenašali vse neprilike in nevarnoBti svojega trudapolnega poklica, iz službe odpustili in se tako rekoč prepustili bedi, ker isti ne morejo jeduako stalno nameščenim okrožnim zdravnikom uživati dobrot upokojenja. Naj se torej izposlujejo za zdaj načelni ukrepi, po katerih bi se postopalo pri upo-kojenji za službo nezmožnih začasnih okrožnih zdravnikov.
Sicer pa naj bi bo tako ravnalo le v najnujnejših slučajih; upokojili bi so le tisti začasni okrožni zdravniki, ki so dosegli že prav visoko starost.
Iz prijavljenega izkaza deželne vlade je razvidno, da sta izmej 16 ranocelnikov, kateri so nameščeni kot začasni okrožni zdravniki, dva stara nad 7 0 let, sedem uud 60 let in Bedem nad 50 let, osem jih izvršuje zdravniške prakso že nad 40 let, izmej teb jeden 50 let, drugi pa po 47, 44, 43, 42 itd. let, pet nad 30 in trije nad 20 let.
— To ni mogoče, Akim Semenič. In čemu tudi? Kar je storjeno, tega ne izpremeniš, in samo vznemirili bi jo. Ona vas zdaj ne more sprejeti, Akim Semenič.
— Ne more, ponovil je in molčal za hip. — Tako torej, rekel je počasi: — hiša jo šla.
— Poslušajte, Akim Semenič. Vem, da ste razumen človek. Hišo vam bo gospa plačala. Toda predrugačiti so no da Tega ne predrugačiš več. Kaj bi tu presojali, saj nič ne koristi.   Ali ni res?
Akim je položil roko na hrbet.
— Raje pomislite, nadaljevala jo Kirilovna: — ako bi ne bilo dobro poprositi na primer gospo, da vam da* vašo prejšnjo kočo . . .
— Hiša jo šla, ponovil je Akim s prejšnjim glasom.
— Akim Semenič, pravim vam, da ni drugače. To sami bolje veste od mene.
— Da Končno, za koliko je šla — hiša?
— Ne vem, Akim Semenič, ne morem vam r&či ... Ali kaj stojite, pristavila je: — sedite.
— Bom Že stal. Mužik sem, hvala lepa.
— Kakšen mužik ste vi, Akim Semenič. Vi ste trgovec, vbb bo še z dvorovim človekom ne more
Po mnenji deželne vlade upokojilo naj bi se najprej kakih pet zdravnikov, akoravno bi bilo po obstoječih normalijab, če dovršena štiridesetletna službena doba daje pravico do pokojninskih užitkov, osem začasnih okrožnih zdravnikov v tem položaji.
Finančni odsek predlaga:
Deželni odbor se pooblašča, da tistim začasnim okrožnim zdravnikom, ki izkažejo štiridesetletno zdravniško službovanje v tacih slučajih, ko je to nujno potrebno, dovoljuje pokojnine v najvišjem letnem znesku 300 gld, ča dotična zdravstvena okrožja prevzamejo polovico teh pokojninskih užitkov. V drugih slučajih pa naj stavlja dež. odbor primerne predloge. Predlog ae vzprojme.
Isti poslanec poroča glede* nakupa prirodoslovna zbirke župaika gosp. Hobiča za deželni muzej.
RobiČava zbirka ima tri oddelke: I. živalstvo, II. rastlinstvo, III. okameuine. Ti oddelki obsegajo, in sicer:
I. živalski: a) [broščev G000 vrst (300O domačib), U) ravnokrileev 85 vrBt, domačih, c) polžev in školjk 2O0O vrst, domačih, d) mikroskopičoih pripravkov (večinoma polževih jezikov) 7 škatljic e) ogrodij 44 komadov, /') prazgodovinskega medveda glavo.
II. rastlinski: a) glivic vrst, domačih, b) alg 108 vrst, jadranskega morja in domaČih, c) lišajev 250 vrst, domačih, d) mahov 700 vrst (360 domačib), 0) praprotja 90 vrst, domačih.
III. oddelek okameniu: 420 komadov. Zbirko pregledala sta profesorja gg. Hubad in
Vosa in naravoslovec gosp. Viktor Dolenc, demonstrator Dunajskega petrografičnega zavoda. Poslednja dva sta se izrekla soglasno za to, da ee nakupi vsa zbirka. Fin. odsek torej predlaga:
Nakup naravoslovne zbirke župnika g. Robiča v celoti se odobri. Kupna cena 1.500 gld., ki se izplača iz dež. zaklada, se odobri in se naroča dež. odboru, da izvrši ta sklep dež. zbora.
Predlog se vzprejme brez ugovora.
Zatem se je rešila dolga vrsta prošenj, o katerih so poročali v imenu tiuančnega odseka razni poslanci._____ (Dalje prih.)
primerjati, kaj govorite? Ne raufcitu se po nepotrebnem. Ali nečote čaja ?
— Ne, hvala, ni treba. Torej ste mi še hišo dolžni, pristavil je odmakni vSi se od stene. — Hvula tudi ua tem. Prosim odpuščanja, gospa.
Obrnil se je in šel ven. Kirilovna si je popravila predpasnik in šla h gospe.
V istini sem trgovec postal, dejal jo Akim .samemu sebi, obstavši zamišljen pred vrati. — Dober kupec! Mahnil je z roko in se bridko nasmehnil. — Kaj zdaj! Pojdimo domu!
In popolnoma pozabivši Nuutnovega konja, s katerim se je pripeljal, odplazil se je peš po cesti proti gostilni. Prešel še ni prvo vrste, ko je začul vštric Bebo ropot teležke.
— Akim, Akim Semenič, klical ga je nekdo.
Dvignil je oči in zagledal svojega znanca, odstavljenega cerkovnika Elrema, imenovanega Krota (= krt), majhnega, zgubanega Človeka z ostrim noskom in slepimi očesci. Sedel je v slabi teležki na kupu slame in se naslanjal s prsmi na kozla.
— Ali greš domu? vprašal je Akima. Akim je obstal.
— Domu.
