Izhaja vsak dan ajutraj razve« T ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1'—* na 16 straneh Din 2—■, mesečna naročnina Din 20 —, ia tujino Din 30—* Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov na vraSam«,. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
«■ Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju,
SlomSkov trg Stev, &
St. 94
Ljubljana, sobota, dne 20. septembra 1930
Leto I.
Angleži vidiio že tri milijone brezposelnih
V	enem tednu porast za 79.000 - Pred najbolj črno zimo v zgodovini industrije - Napadi konservativnega tiska na dolavsko vlado
London, 19. septembra. Parlamentarne počitnice se nagibljejo h koncu in v par tednih se angleški parlament zopet sestane k rednemu zasedanju. Vse zadnje zasedanje, ki je bilo izredno dolgo, je stalo pod pritiskom krize brezposelnosti in novo zasedanje se ne bo začelo ob povoljnejših okoliščinah. V zadnjih dveh mesecih je število brezposelnih marveč stalno naraščalo in se pomnožilo za težke tisoče novih nesrečnikov, katerih vzdrževanje mora vzeti nase že itak preveč obremenjeni urad za podpiranje brezposelnih delavcev.
Posvetovanja, ki se vršijo v londonski vladi, so posvečena v glavnem temu vprašanju in javnost je radovedna, kakšen izhod iz krize bodo izmislili MacDonald in njegovi sotrudniki. Zaupanje javnosti v izdatnost novih' ukrepov za pobijanje brezposelnosti ni posebno veliko, a opozicijo-nalni (konservativni) krogi valijo še vedno in sistematično vso krivdo na laburistično vlado in njeno »zgrešeno politiko v pogledu podpiranja brezposelnih«. Zadnji znatni porast števila brezposelnih ie povzročil nov silen alarm. Nekateri ^isti prerokujejo, da bo letošnja zima »najbolj črna zima v zgodovini industrije«.
Pariz, 19. septembra. Tukajšnji list »Le Temps«’ objavlja poročilo svojega londonskega poročevalca, ki naglasa, da število brezposelnih v Angliji stalno narašča. V
tednu od 1. do 8. septembra je bil zabeležen porast za celih 79.000 oseb, kar predstavlja največji porast zadnje dobe. Število brezposelnih je znašalo dne 8. septembra 2,139.571, med temi 1,368.030 oseb, ki so popolnoma brez vsakega dela in zaslužka. To število je za 79.127 večje nego število za prejšnji teden in presega število brezposelnih v isti dobi prejšnjega leta okroglo en milijon oseb, točneje za 989.879.
Sedanje število 2,139.751 je najvišje v dobi od 15. julija 1921. do danes.
London, 19. septembra. Konservativni in sedanji delavski vladi nasprotni listi dvigajo kot na povelje velik alarm. Značilno za vse komentarje konservativnih glasil je dejstvo, da vidijo vso krivdo izključno v politiki delavske vlade. Ker so konservativci poleg tega — v razliko od liberalcev
—	odklonili tesno sodelovanje s sedanjo vladno stranko za pobijanje brezposelnosti, imajo njihovi komentarji vsled tega večinoma enostranski politični značaj.
»Morning Post« očita MacDonaldovi vladi, da obstoji vsa njena politika v tem, da davi in duši angleško industrijo z edinim namenom, da laliko ugodi brezposelnim s še večjo podporo. Istočasno napenja gospod Graham v Ženevi vse sile, da nam zveže roke glede edinega sredstva, ki bi kaj zaleglo proti brezposelnosti. Ali se je treba potem čuditi, če ni v deželi nikakega za-
upanja in nikake inicijative več. Če o božiču ne bomo še imeli treh milijonov brezposelnih, gotovo — zaključuje irouično — ne bo to po krivdi delavske vlade.
»Times« istotako govori o »odgovornosti vlade« ter naglaša, da se položaj gotovo ne bo zboljšal vse dotlej, dokler bo gledala naraščanje brezposelnosti z ono brezmoč-nostjo in z onim strmenjem, kakor gledajo ljudje izbruh kakega vulkana. Socijalistič-na stranka — nadaljuje — je za potrebe industrije ravnodušna ter trajno obsedena s svojimi fantastičnimi gospodarskimi teorijami, tako da bo s svojo državno dobrodelnostjo popolnoma zadavila industrijo in upropastila državne finance. Dokler bodo socijalisti vztrajali pri svojem tako usode-polnem zmotnem naziranju o bistvu in vzrokih brezposelnosti, ni nemogoče upati na nikako trajno ozdravitev angleške industrije.
London, 19. sep tem or n, AA. Skupina odličnih angleških industrijcev predlaga, naj se ustanovi narodni trgovinski in industrijski svet in z vsemi sredstvi pospešuje izboljšanje gospodarskega in finančnega stariia angleške države.
V	povabilu trgovcem in industrijcem, naj se udeleže sestanka, ki bo sklepal o ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja v Angliji, naglašajo sklicatelji, da bo naloga gospodarskega sveta z vsemi sredstvi
ščititi imperijalno trgovino in izboljšat! gospodarske prilike britskega imperija.
Povabilo so podpisali med drugimi predsednik Woodman Burbidge, sir Hugo Cun-liffe, lord Melchett, predsednik imperijal-ne kemične industrijske zveze, sir Felix Pole, predsednik električne industrijske zveze, Gibson Jarvie in sir Hugo Hirst, predsednik električne industrijske zveze.
Povabilo poudarja, da bo novi industrijski svet popolnoma nepolitičen.
London, 19. septembra. AA. Danes je bila otvorjena v Olimpiji v Londonu velika radiorazstava. Tajnik za dominjone Thomas je imel govor, v katerem je naglasil, da je brezžična industrija ostala nedotaknjena od sedanje svetovne gospodarske krize.
Angleški radioindustrijci grade šest novih tvornic, ki bodo zavzemale prostor od 200.000 štirjaških čevljev.
V	brezžični trgovini in industriji ni brezposelnih. Letošnja brezžična razstava je dvakrat večja kot lanska in priča o velikem napredku brezžične industrije.
London, 19. septembra. AA. Britska gospodarska delegacija je odpotovala danes s Sir Ernestom Thompsonom na čelu na daljni vzhod, da prouči sedanje pogoje britske trgovine z Japonsko in Kitajsko ter sredstva za zboljšanje trgovskih zvez.
Pogajanja med Francijo in Italijo so se razbila
Položaj v luči analize angleškega lista »Daily Herald« - Zadržanje Italije in nemške volitve
London, 19. septembra. Italijansko-fran-coska pogajanja, ki so se vodila v Ženevi v svrho sklenitve pomorskega sporazuma, je londonska javnost spremljala z naj večji m zanimanjem. Prvi čas se je govorilo, da je Anglija posredovala, da je prišlo do pogajanj, in to predvsem zaradi tega, ker je bilio vprašanje pomorske paritete med Francijo In Italijo še izza časa zasedanja londonske konference odprto tor je to bilo vzrok napetosti odnošajev med obema državama. Sedaj pa ves londonski tisk ugotavlja, da so se pogajanja končala bezuspešno. »Daily Herald« prinaša o tem daljši članek svojega diplomat, poročevalca iz Ženeve, v katerem govori o tem novem neuspehu pri prizadevanju za utrditev miru v Evropi.
Nasprotstvo med Italijo in Francijo v vprašanju pomorske razorožitve obstoji še naprej. Pogajanja, ki so se končala z očitnim neuspehom, so pokazala še enkrat, da j o svetovni mir v nevarnosti. Ta neuspeh ima pa še drugačen pomen. Pričakovati moramo vendar, da tudi na konferenci za pomorsko razorožitev, ki se bo vršila drugo leto, ne pride do rešitve tega vprašanja, ker so odriošaji med obema državama stopili v fazo velike napetosti. Na konferenci leta 1931. ne pride niti do političnega, niti do pomorskega sporazuma.
V	članku je podam dalje hi štoru at pogajanja med Francijo in Italijo zaradi rešitve
tega vprašanja. Diplomatski dopisnik pravi, da je na francoski strani bila dobra volja, da se to vprašanje že vendar enkrat reši. G. Briand je sam to dobro voljo manifestiral pred tednom dni, ko je v svojem govoru pri svečani otvoritvi zasedanja Društva narodov rekel, da je francosko - italijanski pomorski spor resno vprašanje, ki ograža svetovni mir in da je Francija volj-,ia dati največje koncesije, ki so še v mejah možnosti. List pravi dalje, da je — medtem ko je bilo na francoski strani tako razpoloženje — Italija stalno ovirala potek pogajanj, posebno v zadnjem času, ko je naj-brže čakala na izid nemških volitev. Gosp. Mussolini s fašističnim tiskom je največji krivec, da je ustvarjena še ena nevarnost za mir. Prišle so končno volitve v Nemčiji in famozna zmaga tistih elementov, ki hočejo revanšo in novo svetovno klanje. Ti elementi so se že izrekli za sporazum s fašistično Italijo in sovjetsko Rusijo v cilju revanše. Ker je v Nemčiji zmagal duh re-vanšistov, je Mussolini dvignil glavo previsoko ter je z novimi navodili italijanski delegaciji naložil, da ob pogajnjih s francosko delegacijo stavi take pogoje, ki jih francoska delegacija ne bo mogla sprejeti. Mussolini je torej od Francije zahteval večjo pro-tidajatev za italijansko prijateljstvo, kakor jo je Francija mogla dati.
Hitlerjeva stranka pripravlja oboroženo vstajo
Svarilna odkritja berlinskega lista - Tardieu o nemških načrtih
so napravili tudi ob priliki Kappove vstaje leta 1921. in Hitlerjeve vstaje leta 1923. Da bi bile takrat oblasti poslušale odkritja
Berlin, 19. sept. n. »Berliner Zeitung am Mittag« prinaša podrobne informacije, kako se Hitlerjevi nacijonalmi socijalisti sistematično pripravljajo na vstajo. Kapetan Tonnies, vodja njihovih četniških bataljonov, ima v Berlinu vsak večer na drugem mestu sestanke s svojimi odbranimi agenti, s katerimi se stalno posvetuje o vsem, kar se nanaša na vstajo. Nihče od njih ne ve, kje je centrala. Zanjo ve le 4—5 najbolj preizkušenih in zvestih ljudi. Vstaja se pripravlja na ta način: ob gotovem času bodo dobili ti ljudje telefonski ukaz iz centrale. Sporočili bodo ta ukaz na 12—15 drugih mest. Tako se bo ukaz razširil in v pol ure bo lahko vstaja napovedana.
»Berliner Zeitung am Mittag« pravi, da je to samo del odkritij. To niso fantazije, zatrjuje list, ki bi jih ustvarjal strah. Tako
listov in jih resno preiskala, tedaj bi gotovo ne bilo prišlo do teh vstaj
Pariz, 19. sept. n. V Aige-u v Normandiji je imel Tardieu včeraj govor, v katerem je rekel, da Nemčija znova pali vojne strasti in da si želi revanse. Nemčija hoče, da se prekrši versiajska mirovna pogodba, hoče anektirati Avstrijo, prekoračiti vzhodno mejo in si prisvojiti Slezijo, koridor, in pa Gdansko. Francija mora pripravit svojo narodno obrambo, vzpostaviti mora spet staro slogo mod zavezniškimi državami.
London, 19. sept. n. Angleški nacionalistični listi so začeli ostro napadati nemške nacijonaliste. Posebno ostro pišeta »Daily Maiik in »Daily Express«.
Zaščita narodnih manjšin pred Društvom narodov
Nemčija za publiciteto manjšinskih peticij Male antante
Stališče držav
Ženeva, 19. septembra, n. Na seji VI. komisije Društva narodov se je začela razprava o onem delu poročila o poslovanju Društva narodov, ki se nanaša na zaščito narodnih manjšin.
Kot prvi je govoril nemški delegat Koch-Wesffr, ki je dejal, d n je že Stre^emann zahteval, da se o majnšinskem vprašanju mora redno razpravljati v eni izmed komisij Društva narodov. Koch-Wessr ni govoril o naoeikiem stališču nemške vlade glede te manjšin, glede katere zahtevajo zastopniki narodnih manjšin, da se osnuje posebna stalna komisija, nego je omejil svoja izvajanja na publiciteto, ki jo dovoljuje Društvo narodov manjšinskim peticijam. Opozoril je, da je v poročilu o delovanju Društva narodov posvečenih narodnim manjšinam le nekaj vrst. Zahteval je, da se objavijo vse manjšinske peticije in ne samo one, katere je odbor sveta Društva narodov proglasil za sprejemljive, in da se ta odbor češče sestaja.
Za njim je govoril albanski delegat. Prečita! je izjavo, v kateri je izrečena zahteva, da Društvo narodov osnuje stalno komisijo za naoijonalne manjšine.
Nato se je oglasil francoski zunanji mi-
nister, ki je pobijal potrebo stalne komisije za narodne manjšine. Izrazili je mnenje, da se manjšinska vprašanja ne smejo pretresati kolektivno v skupinah, ker bi to predstavljajo proces manjšin proti državam, marveč (la je nasprotno treba postopati samo v po edinih slučajih na temelju poedinih izjav. Briand je dejal, da je Društvo narodov izpolnilo svoje dolžnosti napram manjšinam. Na koncu je priznal vrednost te zaščite v današnjem obsegu.
Zatem je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je naglasil, da se nikakor ne smejo sprejeti nove določbe glede zaščite narodnih manjšin brez pristanka onih držav, ki so po mirovnih pogodbah obvezane, da izvajajo takšne zaščite. Kar se tiče zadržanja Male antante, Poljske in Grške glede vprašanja narodnih manjšin, je treba opozoriti, da so ministri zunanjih zadev teh držav imeli setanek, na katerem je bilo sklenjeno, da v VI. komisiji ne dajo svojega_ skupnega poročila, nego da poedini zastopniki toli držav v svojih govorih naglasijo, da so njihove države glede zaščite narodnih manjšin že prekoračile mejo obveznosti, ki so jili sprejeli po mirovnih pogodbah.