— Ako hočeš, te popeljem.
Deželni zbor štajerski.
V Gradci, 26. aprila. Deželni zbor je v današnji svoji seji vzprejel nekatere jako važne iu tudi za slovenski Štajer koristne gospodarske predloge. Začetkom seje nasve-toval je posl. Hagendorter premembo zakona o vzdrževanju nedržavnih cest, posl. Morrć je interpe-liral namestnika gledć regulacije Mure, potem pa je za železniški odsek poročal poBl. Vogel o nekaterih železniških predlogah. Dogovorno z deželnim odborom nasvetoval je železniški odsek glede lokalne proge Celje-Soštanj-Velenje nastopoo : 1.) Poročilo dež. odbora o dosedanjem prometu na tej progi ae vzame na znanje 8 priatavkom, da naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži tučni račun o gradbenih troških in definitivni izkaz o prometu; 2.) Dež. odbor se pooblašča, da izposluje vladino dovoljenje za izdavanje štiriodstotnih, od dežele garantiranih prioritetnih obligacij v nominalni vreduosti 2,800.000 gld. Dež. zbor bo določil, kako je te obligacije oddati iu kako je porabiti eventuvalni prebitek. Po kratki debati, v kateri je posl. dr. Ser-ne c ostro grajal neprimerno visoke železniške tarife, vzprejela je zbornica obe predlogi ter odobrila poročila o železniških progah Poličane-Konjicein Preding Stainz, naročivši dež. odboru, da v prihodnjem zasedanji predloži natančne izkaze, in o dveh drugih gorenještajerskih lokalnih železnicah.
Posl. dr. Ko k o se h i ne g g je potem poročal o predlogah glede zgradbe lokalnih železnic Zeltweg-"VVolfsberg in S p od n j i Dravobreg-Veleuje ter nas vrt oval: 1.) De*, odboru se naroča, da izposluje Najvišje dovoljenje za zgradbo omenjenih železnic. Glcdć osnovanja poBebuih delniških [družeb uaj se upošteva: a) ako je moči prvo progo zgraditi z zneskom 3,500 000 gld., drugo pa z zneskom 3,000 000 gld.; b) ako interesentje iu koroška dežela zagotovo prispevek a fonda perdu in sicer za prvo progo v minimalnem znesku 500 000 gld., za drugo progo v minimalnem zneBku 200 000 gld.; c) ako prevzame država na podlagi posebnega zakona dolžnost, da poplača do maksimalnega zneska, potrebnega za štiriodstotno obreBtovanje in amortizacijo dotičnih zadolžnic, kolikor bi bilo več treba nego znašajo dohodki železnic. — 2.) Progo Zeltvveg-\Volfsberg je pod temi pogoji začeti graditi uajkus-neje k ta 1805 , "i^Vogo Spodnji Dravobreg-Velenje pa 1. 1894. — 3) Deželnemu odboru se naroča, naj za pokritje stavbenih troškov in sicer za prvo progo v najvišjem znesku 3,000 000 gld., za drugo progo v najvišjem znesku 2,800.000 gld. pravočasno skrbi. Ako bo ustanotć posebni delniški družbi za zgradbo teh železnic, tako mora deželui odbor za svote, vzete iz dež. železuiškega zaklada, uložiti v to blagajnice prijoritetnih delnic za jednako vrednost. — Dež. odboru ae naroča, da dež. zboru v prihodnjem zaaedanju o tej Btvari poroča.
Po kratki razpravi vzprejela je zbornica vse te predloge.
PobI. Rochlitzer poročal jo o zgradbi lokalne proge od južne železnice čez Sla-tinodo hrvatsko meje in nasvetoval: 1 ) Dež. odboru se naroča, da izposluje  Najvišjo koncesijo
— Prosim, popelji mi'.
Efrem bo je umaknil ua stran, iu Akim jo zlezel k njemu v telego. Efrem, ki je bil videti dobre volje, jel je svojega konja pretepati b konci konopljeuih vajet; bežal je v trudnem teku, nepre-etano dvigajoč gobec.
Prljala sta se vrsto pota, ue da bi drug drugemu rekel besedo. Akim je Bedel s sklonjeno glavo, Efrem pu si je samo nekaj mrmral pod nos ter zdaj priganjal, zdaj zadržaval konja.
— Kam pa si šel brez čepice, Semenič, vprašal je najedenkrat Akima in ne čakajo odgovora nadaljeval polglasuo: — v krčmi si jo pustil, to je. Pijanec si, poznam te, in zato te ljubim, ker si pijanec; ti niHi pretepač, ne prepirač, nisi surov, dober gospodar Bi, toda pijanec, tak pijanec — davno bi bil čas, da bi za to trpel cerkveno kazen, ej Bog, kajti to je grda stvar . . . Ura! zakričal je hipoma na VBe grlo: — ura! ur&l
— Stojte, stojte, začul se je v bližini Ženski glas: — stojte!
Akim se je ozrl. Cez polje je proti telesi tekla ženska, tako bleda iu razmršeua, da je začetkoma ni Bpozoal.
— Stojte, stojte, zastokala je zopet hropeč in mahajoč z rokama. (Dalje prih.)
za zgradbo lokalne proge iz Št. Jurija oziroma G r o b e 1 n a čez Slatino do hrvatske meje, če se za to osnuje posebna delniška družba in če se zajedno tudi začne na hrvatski strani graditi proga od meje do Krapine, a le: a) ako troški ne bodo znašali več kakor 1,520.000 gld.; I>) ako zagotovo* interesentje, da razen lani dovoljenega prispevka iz deželnih sredstev v znesku 400.000 gld. prevzamejo glavinakih delnic v znesku vsaj 200.000 gld. c) ako bo zaveže drŽava, da v slučaji, če bi z železniškimi dohodki ne bilo moči pokriti fitiriodatotmh obreBtij in amortizacijake kvote, plača kolikor primanjkuje do makaimalnega zneska 300.000 gld. — 2 ) Dež. odboru bo naroča, da poroča o tej stvari dež. v boru v prihodnjem zasedanju.
Razen te predloge vzprejel je dež. zbor še nekatere druge, tičoče ee lokalnih železnic na nemškem Štajerju in pooblastil dež. odbor, da še letos odda novo serijo deželnih železniških zadolžuic v zneBku 1,600.000 gld. Vrh tega je dež. zbor odobril računsko zaključke dež. železuiškega zaklada in vzel poročilo o delovanju dež. odbora glede železnic z odobravanjem na znanje.
PobI. Vogel je poročal o peticiji obč. sveta Graškega in ondotne trgovinske zbornice, kateri korporaciji sta zahtevali, naj se sistira zgradba vseh novih lokalnih prog in naj se namestu teh zgrado nekatere druge proge. Po daljši debati je dež. zbor odklonil peticijo in naročil dež. odboru, naj pretresa vprašauje o zgradbi tistih železnic, katere zahtevata imenovaui korporaciji.
Posl. dr. Lin k je poročal o Heilsbergovera predlogu glede paBnega tarifa na južni železnici. Ta novi tarif je gospodarstvu v največjo škodo, iu kar prečuditi se ni, da ga je vlada kot nadzorovalno oblastvo potrdila. Železarstvo ua Štajerskem bo to povišanje najbolj čutilo, ker bo ti tarifi za 50 do 80 odstotkov višji kakor prejšnji. Za oglje bo plačevati 76 odstotkov več tovornine kakor prej. To isto velja skoro za vse druge stroke gospodarstva. Sploh je novi tarif samo Dunajčanom v korist, vsem drugim krajem pa v največjo škodo in zato predlaga železniški odsek, da jo pri generalni direkciji zoper to ;povišanje tarif jv energično in svečano protestovati in tudi prositi intervencije trgovinskega ininisterstva.
Ko je Še poni. Robič navel celo vrsto vzgledov za škodljive nasledke novega tarifa, vzprejel je dež. zbor odsekov nasvet.
Posl. dr. Lin k poročal je nadalje o nasvetih glede* nameravane uvedbe transportnega davka in predlagal, naj se dež. odboru z ozirom Da veliko škodljivost transportnega davka naroči, da zoper to pri vladi iu pri državnem zboru euer-gično ugovarja. — Predlog se je vzprejel, iato tako kakor predlog, naj se južna železnica čim prej podržavi,o katerem predlogu je poročal posl. Vogel. Zbornica je potem še odobrila nekatera druga poročila, kakor o uredbi dež. arhiva, o dež. stavbenem urudu in o nakupu toplic Tobelbad, a koucem Beje so nasvetovali poslanec dr. Heilsberg in tovariši, naj se naroči dež. odboru, da uvažuje, bi-li ne kazalo UBtauoviti posebno štajersko deželno banko pu vzgledu čelike in moravske.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
- »lian c <lcžclc.
V Ljubljani, 23. aprila. Deželni zbori. Nekateri deželni zbori so že izrekli svoje mnenje, kdaj bi bdo najbolje, da se sklicujejo vsako leto. Te resolucije bo kakor znano jmaledica konference dež. maršalov iu glavarjev, vršivše se pred nekaterimi tedni Tudi ostali deželni zbori izreku še pred razhodom, kdaj bi bilo najugodneje zboru vati. Doslej je vlada sklicevala dež. zbore kadar jej je kazalo, ali jih pa sploh ui sklicala. Ker je v interesu deželnega gospodarstva, da se rešijo vse deželno zadeve sproti in pravočasno, izrekli so se doslej vsi deželui zastopi za to, da zborujejo v d6bi od meseca novembra do meseca marca. Ako ima vlada dobro voljo, bo lahko uredila, da zborujeta državni zbor in delegaciji ob ča»u, kadar ni dežel-nozborskih zasedauj, tako da ne bo na škodi ne država ne dežele.
Nemško-nacljonalna sodba* Graški m m ko uacijonalni poslanec Hofman-Wellenhof poročal je predvčerajšnjim na volilskem shodu o svojem državnozhorskem delovanju. Glede" splošnega položaja je rekel, da se ni izpolnila nobena obljuba prestolnega nagovora. Tega kakor tudi ueutajivega propadanja parlamen • tarizma je večinoma kriv sam parlament, ker ne
varuje niti svojega ugleda niti svojih pravic. To as je pokazalo v zadevi glede borzne panike I. 1891 in pri Spinčićevi aferi. Govornik ae je potem obširno bavil z raznimi dogodbami, pripovedoval, kako je prišel grof Kuenburg v minister-Btvo in baron Cblumeckv na mesto predsednika poslanski zbornici ter uprav uničujoče kritikoval politiko židovskih levičarjev. Zanimivo je še to, kar je rekel govornik o razmerji mej nemško-nacijonalno in klerikalno stranko. Ti dve stranki si v nekaterih točkah ne nasprotujeta, toda o verski šoli nečejo tudi nacijonalci ničesar slišati. H koncu je govornik še formuliral znano zahtevo, naj se Gališka izloči iz tostranake državne polovice. Vol i let so svojemu poslancu votirali zahvalo in zaupanje. JHollteu v šoli.
Javili smo že, da je kardinal dr. Gruscha naročil, naj se v Dunajskih šolah molita očenaš in angeljsko češčeuje in da je okrajni šolski svet Dunajski to naredbo, ker je v nasprotji z določbami naučnega ministerstva, da namreč učiteljski zbor samostalno določa, kaj je v dotični šoli moliti, predložil deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, naj se mu da nataučno navodilo, kako postopati v tej Btvari. NižjeavBtrijski dež. šolski svet se je a to Btvarjo bavil predvčerajšnjim in sklenil, da je vso stvar predložiti naučnemu miniBterstvu, naj to samo razsodi, ali je ugoditi kardiualovi želji ali ne. Ogerske cerkvenopolitlcne predloge.