Zanimiv političen proces v Avstriji
Major Pabst toži »Wiener Allgemeine Zeitung« - »On je v Avstriji deloval vedno v sporazumu s kompetentnimi oblastvi«
Dunaj, 19. septembra. Tukajšnjo sodišče bo v kratkem razpravljalo o tožbi, ki jo je vložil major Pabst, bivši načelnik heiim-vvehrovskega generalnega štaba, proti odgovornemu izdajatelju lista »Wiener Allgemeine Zeitung« radi članka, ki ga je objavil ta list dne 13. avgusta t. 1. V njem se je označil major Pabst kot »neprijeten tujec, ki je sodiio preganjan radi veleizdaje in ki je biil radi teh dejanj izgnan iz Avstrije«.
Major Pabst pravi v svoji tožbi, da so navedbe lista »Wiener Allgemeine Zeitung« popolnoma izmišljene, kajti on da ni bil radi takih dejanj nikdar sodno preganjan. Nasprotno — nadaljuje — je on v Avstriji deloval vedno za državne interese, in to v sporazumu s kompetentnimi .oblastvi. Tako ga je po julijski vstaji iz 1. 1927. na Dunaju prosil kancelar Schober, ki jo bil tedaj upravnik policije, naj ga obišče vsakikrat, ko bo na Dunaju. Pozneje jo pa vršil več-
krat vlogo vzdrževalca zveze med dr. Scho* brom in poglavarji »Hcimwohra«.
Major Pabst izjavlja dalje v svoji tožbi, da mu ni znano, zakaj je bil izgnan iz Avstrije in vsled katerega zločina je naperjen proti njegovi osebi proces pred dunajskim deželnim sodiščem.
Realki v Ljubljani in Mariboru pretvorjeni v realni gimnaziji
Beograd, 19. septembra. AA. Ker je nastala potreba, je minister prosvete na podstavi čl. 3. zakona o srednjih šolah podpisal odlok, 6 katerim se realka v Mariboru z oddelki realne gimnazije pretvori v realno gimnazijo z ločenimi oddelki realke od V. do VIII. razreda. Z istim odlokom je pretvorjena realka v Ljubljani z oddelki realne gimnazijo v I. realno gimnazijo s posebnimi oddelki čiste realke od V. do VIII. razreda.
Z Tero y Boga
Pred dnevi smo že objavili poročilo, ki ga je napisala o bazoviški justifikaciji dunajska »Arbedter Zeitung«. V tem poročilu je ostal vsem zlasti v nepozabnem spominu odstavek, ki se glasi: »Kmečko ljudstvo vse Istre do tržaškega predmestja Sv. Ivan je prebilo noč pred usmrtitvijo s posebnim obredom. Pri vsaki mizi, h kateri so se na oni petek vsedli ljudje k večerji, je bilo pogrnjeno tudi za štiri sedeže, ki so ostali prazni. In kakor moli vernik: »Pridi, gospod Jezus in bodi naš gost!«, tako so molili za štiri nenavzoče goste, ki so bili v tej noči prisotni v vsaki istrski koči. In vse te, od dela trde roke so se dvignile k molitvi ali pa stisnile v pest in oči vseh so bile oprte na te štiri prazne sedeže. Vso noč in jutro — ob šestih se je izvršila usmrtitev — so prebila ljudje v molitvi. Je to nevedno, od težke tlake pripognjeno kmečko ljudstvo, ki komaj ve o pravici na tem svetu in se v svoji stiski obrača zato k Bogu. Toda v tej noči je molilo k Bogu, ki pusti rasti jeklo...«
Tako je zapisal dunajski list, ki propagira mednarodnost in verski indiferenti-zem. A še v tem listu se jasno vidi ona mogočna sila, ki jo dobiva narod iz vere v Boga. Do najvišje stopnje povzdignjena nacionalna misel postaja vedno že pobožnost in sicer pobožnost, v kateri je nagromade-na tako velika volja in tako neizmerna požrtvovalnost, da je nezmagljiva ko hudournik, ki udari iz gor. Tak hudournik mora postati naš narod, v lavino, ki odnese vse, kar se ji stavi v bran, hočemo spremeniti naš narod in zato gremo na delo: Z vero v Boga!
A tudi zato, ker hočemo, da zmaga pravica. Nobena stvar, ki ni pravična, ni naša stvar in kakor ne trpimo, da bi se nam delala krivica, tako nočemo delati mi nikomur krivice. Vera v pravico pa je vera v Boga in zato je postavljeno jugoslovansko geslo na to vero. S to vero hočemo posvetiti svojo narodno misel, da bo nekaj višjega, da bo v vsakem trenutku dvigala naš narod. Navzgor mora stremeti naš narod, k vedno višjim ciljem mora iti njegova pot! V ta namen pa potrebuje vero v Boga, ker ona mu daje ono oporo, da vzdrži vsak napor in vsako trpljenje. In če pogledamo nazaj v zgodovino našega naroda, potem vidimo, da je vzdržal tudi nadčloveške napore, ker je bila njegova vera v pravico in njegovo zaupanje v Boga nepremagljivo.
Mnogokrat se je povdarjalo od nam neprijazne tujine, da ne bo mogoče zjedinje-nje našega naroda, ker ga deli pripadnost k raznim veram. Vsi ti napačni preroki so pozabili na drugo, mnogo bolj važno resni-oo, da namreč ves naš narod druži ista vera v enega Boga. Ta vera je tista močna vez, ki zjedinjuje naš narod, pa čeprav pripada raznim veroizpovedim. Baš vsled tega pa se mora začeti jugoslovansko geslo z besedami: Z vero v Boga!
A tudi še iz mnogih drugih razlogov, predvsem pa iz onega, ki ga nam je dala vojna. Mnogo bolj ko materielne dobrine je razrušila vojna moralne in ves svet je objel vrtinec uživanja, da je kar pričela usahivati ljudska sila. Toda ni nobenega napredka za narod, ki je izgubil nravstve-no9t, ker je brezpogojno zapisan tak narod poginu. Prva naloga vsakega patriota je zato, da zopet pridobi veljavo starim moralnim vrednotam, da zavlada zopet nravstve-nost. Nobeno prepričevanje, nobeno dokazovanje, pa tudi nobene kazni ne zmorejo za nravstveni preporod naroda toliko, kakor vera v Boga. Kamor ne seže noben paragral, kjer je brezmočna vsaka sila, tam še deluje vera v Boga. Ker hočemo, da bo naš narod nravstveno močan, ker nočemo, da zapade degeneraciji, zato podpisujemo geslo, ki se začenja z vero v Boga, zato je to geslo naše jugoslovansko geslo.
In po tem geslu se imajo ravnati vsi, ki hočejo veljati kot narodni delavci. Kakor je zapisano na praporih naše vojske, tako mora biti zapisano v srcih vseh Jugoslovanov: Z vero v Boga za kralja in očetnjavo. Potem smo vsi eno, potem nas združuje vse en cilj, potem je v nas sila hudournika, ki čaka, da pride njegov čas. In vera v Boga mu bo dala silo, da bo pričakal svoj čas.
Zahteve nemških kršč. so-cijalcev na Češkoslovaškem
Praga, 19. septembra. AA. Listi poročajo, da je parlamentarni klub nemških krščanskih socijal-'cev sklenil, postaviti na prvo mesto svoje narodne zahteve in da bo vložil v parlamentu razne inter. pelacije. Obenem se naglasa nevarnost, da vladni ukrepi proti gospodarski krizi ne bodo zadostovali in da ne upoštevajo nemških interesov. Krščanski socijalisti bodo skušali, da postopoma uresničijo nemške narodne in politične zahteve.
Odmevi političnega procesa v Trstu
Fašistovski tisk bruha dalje svojo jezo proti češkoslovaški
Rim, 19. septembra, n. »Giomaile d’ Ita-iia« se danes ponovno bavi z bojkotom Češkoslovaške proti Italiji. Ta fašistovski list priporoča organu češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, naj bo umerjen in naj pomisli, da je dr. Beneš svoječaisno v Italiji, za časa vojne namreč, užival na j večjo gostoljubnost in da ga je Italija velikodušno podpirala v njegovi akciji. »Giornale d’ Italia« smatra, da bi bilo nekorektno in nehvaležno, če se danes Češkoslovaška z bojkotom oddolži Italiji za usluge, ki jih je od nje prejela.
Med tem pa rimski list prepričuje italijansko javnost, da v slučaju bojkota Italija ne bo mnogo izgubila in da bi bila izguba za Češkoslovaško toliko večja. Na koncu »Giornale d’ Italia« napada češkoslovaškega vojnega ministra Viškovskega, ki je te dni imel govor, v katerem je izpovedal češkoslovaško solidarnost z jugoslovanskimi brati, naglašajoč, da bo Češkoslovaška vedno tudi z orožjem znala podpirati Jugoslavijo, če bo to potrebno.
Vedeli smo — pripominja »Giornale d’ Italia« — da se v deželah, kjer vlada demokratski režim, obsoja vojna le z beseda-
Zagreb, 19. sept. AA. Jugoslovanska medicinska znanost je bila na letošnjem jubilejnem kongresu ortopedov v Heidelbergu posebno počaščena. — Nemško ortopedsko društvo je odlikovalo zastopnika Jugoslavije na tem kongresu, slovitega in priznanega našega ortopeda, vseučiliškega profesorja dr. Božidarja Spešiča s tem, da ga je imenovala za svojega dopisnega člana. To visoko odlikovanje je omenil pri otvoritvi kongresa njegov predsednik Rayer še s posebnim poudarkom. S tem kongresom je nemško ortopeško društvo proslavilo 26letnico svojega obstoja v mestu, ki slovi za-
Beograd, 19. septembra. 1. Zarotniški komplot v Sofiji, ki so ga odkrili pred kratkim in čigar epilog je bil samomor bolgarskega polkovnika Ma-rinopoljskega, je dal povod za brezumno kampanjo tujih plačancev proti naši državi. Kraljevska vlada Jugoslavije je vse te vesti kategorično de-mentirala. Zato ni potreba niti ene besede več uporabiti za dokazovanje neresničnosti teli nesramnih trditev, ki so bile tcndencijozno poslane iz Sofije.
Kdor je zasledoval potek te kampanje, je lahko ugotovil, da je kampanjo proti naši državi organiziral Teodor Berkes, dopisnik nemških in še nekaterih tujih listov v Atenah, hkrati z g. Antonovim, dopisnikom grških listov v Sofiji. Sofijski krogi, v katerh je bil Antonov zelo dobro sprejet, so hoteli zakriti pravi vzrok samomora Marino-poljskega in so zato pooblastili Antonova, da po-
mii, med tem ko se v teh deželah v resnici pripravljajo nanjo. Zadržanje ministra Viškovskega smatra »Giornale d’ Italia« za velik prestopek in zločin!
Praga, 19. septembra, n. »Slovenski De-nik«, ki izhaja v Plznu, piše, da so se tam priredile manifestacije zaradi usmrčenih slovenskih bratov in zaradi teptanja pravic narodnih manjšin v Italiji. Te manifestacije je priredila ČJL. Udeležilo se jih je zelo mnogo ljudi.
Bratislava, 19. septembra, n. »Slovenski Denik« prinaša članek, v katerem pravi, da je razburjenje v Jugoslaviji ponehalo. V Jugoslaviji sploh ni prišlo do demonstracij, ker se jim je širša javnost odrekla, da ne bi otežila nalog vlade generala Zivkoviča. Največja satisfakcija za Jugoslavijo je pisanje evropskega tiska, pa celo onega, ki sicer ni naklonjen jugoslovanski državi.
Reka, 19. septembra, d. Včeraj so se na Reki ob priliki poseta neke skupine avantgardistov vršile demonstracije proti Jugoslaviji. Prepevali so italijanske sovražne pesmi in vzklikali: »Živela italijanska Dal-
radi svojih ortopeških študij in zdravljenja pohabljencev. Kongresa so se udeležili zastopniki Francije, ekandin. držav, češkoslo-vatške, Združenih držav itd. Jugoslavijo je zastopal sam prof dr. Spešič. S tem odlikovanjem je bilo izdano posebno priznanje tudi jugoslovanski medicinski znanosti. Na dnevnem redu kongresa so bila med drugim tudi vprašanja ortopedije in tuberkuloze členkov in kosti in razprava o otroški bolezni, ki je znana pod imenom »pomdli-omielitis«, ki pravkar razsaja v Nemčiji. Kongres je bil otvorjen v Lutherhausu.
Sije grškim listom lažniva poročila, v katerih naj
bi se bolgarski častniški komplot poskušal pokazati kot vohunska afera, v katero je vpletena tudi Jugoslavija. Gospod Antonov je v svojih dopisih skušal čimprej z jasnimi aluzijami, kasneje pa čisto odkrito vplesti v to afero tudi našo državo. Te vesti je potem reproduciral in potenciral še Teodor Berkes, ki se nahaja v Atenah. Pri tein se ni ustrašil v svojih dopisih, ki so bili naslovljeni na tisk centralne Evrope, imenovati tudi ime nekega bivšega uradnika jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, ki ga je spravljal v zvezo s to afero.
Da bi se razumela neskropulozno uprizorjena kampanja obeh plačancev proti naši državi, je dovolj spomniti na to, da je bil Teodor Berkes ie dvakrat izgnan iz naše države, ker se je ugotovilo, da je zlorabil naše gostoljubje in organiziral no■ vinarsko kampanjo proti naši državi.
Mayer oproščen
Novi člani VZS
Beograd, 19. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve je imenoval te-le člane vrhovnega zakonodavnega' sveta: Ivana Puclja, ministra v pokoju iz Velikih Lašč; Živanleviča Mihajla, odvetnika v Beogradu; dr. Draga Marušiča, odvetnika v Ljubljani.