O cerkvenopolitičnih načrtih, katere je ogerska vlada predložila parlamentu, čujejo se kaj različna mnenja. V poslanski zbornici bo vlada morda dobila večino za-Be, ker razeu vladne ali liberalne stranke je zanje pridobljena tudi neodvisna stranka. Drugače pa bo v magnatski zbornici, kjer vlada nima trdne večine in kjer bo jej lahko primeri, da propade s svojimi predlogami. Madjarsko novinarstvo je v zadregi za primerne izraze, s katerimi bi moglo slaviti ta korak; zlasti židovski listi kar nore same radosti, trdeč, da ae je b tema predlogama začela nova d6ba v kulturnem življenji Ogerske (!) in Bog ve, kaj še vse. — Glasili Apponvijeve stranko „Đudapesti Hirlap" in „Dudapester Tagblatt" pišeta jako reservirano in Bodita predlogi ueugodno. V Apponyijevi stranki ima večino tista frakcija, katera se zoperstavlja tem vladnim cerkvenopolitičnim nameram in se jim bo tudi v parlamentu protivila. Javno mnenje je razdeljeno v dva tabora. Vaekako bo cerkvenopolitična borba ne samo zanimiva in poučna, ampak tudi velepomembna za sedanjost in bodoč u o s t Ogerske.
Stambulov na Dunaj i.
„Indćpendauce Belge* je gled i vprašanj mej-narodne politike jako nepristranak in zanesljiv list in ima muogo zvez z najodličnejšimi diplornatičnimi krogi. Ta list priobčil je te dui obširen dopis z Dunaja, v katerem se popisuje utis, ki ga je naredil Stambulov na odločilne kroge. Ta utis je bil jako neugoden. Sovraštvo proti Rusiji, katero je Stambulov kazal pri vsaki najmanjši priliki, naredilo je v oficijelnih in neoficijelnih krogih utis, da je Stambulov nesramen bahač in ne povsem zdrave pameti. Dokler ni bil na Dunaji oaebno znan, zmatrali so ga tam nadarjenim politikom, sedaj pa ho spoznali, da se ne odlikuje po n čemur drugem, kakor po neukrotljivem Bovraštvu zoper Rusko in zoper vse, kar je rusko. Dunajski in Poštanski listi seveda niso izrazili tega utiša, prvič ker je značaj te žurnalistike podobeu značaju Stainbulova, drugič ker so vsi ud bolgarske vlade podkupljeni. Politični krogi Dunajski sodijo sedaj Stambulova za čisto navadnega agitatorja, kateri sanjari o tem, kako bi Avstrijo nahujskal na Rusko, ne meneč se za nasledke vojne. Poroča se tudi, da se je Stambulov v avdijenci pri cesarju jako čudno obnašal. Govoreč z novinarskimi poročevalci o tej avdijenci, delal se je Stambulov, kakor da je mej Avstrijo in Bolgar* sko kaka tajna pogodba, in zajedno napadal Rusijo, imeuujoč Ruse barbarski narod, kateri je pognati v azijske stepe. Umevno je, da se je Stambulov s takim vedenjem skrajno kompromitiral. Državnik ne govori nikdar v takem tonu. Na kratko: Stambulov je naredil tako wlab utiB, da škoduje to tudi simpatijam za Koburžana.
Nemška panamska af&ra.
Nemški protisemitski poslanec AhUvardt je sedaj predmet strahovitim napadom, tako v nemškem državnem zboru, kakor v židovskih listih. Mož je nasprotnik koruj>cije in ima v rokah, če ue neovržne pa vsaj uvaževanja vredne dokaze, da bo razni židovski bankirji in državniki prevarili nemški narod za Btotine milijonov. Kakor znano, je bil AhUvardt jiredno jo prišel v državni zbor obsojen, ker je dokazoval, da je neki tovarnar dajal za nemško vojsko slabe puške. Obsodba Ahlvvardtova se je zmatrala za krivično in prav kot zadoščenje je bil izvoljen v državni zbor. Tudi tu bi ga nasprotniki radi udušili in uničili in ravnajo ž njim tako, kakor ljudje, ki imajo slabo vest. Ablwardt dokazuje na pr. da je velekapitalizem, kakor sta ga zastopala Bleicbroder in Hasemann, veliko milijonov zaslužil pri rumunskih železnicah na škodo naroda. Nekdo je že pred 20 leti to isto trdil, a bil je obsojen, ker je zoper njega pričal Mujuel, sedanji finančni minister, ki je bil sam zapleten v tisto afero in porazumljen z židovskimi bankirji. Takih iu jednakih reči j navaja Ahl-
vrinit več. Opravil aicer ne bo nič, a koristno je njegovo delovanje venđer, ker bo svet vaaj izvedel, da sta tudi im II >iche der Gottesfurcht uod žrom-meo Sitte lopovstvo in korupcija zelo razširjeni bolezni.
Dopisi.
Iz JLoĆullta pri Gorici, 26. aprila. [Izv. dopis.j (Nasledki občinskih volitev.) Da je nameBtništvo občinske volitve v 3. razredu ovrglo, nimamo se toliko zahvaliti rekurzu, kakor državnemu poslancu Dunajskega mesta, gospodu dr. Gessmann-u i drugovom, ki bo v temeljiti interpelaciji dokazali nepoBtavnoBti, vršivšo ue pri naših volitvah. V interpelaciji so bile samo glavne točke navedene, ali sedaj, ko se vrše ua strogi ukaz ministra predsednika stroge preiskave, pridejo vsak dan nove nerodnosti in nezakonitosti ua dan; tako, da bo miniBteruki predsednik, ako bo hotel zakonito poBtopati, prisiljen razpustiti zloglasno ireden-tovsko društvo „Lega nazionale". Mi sedaj še nočemo navajati vseh podrobnoBtij, ker preiskava še ni dovršena, ter omenimo samo to, kar je že dognano, da se namreč vrši proti jednemu najstrast-nejših pristašev ,Legeu sodna preiskava z*radi nevarnega pretenja. Dotični Iegovec se je namreč izrazil, da Podgorskemu ubhodniku ni smeti roke po* dati, da bi bilo marveč najbolje ubiti ga. Žandar-merijski »tražmeštur ima vse polno dela, da poizveduje fakta navedena v interpelaciji. Ali nam bo dozdeva, da bo ves trud več ali manje brezuspešen, ker „r ib a pri glavi smrdi". — Za časa volitev je iredentovsko vino kar curkoma teklo, seduj so pa jeden glavnih leginih agitutorjev, ki je kot krčmar mnogo, mnogo vina na račuu „L"geu po-točil, pritožuje, da mu nihče za uspeh volitev poto-čenega vina plačati uoče! — Naši legovci so nekoliko poparjeni, ker ee niso nadejali, da bodo njih nezakonitosti imele take nasledke, a vse to jih še ni oBVedocilo, da je Ločuik do sedaj še pod A v s tri j o. — Ker dosedaj ni bilo še nikjer omenjeno, nuj povem še to, da je pri zadnjih volitvah v prvem razredu znaui dr. Luzenberg'T, ali kakor se on pod svoje brezmetričue poezije podpisuje „Italo Souzio" (laška Soča) jednemu volilcu do 500 goldinarjev ponujal, ako bi za legine kandidate glasoval. Voliiec pa, pošten Italijan, ni hotel vzpre-jeti Judeževih grošev.