Odredba o vpisovanju učencev
Beograd, 19. septembra. AA. Ministrstvo prosvete razglasa: Učenci, ki so končali četrti razred ljudske šole z eno ali dvema slabima ocenama, se ne morejo vpisati ne na gimnazijo ne na meščansko šolo. Tem učencem je izjemoma dovoljeno, da se ponovno vpišejo v četrti razred ljudske šole, ako žele, da se prihodnje leto vpišejo v gimnazijo ali v meščansko šolo.
Nov pododbor Jugoslovanske Matice
Beograd, 19. septembra. AA. Jugoslovanska Matica, naše nacijonalno, humanitarno in prosvetno1 društvo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis.| kraljeviča Tomislava, ima svoje pododbore v vseh] banovinah in povsod v inozemstvu, kjer žive naši rojaki v večjefn številu. Te dni je bil ustanovljen1 pododbor za srez Bačko Palanko v dunavski banovini. Predsednik pododbora je sreski zdravnik dr. Berislav Uvalič.
Sefa magistralnega
gremifa
Ljubljana, 19. septembra.
Danes popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici seja magistratnega gremija, na kateri je po naznanilu predsedstva poročal direktor dr. Zarnik o prošnji A. Grdodolnika, naj se prekliče odstranjenje barake na Dunajski cesti. Prošnji gremij ni ugodil.
Mestni obrtni referent je poročal o prošnji Kate Kovačič za koncesijo za oddajo mleka, kave in čaja. Koncesija se ji je podelila. Prošnjo družbe z o. z. »Bezalin« za koncesijo sodavičarske obrti se vrne obrtnemu odseku. Prošnja Matevža Krušiča za krajevno restavracijsko pravico za njegovo novo hišo v Knezovi ulici se vrne tudi obrtnemu odseku. Glede prošnje dimnikarjev II. okraja za razdelitev tega okraja na 8 ometalnih rajonov, je gremij mnenja, da stvar še ni zrela za odločitev. Sladoledarjem se dovoli, da smejo pozimi prodajati slaščice na stalnih mestih. Ivan Čarman je dobil dovoljenje za avtobusno vožnjo za Bežigradom. Prošnja Maksa Hrovatina za krajevno pravico se vrne obrtnemu odseku.
Kje bodo stali avtotaksi
Na seji so določili stojišča za ljubljanske avto-takse. Osem jih sme stati pred kolodvorom, osem pred Unionom, štirje na Mestnem trgu, drugi pa na Aleksandrovi cesti. Po prvem oktobru morajo avtotaksi imeti vsi taksametre, s tem dnem bo stopila v veljavo tudi maksimalna tarifa za avtotakse.
Poročilo gospodarskega urada
Prošnji Mahaele in Ivanke Tomšič za odstop od obveze vknjižbe kavcijske hipoteke in stavbnega dovoljenja proti enkratni odškodnini v gotovini se ne ugodi. Dnevnik »Jugoslovan«, ki je prosil za dovoljenje postavitve reklamne deske v Knafljevi ulici, mora predložiti načrt. Odkloni se prošnja dr. Miihleizna Erika, posestnika na Dunajski cesti št. 36 za odstop od vknjižbe kavcijske hipoteke in stavbnega dovoljenja za adaptacijo lokala v njegovi hiši. Ugodi se prošnji Rovška Davorina za odstop od obveze vknjižbe kavcijske hipoteke in stavbnega dovoljenja. Odkloni se prošnja Jožefa Rozmana za dovoljenje za kiosk na Aleksandrovi c. in prošnja Alo-ma Comp. za postavitev kioska med Narodnim domom in Opernim gledališčem. Ugovor Davorina Rovška in tovarišev proti postavitvi kioska na oglu Kolodvorske, Slomškove in Pražakove ulice se odkloni. Dr. Milanu Korunu se odda v zakup košček sveta v Dvofakovi ulici kot otroško igrišče. Ing. Močniku Josipu se odda v zakup proti vsakokratni odpovedi del cestne parcele na Domobranski cesti poleg njegove hiše. Ugodi se prošnji magistratne uradnice Ane Stresen za nakup 3 m mestnega sveta ob Trnovskem pristanu za shranitev čolnov. Ugodi se prošnji Josipa Bahovca za postavitev bencinske črpalke na Sv. Jakoba trgu.
Pleskarska dela na magistratu so se oddaja tvrdki Ivan Bricelj, slikarska pa tvrdki Hlebš.
Nova stavbna in uporabna dovoljenja
Stavbna dovoljenja so dobili za enonadstropno hišo ob Domobranski cesti Prešeren Anica in Škerlj Ivanka. Kranjc Silvo za gradnjo enonadstropne hiše v Costovi ulici, Ivan in Josi-pina Senk za enonadstropno hišo v Pleterškovl ulici, dr. Milan Dular in Lojze Dular za trinadstropno hišo v Dvofakovi ulici. Dr. Metod Dolenc za enonadstropno hišo na Mirju in dr. Gregor Krek za enonadstropno'hišo tudi na Mirju.
Dovoljenja za hišno kanalizacijo so dobili Novak Marija, Topolovec Davorin in Juren Mihael. I. Knez dedičem se dovoli gradnja avto-garaže na Gosposvetski cesti. Ustanova Marije Svetine nazidava prvega nadstropja. Dolinarju Jakobu gradnja verande in stranišča, Ljudskemu domu pa adaptacije. Uporabna dovoljenja so dobili Prelog Karel, Rajner Otmar, Trgovski dom, Ustanova Marije Svetine, Slovška Franc, Tomšič Anton in Deizinger Srečko. Prošnji Pe-tejana Rudolfa za znižanje obrokov kavcija za trotoar se deloma ugodi.
Avstrijec Adolf
Prizivno sodišče je razveljavilo obsodbo - Heimwehrovski izgredi
v Gradcu
Praga, 19. sept. d. Danes se je pred praškim prizivnim sodiščem vršila razprava o prizivu Adolfa Mayerja, ki je doma iz Gradca in ki je bil zaradi razžaljenja češkoslovaške vojske obsojen na en mesec zapora. Prizivno sodišče je to obsodbo razveljavilo in Mayerja oprostilo. Mayerja so takoj spustili na prosto.
Kalkor znano je nemški nacijonalec Ma-yer na svojem potu v Prago v železniškem kupeju 28. češkoslovaški polk imenoval »stohopetne češke pse«. Mayer je bil nato aretiran in od praškega okrajnega sodišča obsojen. Avstrijski poslanik v Pragi pa je
Pouk nemščine na mariborski gimnaziji
Beograd, 19. septembra. Z ozirom na vesti nekih inozemskih listov, da je bil na mariborski gimnaziji ukinjen nemški jezik kot učni predmet v L in II. razredu, se ugotavlja na merodajnem mestu tole:
»Po novem učnem načrtu, ki velja od letošnjega šolskega leta za vso državo, je uveden nemški jezik kot učni predmet v vseh realnih gimnazijah, ki jih je v vsej državi 135, in čistih realkah, ki jih je vseh 4, in to od tretjega razreda dalje, do-čim so doslej ta predmet predavali šele od petega razreda dalje. Zato je ravno nemški jezik bas v realnih gimnazijah, ki jih je največ v državi, nadvladal francoski jezik. V čistih klasičnih gimnazijah, ki jih je v vsej državi pet, je uveden samo en tuj jezik kot učni predmet in sicer francoščina od I. razreda dalje, vendar pa učenci klasičnih gimnazij, ki so se v prvem razredu učili nemščine, nadaljujejo z učenjem nemščine tudi v drugem razredu do osmega razreda. Zato se ne uče francoščine, medtem ko prično učenci prvega razreda s francoščino in nadaljujejo s učenjem tega predmeta do osmega razreda brez učenja nemščine. Za Maribor ni bila izdana nobena posebna odredba in ni na tamošnji čisti humanistični gimnaziji obstojal poseben nemški oddelek (paralelku).«
takoj posredoval v zunanjem uradu. Tudi justiono ministrstvo je smatralo, da je obsodba prestroga. Tako je bil Mayer le nekaj dni v zaporu in je bil potem od druge instance oproščen.
Včeraj so se zaradi tega v Gradcu vršile protičeške demonstracije, pri čemer so demonstranti na poslopju češkoslovaškega konzulata in češkoslovaškega društvenega doma razbili šipe. Zastopnik štajerske deželne vlade se je radi tega danes dopoldne pri češkoslovaškem konzulatu v Gradcu opravičil.
Imenovanja v diplomatski službi
Beograd, 19. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vrl. so na predlog ministra za zunanje zadeve v in-glasju s predsednikom ministrskega sveta postavljeni:
za svetnika kraljevskega poslaništva v Parizu v 1/3 Aleksander Cincar-Markovič, svetnik kraljevskega poslaništva v Rimu, za načelnika glavnega arhiva v ministrstvu v 1/2 Rajko Vintrovič, direktor pravnega oddelka v ministrstvu, za načelnika pravnega oddelka v I/3a Danilo Danic, svetnik ministrstva, za svetnika kraljevskega poslaništva na Dunaju v 1/3 dr. Vojislav Jovanovič, glavni arhivar ministrstva, za tajnika ministrstva v 1/5 Sava Spasojevič, konzul v Brajli, za konzula kraljevskega konzulata v Brajli Anton Novačan, dr. prava, za tajnika poslaništva na Dunaju v 1/5 dr. Stanko Erhartič, tajnik ministrstva, za tajnika ministrstva v 1/6 Pavle Djordjevič, tajnik poslaništva v Londonu, za tajnika ministrstva v 1/6 Teofil Djurovič, vicekonzul na Reki.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 19. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Jutri dopoldne bo še precej jasno, v severnih Alpah gorak veter, med dnevom se bo nebo čimdalje bolj pooblačilo; od zapada sem nevihte.
macija'«
Priznanje jugoslovanski medicinski znanosti
Profesor Spešic imenovan za dopisnega člana Nemškega ortopedskega društva
Kampanja tujih plačancev proti naši državi
Lažnivo gonjo povodom samomora bolgarskega polkovnika Marino-polskega je uprizoril že dvakrat iz Jugoslavije izgnani nemški
novinar Berkes
Popolcn aspeb naše razsiave
v Ženevi
(Od našega posebnega dopisnika)’
Ženeva, 18. septembra. Danes je bila otvorjena jugoslov. razstava. Svečanostni otvoritvi je prisostvovala cela vrsta najuglednejših osebnosti iz ženevskega in mednarodnega političnega, novinarskega, umetniškega in poslovnega sveta. Na vse posetnike je izložba napravila zelo globok vtis. Osebje naše stalne delegacije pri Društvu narodov in našega generalnega konzulata v Ženevi je naj-požrtvovalneje podpiralo osebje centralnega presbiroja z gospodom dr. Radovanovičem, načelnikom publicističnega odseka na čelu, pri pojasnjevanju razstave, ki kaže potek napredka naše kraljevine od leta 1919 pa do leta 1929. Zanimanje za našo razstavo je bilo tako veliko, da so se skoro vsi posetniki večkrat vračali na razne panoge naše narodne delavnosti in odkrito kazali svoje navdušenje. Poset prvega dne je bil preko vsakega pričakovanja velik, tako da so bile ogromne, razkošne reprezentativne dvorane v palači Eynard takorekoč prenapolnjene. Že mnogo pred 15. uro so bile dvorane napolnjene, čeprav se je imela otvoriti izložba šele ob 15-30.
Svečana otvoritev razstave
Svečani akt otvoritve je ob 15'30 izvršil g. Pons, podpredsednik ženevske občine in g. dr. Mažuranič, bivši minister in naš delegat na zborovanju Društva narodov.
Gospod Pons je v svojem pozdravnem govoru čestital g. Mažuranidu kot zastopniku zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, ki je bil zaradi neodložljivih poslov v Svetu Društva narodov zadržan, da bi osebno otvoril izložbo, na hvalevredni inicijativi jugoslovanskih narodnih faktorjev, da so pred ženevskim občinstvom pokazali razvoj kraljevine Jugoslavije, ki kaže Ea čas desetih let od svojega postanka — to je Ifas izredno kratek v življenju narodov — gigantski korak v svoji aktivnosti.
»Ne vem,« je rekel Pons, »kaj naj si prej ogledam, čemu naj se bolj čudim, v čem naj bolj uživam. Vi ste napravili tako velik in tako vsestranski korak naprej. Ta napredek kažete sedaj tujemu občinstvu v vseh njegovih raznih panogah. To dokazuje izvanredno sposobnost in energijo. Mesto Ženeva je^ počaščeno s tem, ker ste ga izbrali za središče, ki ga smatra Jugoslavija za najprimernejše, da v njem in pred njim stopite pred svetovno javnost s tem, kar ste do sedaj napravili.«
Gospod Pons je čestital Jugoslovanom na napredku, ki nima primere in voščil Jugoslaviji najlepšo bodočnost, vztrajnost in uspeh.
Govor našega delegata dr. Mažu-ranica
Na pozdrav g. Ponsa je odgovoril g. dr. Ma-Juranič, ki se je najtopleje zahvalil zastopnikom mesta Ženeve, ki je skoro brezplačno da-
lo	na razpolago svoje reprezentativne dvorane za jugoslovansko izložbo in to v trenutku, ko bi jih samo najbolj potrebovalo. »Mi smo delali,« je rekel g. Mažuranič, »deset let molče. Naša mlada država je ves svoj trud vložila v to, da doseže civilizirane narode zapadne Evrope. Ni se ustrašila ne truda, ne denarnih žrtev. — Ali je moja država pri teh svojih naporih uspe-ia in v koliko, to boste, cenjeni posetniki, sami utegnili najbolje oceniti. Pred vami se kaže ono, do česar smo mi Jugoslovani dospeli po desetih letih našega mirnega, tihega in vztrajnega, neprekinjenega in napornega dela. Jugoslavija je, kakor sami vidite, iz tega, kar je pred vami, porabila vseh deset let svojega življenja v vztrajnem delu, da organizira svoje kulturno in socijalno življenje. Ona je v tem času vse svoje moči usmerila k mirnemu razvoju. Vsa njena prizadevanja na vseh poljih, tako mednarodno kot v notranjosti, so namenjena samo miru in mirnemu razvoju. Jugoslovanska vlada je smatrala divno Ženevo, ki jo sedež sveta in v kateri se sedaj nahajajo zbrane največje politične in novinarske avtoritete sveta, naimerodajnejše mesto in najinteligentnejše središče, v katerem je treba stopiti pred javnost s tem, kar je napravljeno. Mi smo ponosni na ono. kar smo napravili. Mi stopamo pred že-
•	nevsko in mednarodno inteligenco z globokim prepričanjem, da bo izrekla nepristransko sodbo o rezultatih naše aktivnosti v zadnjih desetih letih. Nas je posebno gnala pozornost ženevske občine napram naši kraljevini. Čustvo hvaležnosti za to ganljivo pnžnjo ostane neizbrisno
v	jugoslovanskem narodu, ki želi najboljše uspehe prekrasni švicarski in svetovni Ženevi. S tem je izvršena svečana otvoritev razstave.«
Najodličnejše ženevsko in svetovno občinstvo na razstavi
Po govoru g. Mažuraniča so bili posetniki povabljeni v reprezentativno dvorano na zakusko. Med najuglednejšimi osebnostmi, ki so prisostvovale otvoritvi razstave, smo opazili gg.: dr. Beneša, češkoslovaškega zunanjega ministra, Alberta Thomasa, ravnatelja mednarodnega urada dela, Richarda, dekana ženevske pravne fakultete, Stirlingerja, češkoslovaškega pooblaščenega ministra v Bernu in stalnega delegata v Društvu narodov, Kolina, glavnega urednika lista »Tribune de Genfeve«, dr. Šu-menkoviča, našega stalnega delegata v Društvu narodov in poslanika v Bernu, Nikola Petroviča, našega generalnega konzula v Ženevi, potem veliko število uradnikov Društva narodov,
mednarodnega urada dela, precejšnje število vseučiliških profesorjev, delegate raznih narodov na skupščini Društva narodov, zastopnike finančnega in trgovskega sveta, veliko število članov ženevskega konzularnega zbora in zelo veliko število švicarskih in tujih novinarjev. Po končanem delu v Svetu Društva narodov e prišel tudi naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se je zamudil z ogledovanjem razstave nad eno uro.
Na vse navzoče je izložba delovala izredno in izzvala veliko iznenadenje, čeprav je bilo mnogim neznano, da je Jugoslavija med državami, ki stoje na čelu držav, katere so po vojni dosegle največji napredek. Navzlic temu je to, kar je pokazano na izložbi, preseglo vse pričakovanje. Posebno je med občinstvom bilo opaženo, da naš napredek ni enostranski, temveč da se nanaša na vse pagone našega kulturnega življenja.
Zasluga Centralnega Presbiroja
Izložbo je priredil Centralni Presbiro pri predsedstvu ministrskega sveta, pod pokroviteljstvom zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča. Največ se je trudil za razstavo načelnik publicističnega odseka v Centralnem Presbiroju g. dr. Radovanovič ob sodelovanju uradnikov Presbiroja Pasariča in Djordjeviča. Gradivo za izložbo je bilo zbrano in vsi grafikoni so bili izdelani v našem Centralnem Presbiroju, ki je prevzel tudi vso zunanjo ureditev izložbe. Razstava nima ne strokovnega, ne političnega, temveč samo publicistično-inlormativen značaj. Razdeljena je na dva oddelka. V prvem oddelku je z diagrami in fotografijami grafično pokazan splošen napredek države. Drugi oddelek kaže napredek na urbaničnem področju. Kot vzorec je bilo vzetih sedem naših mest, ki so najbolj napredovala, in sicer: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Sušak, Skoplje, Split in Novi Sad. Vsa izložba je razporejena na 80 okusnih premičnih okvirjih.
Razporeditev razstave
Delo in napredek države je pokazano v šestih skupinah, in sicer: I. skupina: splošne informacije (s 7 okvirji, 9 grafikoni in mnogimi fotografijami) o zemljepisnem položaju in zgodovinskem razvoju prebivalstva, o administrativni razdelitvi države, o njenem zakonodajnem delu, o gibanju kriminalitete, o katastrskih delih, o kopališčih in o tujskem prometu s tipičnimi slikami krajev iz vse države. — II. skupina: šolstvo z veliko mapo o razporeditvi vseh vrst šol v kraljevini in s 8 diagrami o pomnožitvi šolskih poslopij, o učiteljstvu,
o	učencih, osnovnih, srednjih, strokovnih in višjih šol in s slikami tipičnih starih in novih poslopij in prostorov. — III. skupina: narodno zdravje z veliko primerjalno karto stanja od leta 1918 do 1929, z 10 grafikoni in 10 okvirji ter mnogoštevilnimi fotografijami o razvoju 80-cijalno-medicinskih ustanov, o gibanju nalezljivih bolezni, o razvoju in delu zdravstvenih naprav, o higijenski propagandi s tipičnimi slikami zdravstvenih poslopij in praktičnega dela na terenu. — IV. skupina: socijalno skrbstvo s štirimi okviri in z več grafikoni o organizaciji socijalnih ustanov za zavarovanje delavcev, o rezultatih zavarovanja, o zaščiti invalidov s slikami modernih zgradb, zdravilišč, šol in kolonij. — V. skupina: gradbena delavnost in promet z veliko karto o železnicah in cestah, ki so bile zgrajene zadnjih 10 let, potem z 12 grafikoni, na katerih se vidi napredek v grad-bi železniških prog, mostov, poslopij, številčno stanje voznega parka, o pomorskem, rečnem, avtobusnem in zračnem prometu, o pošti, telegrafu in telefonu, z mnogimi slikami raznih objektov, ladij, pristanišč in aerodromov. — VI. skupina: gospodarsko življenje in napredek. Pokazan je na 11 okvirjih s 14 grafikoni, kjer se vidi napredek v obdelovanju zemlje in razdelitev obdelane površine; potem grafikoni o melijoracijskih delih, o rezultatih agrarne reforme v posameznih krajih naše države, o primerih kmetijstva na raznih področjih. Tu je tudi grafikon o stanju gozdov po banovinah, o razdelitvi gozdov po vrstah in po lastništvu, o delu na pogozdovanju, o izvozu gozdnih pridelkov. Nadalje je tam grafikon in tablice o stanju in razvoju rudarstva, o gibanju zunanje trgovine, o stanju državnih financ (proračuni, dohodki od neposrednih in posrednih davkov, monopolov in državnih podjetij), o konsolidaciji državnih dolgov in o Narodni banki.
Velik napredek naših mest
V	oddelku o napredku naših mest (urbanični oddelek) je poudariti velik napredek v pozida-
vi	površine na poslopjih, ulicah in v regulaciji omenjenih sedmih mest s tipičnimi primerjalnimi slikami o stanju posameznih predelov in ulic v letu 1918 in 1930. Mnogi grafikoni, tablice in slike kažejo napredek na raznih področjih v mestih. Tam so tudi načrti posameznih mest z drugimi diagrami in fotografijami, vse skupaj v 30 okvirjih. Posebno se opazi velik relief Beograda, ki je izložen na posebni mizi. Tam je tudi relief mesta Ljubljane, ki je zbudil veliko zanimanje med občinstvom.
*
Ob priliki izložbe je bila izdana tudi posebna brošura, ki so jo dobili posetniki. V brošuri
so reproducirani povečini vsi grafikoni na 10 poljih z vsemi potrebnimi podatki o napredku Jugoslavije zadnjih desetih let. Brošura ima 120 strani in je izdana v francoskem, angleškem in nemškem jeziku.
Omeni naj se, da je podobno izložbo priredila pred nekaj časa tudi Češkoslovaška, vendar pa ta izložba ni bila tako kompaktna kakor naša. Nadejamo se, da bo Presbiro to uspelo izložbo razstavil tudi v mestih prijateljskih držav v Parizu, Pragi in Varšavi.
Mednarodni kongres duševnih delavcev
prof. Slavič jo podpredsednik kongresa.
London, 15. septembra. Danes se je slovesno otvoril Mednarodni kongres duševnih delavcev. Lani v Haagu je kongres pozdravil nizozemski minister, v Londonu (je to storil Tvestminsterskd (londonski) župan C. Bennett. Bilo je navzočih 22 delegatov iz Anglije, Francije, Češke, Jugoslavije, Nizozemske, Finske, Avstrije im Nemške ter nekaj angleških opazovalcev in 5 urednikov londonskih listov.
Jugoslavija je častno zastopana. Ima dva delegata, prof. dr. Slaviča, M je tokrat tudi podpredsednik, in gospodična Christič. Predsedstvo ima angleški poslanec Lathan, tajniške posle vodi generalni tajnik Zveze Francoz Gallič s svojimi pomočniki, angleškim in nizozemskim tajnikom.
Zanimivo je, da se je lami še razvila mala debata, v kateri vrsti pridejo posamezne delegacije do besede. Čehi so se pritožili, da so zapostavljeni. Sklenilo »e je, naj velja abecedni red. Po tem pa Je prišla Čefika s čriko T (Tche-ikoslovaquie). Jugoslavijo si je predstavljal finski predsednik Mannio e črko J. Pa je prišel drugi in rekel, da ee piše Jugoslavija e črko
Y	v francoščini (Yougoslavie). Taiko je lanski septembrski kongres v Haagu določil črikio J za mednarodno ime Jugoslavije. Oktobrski zakon jugoslovanske vlade je par tednov pozneje odločil enako. Zato vidimo na naših avtih črko Y za Jugoslavijo. Tako imamo zdaj doma in v inozemstvu za svojo državnost isto ime.
Po generalni debati o tajniškem poročilu o delovanju Mednarodne zveze duševne zveze so se določevali delegati za posvetovalno komisijo pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi. En sedež je dobila Anglija, enega Francija, enega Češka, enega Nemška, če pristopi k zvezi. En sedež je bil razpoložljiv. Ako 'bi biir jugoslovanska zveza močnejša, bi lahko zahtevala en sedež. Toda Hrvati še nimajo ni kak e take organizacije, belgra.jslca v zadnjem času ni pokazala življenske sile, ljubljanska zveza pa je premala, da bi mogla zahtevati sedež preko drugih močnejših zvez. Vendar je ljubljanska zveza s svojo navzočnostjo storila veliko za to, da se je na tem mednarodnem mestu govorilo častno o Jugoslaviji.
Živahno delovanje zagorskih drušiev
Sokola, Glasbenega društva Kmetijske podružnice in podružnice SPD
Zagorje, 10. septembra. Zagorska društva so zopet pričela z živahnim delovanjem. Minili so vroči poletni meseci in nahajajmo se že v dobi, ki je za društveno delo najbolj primerna. Naša društva se pridno pripravljajo ter hitijo, da bi nadomestili ono, kar so zamudili med počitnicami.
Zelo agilna je naša podružnica SPD. Zelo dobro je opremila kočo na Sv. Planini. Nabavila je več postelj za prenočišče, preuredila prostore in pridobila za"upravnico koče vzorno gospodinjo gdč. Zofko, ki skrbi, da je obiskovalcem te priznano lepe izletniške točke čim udobnejše. Iz vpisne knjige je razvidno, kako se je pomnožil obisk koče, kar jo zagorska SPD tako dobro oskrbuje. Tudi na Sv. Gori bo kmalu zgrajeno novo zavetišče planincev. Začeli so že namreč s kopanjem temelja, in če ne bo posebnih ovir, bo že prihodnjo pomlad ponosno stala nova planinska koča. Naši smučarji, ki so pododsek SPD, a se lani niso mogli uveljaviti vsled neugodne zime, upajo, da jim bo letos narava bolj naklonjena. Odbor je sklenil, da bodo priredili na Sv. Planini smučarski tečaj, če bo dovoljno število priglašencev. Natančneje
o	svojem delovnem programu pa se bodo domenili na sestanku dne 24. t. m., ki bo v občinski dvorani. Smučarji in smučarke in vsi ljubitelji tega zdravega športa, naj ne zamudijo tega važnega sestanka. SPD bo podvzelo vse potrebne korake, da se uresniči želja vseh ljubiteljev lepe narave, da se zgradi postaja v Renkah.
Glasbeno društvo je zaključilo svoje delovno leto in je imelo v pondeljek 15. t. m. redni občni zbor. Poročila, ki so jih podali funkcijo-narji, pričajo o živahnem društvenem delovanju. Uprava je ostala skoro ista. Na novo se bo poživel tamburaški zbor, ki je poverjen vodstvu g. Hočevarja. Orkester bo vodil g. Kulot, pevovodja mešanega zbora je g. Adamič, moškega zbora g. Mecilovšek, mladinski zbor pa še nadalje obdrži g. Kopriva. Želimo, da bi društvo uspelo pri svojem programu, saj je glasba pospeševateljica srčne izobrazbe, ki je človeku tako potrebna. Škoda pa je, da se glasbene moči v naši dolini tako cepijo. Ali bi ne bil mogoč kompromis, združitev? Nekaj se je o tem že govorilo, toda pozitivnih uspehov doslej ni videti. Najbrž ni nepremostljivih ovir.
Kmetijska podružnica je pričela z nedeljskimi
MM. ZAGREBAČKI ZBOR
15. — 22. IX. 1950.
SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI SE|M VZORCEV S SPECIALNIMI SEJMI
1. Stavbarstva
2. Hotelov, hiš in kuhinje 8. Živilske industrije
4. Tekstilij in konf. krzna
5. Kože
6. Papirja
7. Kmetijstva
Razen toga bo tudi razstava in sejm plemenske živine
domale v dneh 15. in 14. IX. inozemske „	„	20.	„	21.	IX.	1950.