Domače stvari,
— (Javni napisi in naš deželni odbor.) Piše bo nam: Javni napisi pri cesarskih uradih so skoro že vsi dvojezični in mislil bi človek, da so tudi služili v dober izgled u^piši pri dežel-iiili napravah. A kako eem se zavzel, ko opazim zadnjič sprehajajoč se po jioljanskem nasipu, da ima deželna prisilna delavnica izključno nemški napis. Sedaj ko ravno zboruje deželni zbor, usiljuje se mi vprašanje: Ali bo bo našel slovensk poslanec, ki bo odločno zahteval, da so v popolnoma slovenski deželi pri deželnih napravah uvedejo slovenski napisi ter bo povedal v tem pogledu našemu »narodnemu" deželnemu odboru, kur mu gre.
— (Novi denar.) S 1. majem pričele bodo cesarsko blagajnice z izdavanjem n i k 1 j e-vega drobiža po 20 in pa po 10 vinarjev, to je 1 0 in pa 5 krajcarjev sedauje vreduoati. Sedanje dvujsetice in desetice ostanejo pa še nadalje v veljavi in bo bodo le polagoma spravile iz prometa. Tukajšnji c. kr. deželni plačilui urad dobil je za 2400 gld. uikljovega drobiža po 20 vinarjev in pa za 1G00 gld. po 10 vinarjev. To je baš skromna a v o t i c a za celo deželo, ako se pomisli, da je 30 davkarij, iu da že ako vsaka davkarija dobi le za 100 gld. tega drobiža, iznese to že 3000 gld , ostane tedaj za Ljubljauo le še 1O0O gld. Ne vemo, ali imajo na Dunaji rea tako malo nakovanega denarja, potem naj bi raje počakali z izdavunjem, kajti tako avotico v deželo poslati, je države, kakor je Avstrija, uprav nedostojno, ali se nam pu hoče, kakor pri vsaki drugi priliki, tako tudi prt tej malenkosti pokazati, da je dežela kranjska osobito pa nje stolno mesto le — pastorka. S 15. majem prične se pa baje z izdavanjem sre-bernih kron po 10O vinarjev ali 50 krajcarjev sedanje vrednosti; teh pa cesarske blagajnice še nimajo. Radovedni Brno le, ali nas bodo tudi takrat s tako ogromno svoto v kronah presenetili, kakor zdaj z nikljevim drobižem.
— (Izpiti za učiteljsko osposobljenost) prično se na Ljubljanskem učiteljišči bodoči
ponedeljek. Vodstvo komisije prevzame nameatu umrlega šolskega nadzornika g. BI. Hrovata višje realke profesor gosp Kreminger. Na učiteljišči kakor tudi na vaduicah prične se isti dan popolu-d.mski pouk ob 3. uri.
— (Prva lokomotiva za dolenjsko železnico) imela je sinoči nesrečo. Obtičala je namreč pri prepeljavanji skozi mesto ua voglu špi-talskih ulic in glavnega trga. Naložeua jo bila na tri vozove in prvi voz s tenderjem je tako nesrečno obtičal, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Vsled tega morali so monterji višje dele tenderja kar na vozu demontirati iu stoprav po 1% uro trajajočem delu poBrečiio se je sjiraviti voz naprej. Ves ta čas pa je bil promet skozi špitalske ulice popolnoma zaprt.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske.) Od 16. do 22.aprila je bilo novorojencev 22 (=35 88°/oo)» umrlih 30 (=49 40%o). mej temi je umrlo za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled rortvo-uda 2, vsled starostne oslabelosti 6, za različnimi boleznimi 13. Mej umrlimi bilo je tujcev 9 (=30%), iz zavodov 12 (=-=40%). Za iufekeijoznimi boleznimi so oboleli /a škarlutico 1, za t fuzom 2 (tujca, prenesena v bolnico), za dušljivim kašljem 2
— (Požar.) Dines zjutraj je nastal kakor se nam poroča, požar v Vrbi pri Št. Vidu pod Brdom, ki se je pol ure tako grozno razširil, da je bilo istodobno uničeno imetje desetih gospodarjev. Jednemu je zgorelo pet goved, dva konja, vsi prašiči, nekaj jagujet, — potem vsi vozovi, pohištvo, sploh vse do okajenih in razpokauih zidov, ki so jedini ostali. Drugemu zopet jh požar uuičil poleg domovja pet goved in prašiče, tretjemu pet prašičev i. t. d. Jednu ženo, ki je dan poprej povila otroka, prenesti bo morali na bližnjo njivo, — v nobenem poslopji ni bilo varnoBti — in tam je ležala z otrokom, nezmožna ganiti se, pred njo pa je grozni ogenj uničil njeno domačijo. Beda je velika, škoda se c^ui nad 120O0 gld.; pogorelci so vsi zavarovani, — deloma pri „Slaviji", deloma pri „Graški vzajemni zavarovalnin". Ganilno društvo Brdsko je Btorilo svojo dolžnoBt v polni meri; nesreča je bila pa še vrh vsega večja, ker je pri mali brizgalnici počil kotel; ostala je samo večja brizgalna. Iz Diha je takoj prihitelo več članov tamošnjega gasilnega društva, pa brez — brizgulnice, in pripovedovali so, da je njihov načelnik ni hotel najjreči pusti ti, ter ae je tudi sam rajši ulegel zopet na levo uho, ko so ga bili vzbudili z desnega. Nejevolja je bila velika in zatluži tako ravnanje tudi vso grajo. Vode je bilo v izobilji, ker leži vaB Vrba oh potoku Ra-domlja, in ko bi bila prisotna še Dobska brizgaluica, potem bi se bilo marsikaj obvarovalo. Kar pa je prihitelo Dobljanov, bili so isto tako vrli, kakor domači gasilci.