Na železnicah in jadranskih parobro-dih 50°/0 popusta za obiskovalce In blago (Brezplačni povratek)
predavanji. Prejšnjo nedeljo je predaval g. Kolenc. Tudi čebelarstvo se je pričelo v naši dolini prav lepo razvijati. Da pa bodo naši čebelarji še bolje poučeni, se bo vršil v nedeljo 21. t. m. čebelarski tečaj v gostilni Ašič na Lokah.
Med naša najbolj agilna društva pa spada nedvomno naš Sokol. V telovadnici je vsak dan polno življenja. Društveni prosvetar je pripravil gledališke igre, ki se bodo uprizorile v tej sezoni. V kratkem bodo pričeli z vajami.
Vsem tem in ostalim društvom želimo mnogo uspeha, občinstvo pa jih naj podpira v njihovih idealnih ciljih in stremljenjih.
cos našemu Sokolu ob tržaški tragediji
Predsedništvo č. O. S. je poslalo Savezu So* kola kraljevine Jugoslavije povodom tržaških dogodkov sožalno pismo te vsebine:
>Žalostna poročila o trpljenju bratov Slovencev, živečih pod italijanskim gospodstvom, so bolestno ganila celotno češkoslovaško Sokolstvo, ki je s stalno naraščajočim ogorčenjem zasledovalo preganjanje, zapiranje in inučeniško smrt mož, ki za sebe ne zahtevajo ničesar drugega, kakor to, kar je bilo ideal zadnje svetovne vojne, to je pravico svobodnega nacijonalnega življenja. Jugoslovanski in češkoslovaški narod, ki imata svojo državno samostojnost v svojih'rokah, ne branita nobeni manjšini razvijati se v duhu samorodnega narodnega življenja in zato tim težje prenašamo, ako so zato naši bratje pod tujim gospodstvom kaznovani z izgubo svobode, imetja in življenja. Veliko trpljenje Vašega naroda je samo nova, močna vez, ki spaja Sokolstvo obeh narodov v nezlomljivem in ne-razrušljivem bratstvu. Cim težje so Vaše rane, tim večja je naša ljubezen, s katero Vam hočemo pomagati prenašati jih. Ako bi z našo ljubeznijo bilo mogoče preprečiti Vaše trpljenje bi ga gotovo sploh ne čutili. Mi smo z Vami v dobrih in slabih časih.«
Zlata maša Mihaela Arka
Danes praznuje petdesetletnico mašnišikega posvečenja znani slovenski kulturni delavec Miha Arko. Jubilant je bil rojem 19. septembra 1857 v Zapotoku pri Sodražica (torej praznuje hkrati tudi 73. rojstni dan.) Srednjo šolo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani, naltar je bil kaplan v Škofji Lodd, pozneje župnik v Šturi-jaih na Vipavskem. Leta 1897. pa je postal dekan v Idriji, kjer živi še danes. Vidni so sledovi njegovega dela povsod, kjer je služboval. Katoliška delavska družba, konsumno društvo in Raffeiisnova posojiilnioa v Idriji so imele v njem najmočnejšo oporo, kar očituje njegovo prizadevanje za dvig narodnega blagostanja in širjenje ljudske prosvete. Pred vojno se je nekaj let tudi politično udejstvoval; bil je poslanec v 'kranjskem deželnem zboru. Razen tega se je mnogo bavil z zgodovino Idrije in idrijskega rudnika in priobčil o tem več zanimivih člankov v slovenskih listih. Znan je tudi loot glais-beniik dn ima velike zasluge za pospeševanje cerkvene in posvetne glasbe.
Iskreno čestitamo jubilantu k zlato maši in ko se hvaležno spominjamo njegovega dela, želi. 10, da bi bila solnfina njegova življenska jesen.
Kultura
Repertoar Narodnega gledališča OPERA
Začetek ob 20. uri zvečer 20. septembra sobota Gorenjski slavček. Častni večer g. Frana Rusa, ob priliki 40 letnice nj& govega delovanja v operi.
Roman mladega človeka. Jakob Vassermann pripravlja obsežen roman, katerega prvi del je pred kratkim dovršil in ki obravnava življenje sodobnega mladega človeka. Wassermann bo v romanu tudi razmotril položaj mladine v današnjih političnih razmerah.
Književna produkcija Švice. V letu 1929. je v Švici izšlo 2009 knjig (nasproti 1830 zvezkom v letu 1921.). Po jezikih so te knjige razdeljene takole: največ je nemških (1306), poleni francoskih (566), italijanskih (41), angleških, latinskih, hebrejskih itd.
Zvočni film v Rusiji. Ruska državna filmska družba Sojus-kino je sklenila z ameriškim podjetjem Audio Cinema pogodbo, po kateri bo to podjetje v letu 1930/31 izdelalo v Rusiji tisoč aparatov za zvočni film. Sojus-kino ima načrt, da v tem letu dovrši 50 zvočnih filmov.
f)ncvnc vesii
— Nj. Vel. kralj je kumoval dvanajstemu otroku. V nedeljo so v Jasenovcu krstili dvanajstega otroka trgovca Antona Spitzmiillerja. Nj. Vel. kralj je otroku kumoval, nadomestoval ga je pa pri svečanosti podpolkovnik Oto Vidrih. Deček je dobil ime Aleksander in Stje-pan.
— Dar Nj. Vel. kralja. V Bosanski Dubdci so imeli v nedeljo veliko cerkveno svečanost. Blagoslovili so nove zvonove katoliške cerkve sv. Križa. Največji zvon, ki je težak 6G0 kg, je daroval cerkvi Nj. Vel. kralj. Na tem zvonu je napis: Aleksander I., kralj Jugoslavije, je podaril ta zvon cerkvi sv. Križa v Bosanski Dubi-cd MCMXXX leta.
— Prenos poslov. Ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec razglaša: Gospod minister za gradbe je sporazumno z gospodom ministrom za notranje posle na osnovi § 51. zakona o banski upravi odredil, da se »rez dravograjski glede tehničnih poslov izloči iz p> istojnosti tehničnega razdelka v Celju in pr’deli tehničnemu razdelku sreza Maribor-levi breg. Prenos poslov v zmislu prednje odredbe se ima izvršiti 80. t. m.
— Poslovilna večerja generala Matiča. V sredo so častniki zagrebške garnizije priredili poslovilno večerjo na čast bivšemu armijskemu komandantu generalu Matiču, sedanjemu banu Dunavske banovine. Ta intimna svečanost se je priredila v veliki dvorani vojašnice 35. pešpolka. Pri večerji je vladalo odlično razpoloženje.
G. Matič in njegova gospa sta zapustila večerjo ob 1. ponoči. Nocoj je priredil bivšemu komandantu armije banket zagrebški župan Srkulj, jutri pa ga počasti savski ban dr. Šilovič. Gosp. Matič odide iz Zagreba v nedeljo opoldne, da prevzame v Novem Sadu svoje dolžnosti bana Dunavske banovine.
— Poljski novinar v Zagrebu. V Zagreb je dospel poljski novinar dr. Henrik Batovvski, kd je tajnik Poljsko-jugoslovanske lige, katere smoter je zbližanje med obema narodoma. Ba-towski namerava ostati v naši državi leto dni.
— Člani nekdanjih srednješolskih dijaških društev »Za Korotana«, »Preporoda« in »Prešernovega kluba« se sestanejo danes ob 20. uri
v hotelu Tivoli. Skupno z njimi se sestanejo tudi vsi, ki so pred dvajsetimi leti maturirali na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Tudi g. Rude Trošt iz Amerike se udeleži tega sestanka. Bo to lep večer še lepših mladostnih spominov in navdušenega idealizma, zato pridite vsi!
— Poučno predavanje. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi v nedeljo 21. t. m. po 8. maši v 6. razredu deške osnovne šole poučno predavanje kmetijskega referenta g. Zupanca iz Ptuja o jesenskem opravilu v drevesnicah in sadomosnikih. Po predavanju je ogled društvene drevesnice. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva!
— Vlom v gimnazijsko blagajno. V gimnaziji v Zemunu so pred dnevi vdrli drzni tatovi v sobo direktorja in vlomili v blagajno, iz katere so odnesli 20 tisoč Din. Vlom je odkril sluga, ki je zgodaj zjutraj prišel v sobo, da bi jo pospravil. Vlomilci so bili, po načinu vloma sodeč, vajeni tega posla.
— Zagrel) ima premalo učiteljev in šol. V Zagreb se je vrnil iz Beograda zagrebški župan dr. Srkulj, kanvor je konferiral v prosvetnem ministrstvu zaradi šol in učiteljev v Zagrebu. Osnovnih šol in učiteljev je namreč v Zagrebu veliko premalo. Takoj po prihodu se je sestal občinski svet in določil stavbišče za tri nove osnovne šole.
— Sestanek železničarskih upokojencev. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev sklicuje za nedeljo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v svoji društveni pisarni v palači Delavske zbornice.
. II. nadstropje (nad »Knjižnico) na Miklošičevi cesti v Ljubljani sestanek železniških upokojencev, na katerem se bo razpravljalo o sledečem dnevnem redu: 1. Vozne ugodnosti in 2. ostala aktuelna važna vprašanja železniških upokojencev. Vabimo vse upokojence železničarje, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. — Oblastni odbor UJN2B Ljubljana
— Ameriški izletniki na povratku. V četrtek se je z večernim brzovlakoin odpeljalo potom zastopstva Francoske linije g. Ivana Krakerja v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35, preko 45 ameriških izletnikov, ki so se mudili na obisku v stari domovini, kjer so preživeli mnogo lepih in prijetnih dni. Brzovlak jih je prepeljal preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v francosko pristanišče Le Havre, kjer se bodo vkrcali na znameniti brzoparnik »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique, ki jih bo prepeljal v njihovo novo domovino. Izletnikom kličemo na povrat ku »Srečno prt in na skorajšno svidenje«.
— Francoske tečaje (bivše tečaje »Cercla F ranča is«) zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob pondelj-kih in četrtkih od 18. do pol 20. (predava g. prof. Južnič); II. a tečaj ob torkih in petkih ob pol 19. do pol 20. (predava g. prof. dr. Novak); II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti); III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); III. b tečaj v pondeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. (konverzacijo vodi g. M. Orthaber). Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din vnaprej, lahko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učite-
ljišča v svoji pisarna od 24. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure. Od 1. oktobra dalje se prijava lahko izvrši po dopisnici, ali pa pri služi-telju zgoraj omenjenega učiteljišča g. A. Dolencu.
- Priporočamo nove Ciril Metodove razglednice in črni narodni kolek z dne 20. septembra 1908. Rodoljubi! Pomagajte družbi!
- Izšla je nova številka »Romana«, tednika za vse. Dobi se v vseh trafikah po 2 Din. Naroča se pri upravi Sulfana, Breg 10, četrtletno stane 20 dinarjev.
— Zabranitev dogona hlatne in zanemarjene živino na živinsko sejme. Trgovci z živino in kmetje se opozarjajo na naredbo ministrstva za poljedeljstvo, ki prepoveduje dogon neosnaže-ne in blatne živine na živinske sejme. Po tej naredbi od 1. oktobra 1930 dalje neosnažena živina ne bo smela več na sejem, ampak bo že pri vstopu v mesto zavrnjena.
- Sonzacijonalna aretacija zdravnika. Pred dnevi so aretirali zdravnika dr. Belo Mačakov-skega iz Bajmoka in ga izročili sodišču v Subotici. Osumljen je, da je hotel odpraviti plod sobarici Lizi Kopilovič, ki je umrla nato v nekem sanatoriju v Subotici. Zdravnik odločno zanika svojo krivdo, dočim so zdravniki v sanatoriju izjavili, da je dekle prišlo že po prepovedani in nevarni operaciji v sanatorij.
— Brezposelnost v Zagrebu. Na zagrebški borzi dela je iskalo od 8. do 14. t. m. skupaj 789 brezposelnih dela. Od teh je bilo 28 žensk.
— Veliko neurje v Hercegovini. Iz Ljubuške poročajo o katastrofalnem neurju, ki je divjalo te dni v okolici. Najbolj so prizadete vasi Soviči, Gorica in Grude. Padala je debela toča, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo. Uničena je vsa koruza in tobak ter vinogradi. Prizadeti Seljaki so popolnoma obupani in pričakujejo nujne pomoči.
— Na 10 let obsojen duhovnik. Bivši pravoslavni duhovnik Nikola Jovanovič je bil obsojen pred sodiščem v Štipu na 10 let ječe, ker je meseca julija umoril kmeta Ilijo Milenkoviča v vasi Sopot. Plačati mora tudi odškodnino vdovi in otroku umorjenega.
— Zagonetno truplo. Blizu Skutanja pri Reki so našli pred dnevi truplo neznanega moškega, ki je bilo že močno zgnito. Končno se je posrečilo ugotoviti identiteto neznanca. Gre za nekega šoferja, ki je bil antifašist in komunist in katerega so ubili ter njegovo truplo pripeljali na omenjeno mesto.
— Nevarna bolezen okoli Križevcev. Pred dnevi se je neka ženska v vasi Dubovca pri Križevcih zadrla trn v peto. K zdravniku ni šla zaradi tega. Po dveh dneh je pa vsa otekla in otrpla. Zdravnik ji je dal injekcijo proti tetanusu, pa ji ni več pomagala. Neki kmet iz Ma-rinovca si je tudi zabodel leseno trščico v roko. Ko mu je roka otekla, je šel k zdravniku. Tudi on je dobil Injekcijo proti tetanusu, toda njegovo stanje je resno.
— Obsodba dijaka, ki Je streljal na profesorja. V četrtek zjutraj je bila po več dnevnem procesu izrečena obsodba nad dijakom 7. gimnazije v Kruševcu, ki je pred meseci streljal na svojega profesorja Peroviča. Dijak je bil obsojen na eno leto strogega zapora. Vštet mu je preiskovalni zapor. Obe stranki sto vložili priziv.
— Prepovedana knjiga. Z odlokom ministra za notranje zadeve I. 284.422 z dne 15. septembra 1930 je prepovedano razširjanje in uvažanje knjige »Za svobodo Hrvatske pod diktaturo Srbije«, ki je izšla v našem jeziku v na kladi glavnega odbora ameriških organizacij hrvaške seljaške stranke.
— Dober lov policije v Pnnčevem. Policija je imela te dni dober lov. Pojovila je veččlansko tolpo tatov, ki so kradli že nad leto dni po vsem Banatu pitane svinje in jih prodajali s pomočjo svojih pajdašev. Kakor so ugotovili, so v zadnjem mesecu ukradli nad 100 pitanih svinj in jih prodali pod ceno. Vodja tolpe je pa še vedno na svobodi. Vendar policija upa, da bo prijela tudi njega v kratkem.
— Vreme. Jesensko vreme traja. Zadovoljni bomo, če bo tako še ta in drugi mesec. Barome-tersko stanje je v vseh krajih skoro enako. V Ljubljani je bilo včeraj 764 3. Relativna vlaga je bila največja v Zagrebu, in sicer 90%. V Ljubljani je znašala 86%. Najmanjša je bila na Visu (55%). Tudi vetrovno ni bilo nikjer, razen na Rabu in na Visu. Oblačnost je bila največja v Mariboru, in sicer 9, v Ljubljani je zna šala 2. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani
21-5, najnižja pa 86 stopinj Celzija. V Mariboru je bila najnižja temperatura 10, v Zagrebu 11, v Beogradu pa 6 stopinj Celzija.
£iubliaccna
Soboto, 20. septembra 1980, Evslahij. Pravo> slavni: 7. septembra, Morana.
Nočno službo imata lekarni Trnkoszy na Mestnem trgu in Ra mor na Miklošičevi ce sti.
I	Častni večer Franja Rusa. V ljubljanski operi ima nocoj ob 20. uri svoj častni in bene-fični večer član opernega zbora, gospod Fran Rus. Vsakemu obiskovalcu naše opere je dobro poznan, saj se odlikuje po izredno vestnem službovanju v vsakem pogledu. Dobro znan je pa tudi v krogu slvovenskih pevcev, saj menda ni društva, v katerem ne bi že gospod France Rus sodeloval z vsem navdušenjem in z vso potrebno požrtvovalnostjo. Nocoj se poje Foer-sterjeva opera »Gorenjski slavček« na izrečno željo gospoda Rusa, ki je hotel s tem počastiti spomin svojega prvega glasbenega učitelja, pokojnega skladatelja Antona Foersterja. Opozarjamo občinstvo, da je sedežev vseh vrrst še dovolj na razpolago, dobe se danes ves dan pri dnevni blagajni v operi in od pol 8. ure dalje pri blagajni.
I	Ruski tečaji. Ni dežele na svetu, kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa še po svetovni vojni se je zanimanje za vse, kar je ruskega še bolj ojačilo. Najmočnejše se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti. Posebno pa še v poslednji. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega ezika samega se ne uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Posamezne države, ne samo slovanske, temveč tudi Francija, Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorijalno eno šestino sveta, je seveda prav tako važen faktor v gospodarskem kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Z ozirom na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos, kakor v prejšnjih letih tečaje ruskega jezika. Tečaji se delijo v tri oddelke: prvi oddelek je določen za začetnike, drugi za neprednejše in tretji za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od 7. do pol 8. ure zvečer v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg štev. 8/II. (pri Čevljarskem mostu).
■ Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske
sporoča svojim konzumentom, da mora v nedeljo, dne 21. septembra od 7. ure do 18. ure ustaviti električni tok na trofazni strani, ker preure ja svoje naprave.
■ Hospitantke na Ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vpisale od torka 23. do petka 26. septembra v dopoldanskem glavnem odmoru, t. j. od 10. ure 25. min. do 10. ure 445 min. v sobi št. 20 v pritličju. Hospitiranje se bo pričelo dne 1. oktobra.
Največjo zalogo
tuhinjske posode kot aluminijasto lahko in posebno močno, emajlirano modro, rujavo in sivo, prvovrstnih znamk, nudi le tvrdka z železnino
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
■ čigava je papiga. V stanovanje S. Menarta za Bežigradom št. 22 se je prt dvčerajšnjim zatekla papiga, ki je lastnika na razpolago.
■ Aretacije. Radi nedovoljenega beračenja je bil aretiran Franc S. Radi tajne prostitucije sta bili privedeni na policijo 2 ženski.
■ Kalilci nočnega miru. F V. in njegova žena sta bila prijavljena na pallrijo radi kaljenja nočnega mbu.
■ Tatovi. Neznani !u!ovi so odnesli A. Kožarju 500 Din vreden suknjič, Mar ji Ogorevc pa plašč in aktovko v vrednosti 53u Din. Franc Jenku je bila ukradena 300 Din vredna obleka.
■ Pes jo je ugriznil v lice. Včeraj popoldne je na cesti ugriznil pes gostilničarja Trohe 5-letno hčer narednika-vodnika Novaka. Morali so jo prepeljati v bolnico.
■ Nesreča pri košnji. V ljubljansko bolnico so pripeljali 17-letnega brivskega pomočnika Josipa Foišmeriča iz Vrhnike. Včeraj dopoldne je šel v družbi na travnik, kjer so kosili. Po neprevidnosti se je približal nekemu koscu, ki ga je s koso težko ranil v nogo. Njegovo stanje je resno, ker je zgubil mnogo krvi.
■ Nesreča mestne uboge. 74-letna mestna uboga Neža Prek je šla včeraj iz Japljeve ulice na trg. Nesreča je hotela, da je na trgu padla in si zlomila levo roko v rami.
■ Prijave. Policiji je bil prijavljen P. J., ker je poškodoval javno svetilko. Nadalje dva gostilničarja radi prekoračenja policijske urt, 8 oseb radi kršenja cestnega policijskega redu in 3 osebe radi kršenje avtomobilskih pr"dpi sov.
JMnpihop
m Novi odbor Društva jugoslovanskih akademikov. Na občnem zboru Društva jugoslovan skih akademikov v Mariboru 16. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Miro Brečko, cand. jur.; podpredsednik Milan Zinauer, cand jur.; tajnik I. Fran Klojčnik, stud. phil.; tajnik
II.	Viktor Šuštarič, cand. for.; blagajnik I. Davorin Cijan, stud. med.; blagajnik II. R. Toma Žič, stud. med.; gospodar Ladislav Kralj, stud. tehn.; knjižničar Viktor Hrovatin, stud. phil.; arhivar Viktor Tominšek, cand. med.; revizorja Metod Špindler, cand. med. in Rado Kopač, stud. med.; častno razsodišče: Alda Sor-lijeva, stud. jur.; Stane Koštomaj, cand. com in Vlado Gulič, cand. med.
m Anketa o tovorninski davščini na magistratu. V četrtek zv. je bila v posvetovalnici mestnega magistrata anketa, na kateri so razpravljali o uvedbi tovorainske davščine in o porazdelitvi predmetov v posameznih kategorijah, kakor jih določa načrt mestnega knjigovodstva Sedaj se namreč plačuje tovorninska davščina po 50 Din od 10-tonskega voza pri uvozu ali izvozu. Po novem predlogu pa bi bili predmeti razdeljeni v več kategorij, tako da bi se v najnižji plačevalo po 100 Din od vagona, v drugi pc 300, v tretji po 100, v četrti pa po 50 Din. Ta da >ek pa se ne bi plačeval samo za velike
tovore, marveč tudi za poštne pošiljatvve in pa za blago, uvoženo ali izvoženo z avtomobili in drugimi vozili. S to novo davščino upa mestna občina kriti velike primanjkljaje v bodočih proračunih. Na anketi so po daljši debati sklenili, naj prizadete gospodarske korporacije predložijo svoje pismene predloge, katere bosta proučila finančni odsek in občinski svet, ki bosta tudi končno sklepala o uvedbi tovominske davščine.
m »Za naš Jadran!« je geslo zbiranja prispevkov, ki ga priredi jutri v nedeljo Jadranska straža.
m Za zdravnike. Občine Selnica ob Dravi, Janžev vrh, Boč, Sleme, Gradišče in Jelovec, ki štejejo preko 6000 prebivalcev, so uvedle akcijo, da bi dobile svojega zdravnika s sedežem v Selnici. Zdravnik dobi po nizki ceni lepo stanovanje in vse potrebne instrumente na odplačevanje.
Specijalist za ženske bolezni in porod dr. Ipavic Benjamin
v Mariboru zopet ordlnira od 9.—11. in od 3.—4. ure v svojem sanatoriju v Tomšičevem drevoredu (prej Kokošinekovem drevoredu št. 238) na koncu Prešernove ulice, ki se pričenja pri Turadovi veletrgovini na Aleksandrovi cesti.	454
m Gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru prosi vse interesente za gledališki abonma, da se čimprej prijavijo pri blagajni, ki je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure. Ob nedeljah samo dopoldne. Rok prijave poteče v četrtek 25. t. m.
m Glasbena Matica v Mariboru. Redni občni zbor bo v petek 26. t. m. ob 19 30 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so slučajna poročila ter volitve novega odbora.
m Koncert v parku priredi jutri ob 11. uri v slučaju lepega vremena vojaška godba.
m Agentura francoskega konzulata v Mariboru je otvorila svojo pisarno v prostorih »Elektrarne Fala D. D.« v Vrazovi ulici št. 2 in uraduje dnevno, izvzemši nedelje in praznike od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
m Ribji trg. Na ribjem trgu so se v petek prodajale sardele po 18 Din, skombri po 26 Din, morski raki pa po 82 Din kg.
m Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8-80, v B razredu Din 1230, v C razredu Din 14'30. Priglašajte se!	316
m Cirkus. V četrtek je prispel v Maribor cirkus »Titanicc in se nastanil poleg Magdalen-skega parka.
m Posledice kamenja. V četrtek popoldne so se otroci, ki so se vračali z Mariborskega otoka, igrali s kamenjem pri Poševi gramozni jami v koroškem predmestju. Pri tem je priletel kamen tudi v nekega delavca, ki se je radi tega razburil, zbežal za otroki in ujel ter pretepel Josipa Korošca, učenca IV. razreda osnovne šole. Mati je zadevo prijavila policiji in si preskrbela tudi zdravniško izpričevalo, tako da se bo s tem bavilo tudi še sodišče.
m Dezerter. Skupno z Bosancem Mehom He-Ijezom na meji aretiranega delavca Friderika Matuša iz Malih Dolencev v Prekmurju, je, kakor so na policiji ugotovili, že več časa iskalo pristojno okrajno glavarstvo, ker se ni odzval vabilu k nastopu vojaške službe. Matuš je bil radi tega v petek oddan vojaški oblasti.
m Grozen umor ob naši meji. V Leitringu v Avstriji je te dni mesarski pomočnik Rudoll Kolbacher umoril in oropal kočarico Nežo Dra-xler. Mrtvo je razrezal na kose, dal v košaro in vrgel v Muro. Policija sumi, da je pobegnil v Jugoslavijo. Uvedeno je zasledovanje.
m Aretacija vlomilca. Policijski agenti so v četrtek aretirali 301etnega Rudolfa Ertla zaradi vloma v viničarijo Krajner, izvršenega 1. t. m. med 17. in 18. uro. Iz viničarije je bila odnešena razna obleka, perilo itd. v skupni vrednosti 9400 Din. Ertl, ki je šele 24. avgusta prišel iz kaznilnice, kjer je sedel zaradi tatvine, je bil osumljen vloma, ker je nekemu starindrju prodal za 70 Din pri Krajnerju ukradeno suknjo.
m Policijska kronika. V četrtek jo policija aretirala Antona P. zaradi nedovoljenega nošenja orožja in neko žensko, ker je dajala znamenja svojemu v kaznilnici zaprtemu ljubčku. Prijav je bilo 13, poročil pa 6.
m Ukradeno kolo. V četrtek popoldne je bilo Viktorju VVeingerlu iz Selnice ukradeno iz veže št. 16 na Aleksandrovi cesti 1800 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«.
m Izsledeno kolo. Na neki koruzni njivi pri Emovžu v Avstriji so našli te dni kolo znamke »The Shampion«, ki je bilo 30. junija v Vuhredu ukradeno Antonu Grošlu v Vuhredu. Kolo je vredno 1500 Din.
Razglas
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru
priredi gostilničarsko-gospodinjski tečaj za hčere gostilničarjev, ki bo trajal od 15. oktobra do 15. decembra. V ta tečaj se sprejme 16 gojenk, ki so telesno in duševne zdrave ter najmanj 16 let stare. Gojenke bodo stanovale in se prehranjevale v gospodinjski šoli »Vesna«. Prošnje z obvezo starišev, da bodo krili vse stroške internata, je vložiti do 5. oktobra pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, kjer se debe tudi vsa nadaljna pojasnila.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
447
Ccfjc
* Policijska kronika. Nedoi moški je v gostilni »Pri Jelenu« razgrajal in nadlegoval goste. Da Je bila mera .polna, je ozmerjal še stražnika, ki ga je prišel aretirat. — Policija je dobila
2	prijavi radii kolesarjenja brez luži, B radi prei re vožnje, 8 ra-M kršitve zglaševalnih predpisov ter 1 radi beračenja.
* Predavanje o lepotah Avstrije. Prihodnji mesec bo zastopnik urada za tujsko-prometno propagando na Dunaju gosp. Radmund Čech v Celju predaval o lepotah avstrijske republike. Predavanje se bo vršilo s skioptičnimi slikami.
* Esperantski tečaj. Klub celjskih esperantistov /O tudi to zimo priredil tečaj esperant-ekega jezika. Predavatelj na tem tečaju je letos poleti bival na Nizozemskem, kjer je obiskoval specijalni tečaj za učitelje esperantsikega jezika.