— (Izseljevanje v Ameriko.) Iz Dol. Logatca se nam piše: Dno 26. t. m. zjutraj odpeljala se je od tukajšnje postaje četica, broječa kakih 30 moških iu 3 ženske, v daljno Ameriko. Z* prihodnjo soboto BO tudi že uapruvlja druga ne manjša četa. Logatčanov bode v Ameriki vseh skupaj bržkone blizu sedemdeset, o katerih se vedno kaj novega čuje. Nekateri od njih ujirav pridno skrbo za svoje doma ostale žene in otroke, brate in starše, dočim je tudi takih, ki se za Bvoje kaj malo menijo, kajti ne vidi se od ujih nič — dolarjev. Logatec bode, ako tako naprej gre, brzo začel pogrešati iz-seljenike, sosebuo pa bode obrtnija začela pešati. Tudi kmetje no bodo imeli dovolj delavcev. Kar je zdravih iu krepkih mož, ti le hrepeuć po Ameriki, tako da doma za delo preostajajo zgol mladeniči iu •tarči. Po vsem Logalci ue čujete danes drugega razgovora, nego o takozvanih „Amerikancih u, kakor ljudstvo navadno krsti vsakega izseljeuika. — Tudi to je znak časa!
— (Veselica Šmartinskega pevskega društva .Zvon" v Črnem Potoku) privabila je minulo nedeljo prav obilo občinstva. G. pevovodja Bar tel j buio se ponašati, da se malokjo na Slo-veuskem nahaja tako izšolan pevski zbor. Vsaka točka izvajala se je s finim uuauciranjem in uku Miin. Najbolj dopadla sta se mešana zbora „Po mladoa" (Ipavec) in „0 planine" (Bartl), v kateri poslednji je g. skladatelj sam pel tenor-solo. Burno odobraval Be je tudi čveterospe.v „Oj z Bogom" (po narodni peBini harmonizoval Fdrster). Mnogo ameba prouzročil je „Brivee", ki ga je prav dobro predstavljal g. /vrini. Tamburaški zbor izvajal je prav spretno Bvoje točke pod vodstvom g. Bartelja. Vsa veselica obuesla se je v občno zadovoljnost doma-
činov in mnogih gostov iz Liti je in sosednjih krajev r Vač, Save, Zagorja, Trbovelj itd. Jako razveselil je vse obisk Ljubljanskega slavnega Čveterospeva, le škoda, da so morali dragi gostje tako brzo odriniti. Sjilošno je bilo čuti željo, da vrlo društvo kmalu zopet priredi kako jednako veselico.
— (Osobne vesti.) Gosp. Janez Robič, nadučitelj pri sv. Vidu pri Ptujem imenovan je nadučiteljem v Ljutomeru.
— (Izvenakademična podružnica s v. Cirila in Metoda v Gradcu) imela je, kiikor se nam poroča, dne 26. t. m. v Ressource-re-stavraciji izvanreden shod, ki se je izvrstno obnesel. Udeležilo se je shoda neobičajno veliko odličnega občinstva; omenimo naj zlasti deželna posl. gg. dr. F. Jurtelo in dr. I. Serneca, gosp. prof. dr. Gr. Krek-a, g. odvetnika dr. KiaBinca (ki si je Btekel za ta večer največjih zaslug) in neumornega rodoljuba g. Hra-šovca st. Triglava ni prišli so s tamburaši in pevci in tudi nekaj članov „Hrvatske" bilo je opaziti. Predsedoval je zaradi odsotnosti načelnika, .gosp. ravnatelja Ilradaške njega namestnik g. Fr. Možek, kateri z gospo sojirogo našo narodno stvar posebno veh dušno in radodarno podpira. Slišati je bilo izbornih govorov, v katerih se je zlasti obsojal razkol v „Triglavu" ter se je pozivalo slovensko dijaštvo k slogi in jedinosti. Sploh je bila zabava izvratna, za kar gre poBebua zasluga gg. tamburašem in |>ev-cem. Na svidenje v četrtek 18. tnajmka na drugem veselem shodu v istih prostorih!
— (Kuhno vci in Celovški Tevtoni.) Iz Celovca se nam piše: Novica, da se preseli kranjski pik v Celovec, je kakor strela udarila mej naše Nemce in kar tresejo se pred kraujskimi fanti same bojazui, češ, zdaj se bode Celovec popolnoma poalo-x eni 11! Rndi bi seveda to zaprečili, in kakor se govori, hoče v tej zadevi celo .Deutsch. Vereip", kateri pa obstoji večinoma le iz odbora samega, na noge stopiti s protestom iu prošnjo, da se premesti semkaj numesto Kubnovcev štajerski polk iz Gradca, ki ju zn Ljubljauo namenjen. To društvo, ki je pred par dnevi sklicalo neki shod v „Sandvvirthovo" gostilno, je tako zapuščeno, da uiti zborovati ni moglo, kajti z odborom vred prišlo j i ti je k shodu le 13 možakov (o mi nožno število). Iu to društvo hoče zapovedovati vojaškim oblastim, kako imajo poBtopatiV! Nadejamo se sicer, da si bodo ti gosjiodje to storiti premislili, ker naši purgarji hodijo svoja pota ter se za take in jeduake rogovileže ue brigajo in jim je vse jedno, li pride ta ali drugi polk semkaj; glavna stvar jim bode, da imajo le vojake. „Deut-sclier Vereiu" se je sicer že večkrat osmešil in iz-vestno se bo tudi to pot.