*Mnogo svetovnih potnikov smo v Celju že videli, takih pa le še ne kot včeraj dopoldan. Bila sta to mož in žena, ki sta na majhnem vozičku vozila dva otroka, dočim so pa trije otroci stopicali poleg njiju. Vsi »o strašno shujšani dn nudijo strašno sliko bede in trpljenja. V Mariboru so jih deložirali, mož je pa istočasno prišel ob delo. Peš so se odpravili iz mesta, ki nima za njih ne leruha ne strehe, v
SVfrt.
* Nova senzacija za Celje. Prof. Strohschnei-derja, ki je cel teden držal v napetosti, bo sedaj ' menda zamenjal znani virtuoz na harmo-.niilci in mojster vseh jugoslovanskih harmonikarjev g. Rudolf Pillich, ki je včeraj nastopil v mestnem kinu in bo do vključno srede dnevno pri vseh predstavah med odmori sviral na svoji harmoniki. G. Pillich, ki je obiskovalcem ljubljanskega velesejma gotovo znan, je doslej pri vseh harmonikarskih tekmah dobil prvo nagrado.
V	zadnjem irenuiku preprečena nesreča
ii	bi imela lahko katastrofalne posledice
Celje, 19. septembra.
Do težke nesreče bi skoraj prišlo v sredo »večer na državni cesti, na kraju, kjer savinj-ika železnica vodi čez to cesto.
Ko je pripeljal večerni savinjski vlak, je hotel z ene strani čez tir neki osebni avto, z druge pa z dvema konjema vprežen voz. Ker vozi savinjski vlak zelo tiho in v temi, var-hostni znak pred prelazom ni viden, sta skoraj obe vozili prišli pod vlak.
Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da sta i voznik i šofer v zadnjem trenutku tik pred
tirom zaustavila.
Na tem mestu se je zgodilo že več nesreč In Je skrajno potrebno, da se tam napravi za-tvornica.
Za novo solo v Šmartnem na Paki
Šmartno mora dobiti novo šolo.
Ze več let leži v naši občini odprto pereče vprašanje novega šolskega poslopja. Obe obstoječi poslopji sta stari in ne odgovarjata svojim svrham. Letos se je vpisalo in obiskuje tukajšnjo šolo 254 otrok. Sola je petrazredna z eno vzporednico, a ima na razpolago samo tri učne Bobe, dve v t. zv. stari šoli in eno v t. zv. novi šoli, ker se pod v četrti sobi nevarno ugreza. Najbrže vsled defekta tramovja, tako da vise klopi približno v dvajset stopinjskem kotu proti sredini sobe. Ker v takem razredu ne more nihče prevrat! rizika poučevanja, je šolski upravitelj že v začetku šolskega leta prosil za komisijski ogled te sobe. Ta se do danes še ni izvršil. Srezko načelstvo pa je odločilo, naj se do nadaljnjega poučujejo višji razredi dopoldne, nižji popoldan. Pri ureditvi tega pouka, kjer naj bi bili popoldan v šoli I., II. in III. razred, so se pokazale nove komplikacije. Tretji razred je številčno premočan in nima prostora v učilnici V. razreda. S prvim razredom pa ne more menjati radi velikosti klopi. Stvar se je radi tega uredila tako, da ee predpoldan poučujejo II.,
III.	in V. razred, popoldan pa prvi in oba četrta. Razreda v stari šoli se zračita opoldan "/« ure učna soba V. razreda pa skoraj nič, ker pride za tem razredom neposredno IV. b razred k pouku. Kakšen je radi tega zrak v učilnicah, je lahko razumljivo. Manjumljivo je to, kako je mogoče take razmere spraviti v sklad z najelenientarnejšimi zahtevami šolskega zakona, da o novem zakonu o higijeni šolarjev sploh ne govorimo. Pri taki ureditvi pouka bo nemogoče doseči tudi smoter predpisanega učnega načrta.
Higijenskim zahtevam pa na tukajšnji šoli še marsikaj ne odgovarja. V novi šoli je n. pr. dveinsedemdesetdm otrokom na razpolago stranišče s 5 20 m’ veliko površino. Na tem prostoru je stranišče za deklice in dečke, pisoar in predprostor. Tudi mesto, kjer nova šola stoji, je slabo izbrano, ker je na zelo prometni točki. Pri odprtih oknih v tem poslopju sploh ni mogoče poučevati radi šuma, ki vlada na cesti.
V	stari šoli so učenci in učitelji izpostavljeni neznosnemu prepihu, ker je zidana bolj na način barak, ko na način šolskih poslopij. Deca nikjer nima prostora, kjer bi se v veliki meri mogli nadihati svežega zraka. Edini prostor je cesta pred šolo, kjer skačejo in se igrajo v vedni nevarnosti. da katerega izmed njih ne povozi kak mimo drveč avtomobil.
Kako je mogoče v takih razmerah vzgajati otroke k redu, čistoči in veselju do dela: V takih šolah ne bo nikdar vzrastla zdrava generacija, generacija, kakršne potrebuje po kralju in vladi novozgrajena država.
Dne 27. t. m. se v Šmartnem ustanovi SKJ. Kje bo našel svoj dom, 5e mu ga še Sola ne
more dati? Kje bodo člani telovadili? Zato pa novo šolsko poslopje v Šmartno! Poslopje, kjer bo dovolj prostora za učence in učitelje. Slednji so sedaj navezani na majhna, nehigijenska stanovanja, nekateri celo na taka, ki so pol ure oddaljena od šole. V novem šolskem poslopju naj najde svoj dom tudi SKJ In vsa ostala kulturna društva, ki nobeno, razen gasilskega društva nima lastne strehe. Šmartno mora imeti novo šolo! Dovolj potreb je za to. Ni pa dovolj samo poudarjanje dobre volje; dobra volja se mora pokazati v energičnih dejanjih. Skrajni čas ja že.
K nocojšnji slavnosti opernega pevca Husa
Z nocojšnjim »Gorenjskim slavčkom« bo priljubljeni član našega opernega zbora, g. Franjo Rus, slavil lep dvojni jubilej: nedavno je minilo 60 let, kar se je naš pevec rodil, ob enem pa poteka 40. leto, kar poje na deskah slovenske opere. To je eden tistih lepih jubilejev, ki jih mora biti vesel tudi človek, ki sicer mi navdušen za slavnosti in hrušč. Štirideset let službe lepoti slovenske pesmi, štirideset let veselega petja za vse ljudi, ki so Židane volje — to
> mm®.
S* fjV, /•*$
je gora opravljenega dela, iki ni nikoli poplačano, zlasti pa niso nikoli poplačane vse tiste žalosti An težave, ki jih mora človek odra vse življenje tiščati eam vase (za kulisami ee taike stvari ne dajjo pustiti) in z vedrim, veselim obrazom stopati pred ljudi.
Franjo Rus se je rodil kot sin trgovske obi-■telji v Šmartnem pri Litiji dne 1. avgusta 1870. Od otroških nog je bil izvrsten pevec, pa so ga starši na učiteljev nasvet poslali v Ljubljano, ‘kjer se je kot 18 leten fant vpisal v ceoilijan-sko šolo in začel peti v cerkvenem zboru pri frančiškanih, čez čas pa tudi v Senklavžu, kjer mu je njegov učitelj Foerster kmalu začel po-verjati tudi solo. Leta 1890. je prišel k operi, ki jo je vodil tedaj Gerbič din katere režiser in prvi baritonist je bil Josip Nolly. Pel je v zboru, pa tudi manjše solistov sk e partije, tako: Nabornega častnika v »Canebas«, Nikolaja v »Mornarji na krov«, Don Alveria v »Afričanki«, poslanca v »Aidi«, Nacka v »Starem ženinu«, Remendada v »Carmen« Vaška v »Prenočišče v Granadi«, Valentina v »Urhu, grofu celjskem«, Riccarda v »Ernam«, sodnika v »Maškaradnem plesu«, Flavia v »Normi«, Gastona v »Traviati«, dudača in mladega kmeta v »Halki«, Borsa v »Riigolettu«, Antonija in mladega vrtnarja v »Čarobnih goslih«, Smenderja v »Veselih ženah Vindsorskili«, častnika v »Mamselle Nitouche«, Aiaksa v »Lepi Helemi«, glasnika v »Lohengri-nu«, Ruiiza v »Trubadurju«, vodjo glumačev v »Prodani nevesti«, Janka v »Vodnjaku«, Maksa in Kiljana v »Čarostrelou«, Lorenza v »Fra Diavolo«. Slike njegovih 7 vlog so razstavljene v izložbah tvrdk Magdič, »Elite« in Herzmansky.
Za življenje pevoa in igralca in za večno izmenjavanje veselja in žalosti v človeškem življenju je značilna tale podrobnost iz njegove preteklosti: na dan, ko je 1. 1897. prvikrat pel Lorenza v »Fra Diavolu«, je bil pogreb njegovega očeta in se mu je rodil sin Slavko, ki ima zdaj urarsko in zlat. delavnico na Dunajski cesti. Na svetu pač nikoli ne bo zmanjkalo žalosti ne veselja, pevčev poklic pa bo vedno, da svojo žalost vase zatre in je vesel za ljndi.
Po letu 1899. je 7 let deloval kot kanclist v Djakovu, potem pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je ves čas nastopal v zboru, pa tudi v so-listovskih vlogah. Po prevratu ga je kot enega prvih povabila uprava k novemu Narodnemu gledališču in od tedaj je stalno član našega opernega zbora. Za svoje neumorno delo je bil nedavno odlikovan s srebrno kolajno.
Dolžnost slovenske javnosti je, da ne prezre njegovega svečanega dne in da ga nagradi ne samo s številnim obiskfe nocojšnjega »Gorenjskega slavčka«, temveč da tudi sicer kakorkoli izkaže priznanje svojemu pevou in sivolasemu, neumornemu delavcu.
mesio
Nesreča. Gimnazitska Franika Agnitch se je pri vožnji s kolesom pod takozvano »mestno hišo« težko ponesrečila. Pridrvela je v kup gramoza in obležala nezavestna. Potolkla se je po glavi in po životu, da je morala ostati v domači oskrbi.	n
Poročila sta sc te dni zdravnik dr. Milan Ropaš in gdč. Valči Barborič, hčerka novomeškega trgovca. Bilo srečno!
Osebna vest. Gimnazijski telovadni učitelj Danilo Fon je imenovan za honorarnega učitelja telovadbe na nižji kmetijski šoli na Grmu.% Ragov log, najbližji novomeški gozd, je meščanom kaj priljubljeno sprehajališče. Najlepša in najprikiadnejša je pot nad Krko. Tam so hodili v hosto že naši stari očetje, zdaj pa je nad jezom nasproti mestnega mlina vhod v gozd prekopan in zabarikadiran z vejevjem in podrtim drevjem. Ni nam znano, kaki nagibi so koga vodili do tega koraka, dovolili bi si le pripomniti, da gozd z ukinitvijo one steze ne bo prav nič pridobil, prijazni izprehod in bližnja njiva po bosta mnogo utrpela^
Kandijske gosi so postale že skoro znamenite. Kdo jih ne pozna, če ima v spodnji Kandiji kaj opravka. Gosjak jo ubere z iztegnjenim vratom in sikajoč za človekom, njegove družice pa se derejo, da je groza. Za tako prometno cesto in v mestu (ker je tam tudi še Novo mesto!) kaj takega ni in ubogi ljudje, ki tam okrog stanujejo, kar obupavajo nad tem večnim vri-ščem. Gosja krdel spada na gmajno!
Obrat je ustavila Auerspergova parna žaga v Rogu nad Sotesko. Splošna kriza v lesni industriji, je tudi tu preko dvesto delavcem ustavila dohodek. Največ je bilo gori zaposlenih Bošnjakov, ki so večkrat ponosno hlačali v svoji slikoviti nošnji po Novem mestu.
Prostovoljno gasilno društvo v Žužemberku si je nabavilo novo dvokol.no, štiricilindersko nietorno brizgalno s tozadevnim priborom in. cevmi za 69.360 Din. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se bo izvršila pred župno cerkvijo svečana blagoslovitev brizgalne, popoldne pa je velika ljudska veselica.
Iluminacija. O priliki srebrne poroke hmelj-niškega graščaka barona Wambolta je bil impozantni in obsežni grad Hmeljnik, stoječ ponosno 300 m visoko nad dolino in viden od vsepovsod, v četrtek zvečer, to je na predvečer slavnosti, sijajno ilumimiran. Stotine ljudi so občudovale nenavadno prikazen tam pod severnim nebom.
ftibnicoL
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Umrl je v torek 16. t. m. v Ribnici g. France Drčar. Pokojnik je bil eden izmed onih redkih, ki še žive, ki so kumovali ob ustanovitvi tuk. prostovoljenega gasilnega društva. Bil je temu društvu dolgoletni poveljnik in načelnik. Sele v zadnjem času je odložil to čast in jo prepustil mlajšim rokam, vendar pa je ostal še nadalje agilen in zvest član društva. Njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je društvo tako lepo razvilo. Bil je tudi vnet in dober narodnjak, ki se ni ustrašil dela kjerkoli in kadarkoli ga je klicala dolžnost. Gasilstvo ga bo ohranilo v dobrem spominu. Bodi mu lahka zemlja 1
Iržič
Francoski krožek začne s svojim rednim delovanjem zopet v začetkom oktobra. Po potrebi se bodo vršili trije tečaji, in sicer za začetnike, za višnjo stopnjo in pa konverzaoijski tečaj za dospele. Vse tečaje bo vodila kot vsako leto doslej gdč. Doklerjeva, diplomirana profesorica francoščine, ki sprejema tudi vse prijave. Francoski krožek ima svoj sedež v meščanski šoli. Vse prijatelje francoščine vabimo, da se vpišejo za pouk francoskega jezika.
Tečaj za nemščino. Na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva prosvete priredi ravnateljstvo deške in dekliške šole tudi letošnjo zimsko sezono dvoletni tečaj za priučenje nemškega jezika. Poučevalo se bo v poslopju meščanske šole.