— (Strela ubila je) minuli teden mej hudo nevihto v Beljaški okolici 13letno deklico, hčer železniškega delavca v Vasćh. Dekle se je vračalo iz bližnjo vatri proti domu.
— (Pevsko društvo „Slava" pri sv. Mariji Magdaleni spoduji) v Tržaški okolici imelo bo v nedeljo dne 30. t. in. ob 2. uri popo-ludne hvoj prvi letni občui zbor z običajuim dnevnim rodom, Vsak rodoljub mora z veseljem opazovati krepek razvoj slovenskih pevskih društev v Tržaški okolici, ki so naj bol ji jez proti potujčevanju slovenskih okoličanov. Zatorej jim želimo najlepši uspeh i n najiredek.
— (Zadušnice za h rvatska mučenika) Petra bana Znnjakega iu kneza Fraua Krsto Fran-kopana, ki sta boreča so za slobodo, neodvisnost in celukupnost Hrvatske bila obglavljena dne 30. aprila I. 1671. v Dunajskem Novem Mvstu, bodo se brale jutri v raznih mestih Hrvatsko.
Razne vesti.
* (Za Uundulićev spomenik.) MeBtni zastop v Dubrovniku je dovolil vsoto 6000 gld. za Bvečanosti, ki se bodo vršile ob priliki, ko se bode odkril G-iiudulicev spomenik.
* (Snežni zameti.) Iz gubernij Kijevake in Kurske ua Ruskem poroča se, da je zopet padlo toliko snegu, da je železniški promet deloma ustavljen.
* (Razstava v Chicagu.) Velikansko poslopje Trocadero, v katerem je bilo tudi gledališče, podobno Ilonacberjevemu na Uuoaji, zgorelo je popolnoma. Štiri osobe bo mrtve, več je pa ranjenih. Gledališče bi se biLo odprlo že te dni s pevko Nikito. Tudi na druge strani ima razstava velike zapreko zaradi hudih viharjev poslednjih štirinajstih dnij, ki bo zadržavali dela. Navzlic temu pa se bode razstava odprla dno 1. maja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Gorica 28. aprila. Sinoči izvršila se je senzačna obravnava pred porotniki. Šest mla-deničev iz Podgore bilo je zatoženo dogo volojenega napada na 18 goriških BLegovcevM, ko so se vračali iz Ločnika, kjer se je ustanovila podružnica „Lege Nazionale." Obravnava se je vršila tri dni. Sinoči ob 7. uri izrekli so porotniki svoj: da. Dva mladeniča obsojena sta na 21/« leta, dva na 2 leti in dva na 18 mesecev težke ječe s postom, povrnitev stroškov in jednemu poškodovancu 3000 gld. odškodnine. Razburjenost mej Slovenci velikanska. Obširnejši dopis sledi.
Sofija 28. aprila. Veliko sobranje sklicano na dan 11. maja.
Carigrad 28. aprila. Glede" vesti, da se bo Koburžan čez Carigrad vrnil na Bolgarsko, se čuje iz zanesljivega vira, da je Koburžan to pač nameraval, a na željo sultanovo to opustil, ker se sultanu iz raznih o/.irov ne vidi primerno vzprejeti to pot Koburžana.
Bruselj 28. aprila. Senat vzprejel v včerajšnji seji z 5 2 proti 1 glasu reformo ustave in Nvssenov predlog o splošni volilski pravici.
London 28. aprila. Neki delavec Townsend hotel včeraj napraviti atentat na Gladstonea. Ko so ga redarji prijeli, ustrelil je dvakrat iz revolverja proti Gladstoueovemu stanovanju.
London 28. aprila. Žena zaprtega Townsenda izpovedala, da nje mož že več let sem perijodično nima spanja in da so mu tedaj meša.
Novi York 28. aprila. Včeraj bila revuja tujega vojnega brodovja. Častniki in mornarji vseh ladij salutirali predsedniku Cle-velandu.
Tujci:
27. aprila.
Pri tfuliei: Aiierspurg, /.humor, Landaii, Schmei-der, Eialer, Siureich, Schlesinger, Fiaeher, L0wy, Bernold, 1 »ujirtkv, Rerger z Dunaja. — Peschel, Sauietć, Biuli iz l'.rna. — Koudelka, Menkes iz Prage. — Laiiter iz Brežic. — Božič iz 1'oddrage. — Krausz iz Pulja. — Ogorevc iz Celja.
Meteorologično poročilo.
dud 28 aprila t. 1.
vfteraj — danea
Papirna renta.....gld.   9830 — gld. 9840
Srebrna renta.....„     98'06 — w 9»-05
Zlata renta.......117-30 — „ 11730
4«/0 kronska renta   ...     „     96-20 — „ 97*10
Akcije narodne banke  .   .     „   98.V— — „ 983-—
Kreditne akcije    ....     „   343'ftO — „ 342 25
Lordon.......                                  „   122-40 — „ 12245
Srebro.......                                  „     — •— — —•—
Napol........„      0-73 — „ 974
C. kr. cekini.....„      578 — „ 5-78
NcmSke marke.....59-92«/, — H 60*—
Ravnokar izifila je knjiga:
Kmetijsko flospoiarstm
Priročna knjiga za praktične gospodarje.
Spi Bal
VII f o ni. Itohriiiiiiiu
pristav deželne poljedelske ftole na Grmu.
Cena SO fcr., po poiti r>5 kr. in je na prodaj v knjigo-
tržnici
IG. pl. ELEINMAYR & FED, BA.1H3ERG
v Ljubljani. (452-1)
Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 2 5 odstotkov.
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem
od postaje zagorske železnice , Zaboh>Krftplna*T*opIice' oddaljeno jedno vozno uro, otvorjeno je od 1. aprila do konee oktobra. Akratoteruui (toplice) s toplino SO do 8*5 Ntopln} It. eminentno delnjejo pri p raci n I, pri skrnlni mlsKni in v členkih, kakor tudi nje pu* »ledičnih bolesnih, bolečinah v kolka, iftvcnih. in polt-ii i h bolesnih i n boleznih vsled ran-pri kronični iiue-tlrl o bi* ti j. otrpnenjl i. t. d. Velike l»aaln!*ik«-> polnene, posebne marmorne banje in kropila« kopel- kakor tudi izvrstno urejene anojue kopeli« usassaia, elektricitet-*, švedska s«lravvllna kIiuiiwnII ka. Komfortna stanovanja. Dobre reatavraci|e> pri najnižjih cenah, stalna s«lravlska> ko<1Iih, obsežna osojna sprehajališča i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s Zabokom in I*olleanauilf ki jo posredujejo postni omnibasi. Veft pove in prospekte pošilja, kopališčni zdravnik Dr. los. VVeingerl in ravnateljstvo kopališča. (369—3)
I	Čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
27. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	783 -5 na. 732 0 mm. 782*0 mm	14 t^O   si. jzh. '22 0y 0   ti. jzh. l.iu0 0   ll. jzh. 1		d. jas. d. jas. jasuo	0*00 aa
Srednja temperatura 16*7 , za    l   nad normalom.
Na večja zaloga
šivalnih strojev
JAN. J AX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Niske cene. — 1 'godno plaievran|e nn obroke. — Stari stroji se sume. njnvaju. — 1'oprMvki «e sl«lela\Ji> hitro, dobro ln (22) eueuo. (130*)
Učenca
sa Jermenarskl obrt, z dobrimi spričevali, vspre|me>
x_j. Blumauer
jernaenar v Čelenbarg-ovln ulicah s t. 41.
takoj
(435-3)
^■jlaviio ravnateljstvo antr. ftrž. zelenic.
Izvod iz voznega reda
vel^a-vneg-a od 3_. oktobra 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem čara.
Odhod iz IJubljane (juž. kol.).
Ob 0. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Fon-tabel,  Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. ttrl 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabul, Beljak, Celovec, FrAnzonsfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 91 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, InomoBt, Pariz, Line, Ischl, iliidejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v XIubijano (juž. kol.).
Ob 7. turi 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francu vih varov, Karlovih varov, Ef*er, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tibiža.
Ob 0. uri 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pont uhlju, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,  9.   u  lO   „    popoludne v Kamnik. 7.    ,, OO   ,,     zvečer v Kamnik.
Prihod v ljubljauo (drž. kol.)
Ob  6. ari 36 min. zjutraj iz Kamnika.
,,   11.   ,,   OO   „    dopoludne iz Kamnika.
„   6.   ,,   90   „    zvečer iz Kamnika.
Srednje-evropski čaa je krajnemu času  v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—91)
Svojo zalogo
raznovrstnih voz
s strslio in Torez *txs3a.a
itd., lično in trpežno izdelane, priporoča čast. duhovščini in slavnemu občiustvu tvrdka
Pran Si^ka
izdelovalec voz
v Ljubljani, Marije Terezije cesta $t. 6.
flsV Naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. (447—1)
št. 8G56. mm m (444-2)
Razglas.
Podpisani magiHtrat naznanja, da so
živinski semnji v Ljubljani
9sF~ zopet dovoljeni
in da se sme torej na letni Bemenj
v ponedeljek dne 1. maja letos
puleg konj, prignuti tudi goveji* živimi, drobni«!a in prušit-i.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dno 25. aprila 1893.
Kdor hoče uživati dobrot |eclino prav«? — ne na
pol   BeŽgailti  iti  puokllij illllljoČO
Kneipp-ove sladne kave
naj   kupi  le..ono  v rmlcčlli   fitirtogeljuatih zavo'ih InaiKV  Olz z varstvenima znamkama altka in ponev. — č'o bo primeža
Oelz-eva kava
kije priznano iiaiholjsi in najizdatnoisi prinieaelc navadni kavi, dobi so x tirava, eeneua iu brauiliia kavlau l»l|ača* ki daleko preseda bobovo kavo, ki nima re-(it 1 nt* vrednosti.
Bratje ©IsRp Bregenz,
od preč. g. župnika Kneipp-u jedino pooblaščena tovarna zn Kneipp-ovo sladno (9G7—18) kavo v Avstro-Ogeraki.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah 8 kolonijalnim blagom.
V mali dvorani v „Tonhalle".
VSfllc -illLIt
razstava
velike astronomične
Sklep v ponedeljek dne I. maja ob 7. uri zvečer.
1'rerfavn se o tem /mi miveni umetnem delu to&uo v iiBHtopnih urah: dopoludne ob 10. jn ob 11. uri; i»opolu«ln« ob 3., 4., 5. in   6. uri.
Ustopnina: I. prostur 30 kr.. II. prostor tiO kr. — Otioc',  kakor tudi  vojaki do
narednika plačajo polovico. (385—14)
S Hn |H*o(la.| Je i/ proste i*«»ke
* hiša št. 71 v Kostanjevici *
S na Zn^rcbški veliki cesti, s prostornim dvoriščem in goapudarskimi S Q poslopji in z velikim vi toni, kateri bi se dal uporabiti tudi za sta- ^
8
5
5
n n
- u
X
i
X X
i
pOHlOp]]
v išče. — ll ša je jednonadstropua,  zidana,  z opeko pokiita, obsega v pritličji tri sobe, 2 kleti, shrambo in kuhinjo, v prvem nadstropji pa pet sob s shrambo in kuhinjo. Hiša jo juko pripravna za gostilno in to tem bolj, ker ae je že pred leti izvrševula v tej hifti gostilni carska obrt in ker je promet na Zagrebški veliki cesti jako živahen.
Eveiituvelui kupec mogel bi tudi kupiti /emljišrn, spadajoča k temu posestvu. — Opozarja se tudi na to, da nosi prvo nadstropje te hiš'* lopo najemnino.
Natančneja pojasnila daje c. kr. uotiir Ilmloveriilk v KoNiuiifeviof. (445—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne*1.