£c>kei
V	poslednjem času je bila v Škofji Loki cela vrsta porok. Trgovec z železnino na Glavnem trgu v Škofji Loki Avgust Potočnik se je poročil z gdč. Vero Hafnerjevo, hčerko uglednega meščana in posestnika. — Skozi dolgo vrsto let v vseh odsekih delavna članica Sokola Tončka Hafnerjeva iz klavnice je vzela posestnika in lastnika mizarskega podjetja Pavla Okorna. Inžener sreskega načelstva v Celju Komel Tone je vzel Ločanko iz poznane meščanske rodbine Blaznikovih, učiteljico gdč. Elo. — Škofjeločan ing. Sušnik Avgust je vzel domačinko, učiteljico gospodinjske šole Marico Okornovo. Uradnica v »Šesiru« Francka Bernikova je poročila Cirila Groharja, lastnika širom okolice poznanega mizarskega podjetnika in posestnika. — Publicist Janez Traven iz Ljubljane je vzel gdč. Anico, hčer bivšega upravitelja deške šole g. Kramarja. — Uradnik škofjeloške Mestne hranilnice Franc Debeljak se je poročil z bivšo privatno uradnico Jožico Tičkovo iz Zgornjega Karlovca. — Prometni uradnik na škofjeloški železniški postaji Galovič Janko je vzel Kršmančevo Anico. — Uradnik »šešira« Cerar Franjo pa se je poročil z Marto Čolnarjevo, hčerko trgovca iz Kranja. Uglednim novoporo-čencem iskrene čestitke in na vso srečo!
Osebna vest. Uradnik sreske izpostave v Škofji Loki g. Vincenc Vidmar je premeščen za substi-tuiranje k srefckemu načelstvu v Litijo.
Poljska predavanja v radiu prireja v poslednji čas Škofjeločan g. prof. Tine Debeljak, lektor slovenskega jezika na krakovski univerzi. Gospod profesor, ki je slovenski javnosti poznan tudi kot pesnik in kritik, je doslej predaval o maršalu Jožefu Pilsudskem, o poljščini, o 400 letnici odličnega pesnika Poljske Kochanowskega in je recitiral več poljskih pe6tni v prevodu. Radio bo s predavanji poljskega kulturnega spoznavanja še nadaljeval. «
Strašen samomor. Iz neznanih vzrokov si je končal življenje uslužbenec progovne sekcije v Ljubljani Matevž Čemažar, stanujoč v Bitnjem. Možakar si je najprej prerezal žile na roki, potem pa je zdrvel v hišo, pograbil revolver in si pognal kakih 100 m od stanovanja še dve krogli v glavo. Bil je takoj mrtev. Sicer vestni mož je iz-
vršil dejanje po vseh vidikih v hipih duševne depresije. Zapušča ženo s 4 otroci. » škofjeloški nogometni klub priredi v nedelja dve tekmi na letnem telovadišču Sokola. Predtekma s pričetkom ob 14. uri se vrši med dijaki in S. K. Sokol II,; glavna tekma pa je ob 16. uri. S. K. Sparta iz Ljubljane igra proti S. K. Sokol I. iz Škofje Loke. Poskrbljeno bo tudi za sedeže.
Desetletnico koroškega plebiscita bo proslavila Škofja Loka s svečano akademijo združenih škofjeloških prosvetnih in kulturnih društev. Polei5 deklamacij, recitacij in slavnostnega nagovora so predvidene tudi pevske točke in orkester. Narodna dolžnost vsega škofjeloškega prebivalstva seveda je, da gre prireditvenemu odboru v vsakem oziru na roko in da se akademije polnoštevilno udeleži.
iiagep/e
Nezgoda. Pri gostilničarju g. Ivanu Bregarju n« Izlakah je služil že dalje časa 67 letni hlapec Josip Marela. V nedeljo zvečer je žel po lestvi v shrambo nad hlevom; ko je bil že blizu vrha, mu je spodletelo in stromglavil je raz lestvo pred hlev na tlakovana tla ter se potolkel po glavi tako občutno, da je ležal več dni v nezavesti. Njegovo stanje je zelo resno.
Važno za gostilničarje. Oddelek finančne kontrole v Zagorju razglaša, da vsi gostilničarji in to-čilci alkoholnih pijač poročajo najkasneje do kon-ca tega meseca, koliko in katere vrste pijač so iztočili v času od 1. julija 1929 do konca junija
1930.	oddelku finančne kontrole na posebnih tiskovinah, ki se dobe v uradu za ceno 1 Din. Podatki so potrebni v svrho pavšaliranja točilue takse.
Uvaslnik
Nesrečna mati. V četrtek zjutraj sc je hotela odpeljati v Ljubljano Marija Knavs iz Suhadola z bolnim 5mescčnim otrokom, da bi ga izročila v bolnico. Tik pred odhodom vlaka pa je dete nenadoma umrlo. Namesto v Ljubljano je odšla mati zopet domov z mrtvim otrokom.
Hrastniška obrtno-nadaljevalna šola ima vpisovanje v nedeljo 28. t. m., in sicer za vajence ob 9., za vajenke pa ob pol 11. uri Gg. obrtniki in trgovci se prosijo, da pošljejo ob določeni uri mladino v šolo.
Nesreča otroka v vinogradu
Bratje so ga našli mrtvega v vodnjaku.
Sedaj, kio so vsi ljudje zaposleni po vinogradih dn polju, nimajo otroci pravega varstva in in se često zgode nesreče; tako je bilo tudi danes.
Posestnioa Ana Levstek iz Semuš, občina Krško, je odšla danes zjutraj na semenj v Sko-cijam. Njeni sinovi so pa odšli v vinograd v Reber podpirat grozdje. Seboj so vzeli pa tul' najmlaijšega bratca, ki je star 4 leta.
Pri vinogradu imajo skopano jamo za vo katero rabijo za škropljenje vinograda In r>'	-
vanje vinske posode.
Fantje so šli pridno na -ielo, bratej pn se je motil in igral sam. Ko so delala že daljši čas, so ga pogrešili in šli iskat. Tako so prišli tudi do one jame in tairn je ležal v vodi otrok. Vsaka pomoč je bila zamanj, otrok je bil že mrtev.
Vsi sočustvujejo z nesrečno materjo, katera se sama bori in dela na posestvu, gospodar je pa v Kanadi, kamor je odšel za boljšim zaslužkom, da si izboljša gmotno stanje.
Ljubosumnost starih fantov
Ljubavnega tekmeca j& pretepal s kamnom.
Zagorje, 19. septembra.
Janez B. iz Podkraja, star nad 50 let, je kuhal že dolgo časa jezo na svojega tekmeca Jakoba A., ki je tudi že videl Abrahama, iz Aržiš; opazil je namreč, da ima Rozika, ki jo teži tudi že 5 križev, vse bolj rada brhkega Jakoba. Iz njegove črne zavisti se je rodil sklep, da se hoče maščevati, napraviti nevarnega tekmeca Jakoba neškodljivim in pridobiti Roziko popolnoma zase. Čakal je prilike, katera se mu jc kmalu ponudila.
V	nedeljo je korakal z bolestjo in črnimi naklepi v srcu po cesti proti Lokam; kar zagleda pred seboj Jakoba, kateri se mu, nič hudega sluteč, počasi približa. Naglo je pobral težak kamen in se za grmovje skril, da se inu je Jakob približal; nato je skočil v njega in ga počel tolči po glavi s kamnom, da je bilo joj.
Zadal mu je mnogo ran, iz katerih je Jakob krvavel, da je bilo videli celo glavo kot eno rano. Ali to še nesrečnemu zaljubljencu ni bilo dovolj. Pobral je palico in z njo naklestil nasprotnika po celem životu, da je ta začel klicati na pomoč. Janez jo je nato brzih nog odkuril in Jakob se je privlekel ves krvav v Zagorje do zdravnika, kateri mu je številne rane obvezal. Zadevo imajo v rokah orožniki in o rezultatu bomo še poročali.
‘Radio
Ljubljana, sobota, 20. septembra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Aktualna ura.
19.30 Plošče. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 20. septembra. 12.30 Plošče
13.30 Poročila. 17.00 Popoldanski koncert. 20.3( Kulturna in društvena poročila. 20.30 Opera (prenos iz Beograda) 22.30 Poročilo in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Beograd, sobota, 20. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Mladinska ura. 17.30 Recitacije in petje mladinskega zbora. 18.00 Koncert lahke in zabavne glasbe. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Prenos opere iz Narodnega gledališča. 21.30 Poročila. Po končani operi ev. prenos glasbe iz restavracije pri »Ruskem carju«.
Zasedanje Varilskega odbora
Pod predsedstvom g. Milana Lujanoviča so fmele sekcije tarifnega odbora 15., 16. in 17. septembra t. 1. plenarno sejo, na kateri so vsi interesenti predložili svoje predloge. Pretresale pa so se tudi pismene vloge posameznih zbornic, poljedelskih zadrug in sličnih organizacij. Med drugim je Zveza izvoznikov kraljevine Jugoslavije predložila sledeči predlog, ki se nanaša na tranzitni promet:
‘Zveza izvoznikov kraljevine Jugoslavije potrjuje zahteve, omenjene v referatu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu, posebno pa v sledečih pogledih: 1. glede razdelitve in dostave vagonov, 2. da se ne dostavljajo ne-pripravni ali poškodovani vagoni, 3. glede tarifi ran ja vagonov, 4. glede tehtanja vagonskih pošiljk. Zveza izvoznikov naglaša potrebo tehtanja blaga z decimalnimi tehtnicami, posebno blaga velikih vrednosti, kakor suhih sliv, mezge, orehov, fižola in lana. Za kritje stroškov pri tehtanju z decimalnimi tehtnicami bi železniška uprava zamogla uvesti primerne pristojbine.
Sklenjeno je bilo, da se glede na splošno gospodarsko krizo, ki vlada pri nas, prične z intenzivnim proučevanjem vseh izvoznih tarif-skih problemov. V smislu tega sklepa, je član odbora g. dr. Karamski v posebnem poročilu obrazložil do podrobnosti vsa izvozna tarifska vprašanja. To poročilo je tvorilo tudi osnovo pri diskusiji pri poslednjem zasedanju tarif-skega odbora.
Posebno izčrpno so se posamezne sekcije ukvarjale o načelnem vprašanju efekta, ki mora nastati za doliodke našega prometa vsled zni-
Poiiv
žanja uvoznih tarif, ter o vprašanjih, kako naj se ta primanjkljaj v dohodkih “nadoknadi. V tem zadnjem vprašanju se je našla rešitev, po kateri bi se primanjkljaj nadomestil pri izvozu glavnih naših izvoznih proizvodov. Med glavne izvozne produkte spadajo poljski pridelki in proizvodi mlinske industrije (žito, moka), dalje pa tudi sadje, divjačina, seno, klavniškl produkti. Produkti sladkorne industrije, produkti mlečne industrije, konservirane morske ribe, vino, kletarski produkti itd. Posebno pozornost se je posvečalo potrebam, ki se nanašajo na izvoz izdelkov industrije za predelavo lesa. Tu pridejo v poštev drva, rezan in tesan les, ta-ninski les, leseni polizdelki, parketni les, parjena bukovina, lesna volna, upognjeno pohištvo, les za vesla, doge za sode itd. Dalje so bili sprejeti sklepi glede izvozne tarife za rudarske produkte, kakor: baker, cinkova in svinčena ruda, magnezit itd., potem za proizvode metalurgične industrije, to je železo in jeklo, železne konstrukcije, železno in jekleno blago itd. V istem smislu so bili sprejeti sklepi za izvoz cementa v levantske države, dalje za produkte kemične industrije, kakor za umetna gnojila, mineralna olja itd. Nazadnje je odbor razpravljal in sklepal tudi o vprašanju računanja vozarine, o taksah za vzdrževanje industrijskih tirov, za dostavo vagonov na te tire itd. Ker je tarifni odbor na zadnjem zasedanju v avgustu in septembru določil samo eno točko dnevnega reda, je odbor soglasno sklenil, da v drugi polovici prihodnjega meseca nadaljuje svoje delo v smeri reform notraniih prometnih tarif.
k vložitvi prijave dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1931.
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času od 1, do 31. oktobra 1930.
Davčno prijavo je vložiti za vsaki objekt, ki je v katastru posebej popisan, če tudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu. Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost.
Duvčno prijavo izpolni in vloži:
1. Dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj;
2. za zadruge starešina;
3. za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji odnosno varuhi in
4. za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru priložiti pooblastilo. Pri-javo jo izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu. V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko. Zelo vužno je, da se točno izpolnijo raz-predelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpopolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnega zasliševanja in izpraševanja kakor tudi eventuelnih kazenskih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati odnosno v davčni prijavi napoveduti znesek letne kosmute najemnine in sicer po stanju ob času objave poziva za •vložitev prijave.
Pod kosmato najemnino sc razumeva vsaka odškodnina, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabljevanje zgradb se smatra;
1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku;
3.	dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično); .4 stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino; 5. namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanja itd. Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dohiti za zgradbo ali njen del, ako bi jo odnosno ga oddali v najem. Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe odnosno za dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stalno neuporabljene. Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 m* se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združeno z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišča v površini preko 500 m’, za opremo, za orodje in slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, mora se v opombo vpisati, v kakšnem razmerju in pogojena na-jemnirta za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi In vhodi v hišo kokor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati. Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V	opombi davčne prijave sc mora vpisati, dali ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in even-tuelno kje. Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsaki posebej
sešteti in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana letna najemnina. Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti, kakor bo navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori. Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore.	*
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka in ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv, v nadaljnem roku 8 dni pa 10% osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave ali davčni upravi ustmeno napoved na zapisnik, odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čl. 142 zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po čl. 138 zakona o neposrednih davkih s 50 do 500 Din. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčn upravi ustmeno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati. Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
DAVČNA UPRAVA ZA MESTO LJUBLJANA.
Gospodarske vesti
X Nova tovarna na Sušaku. Že pred par meseci se je v Podvežici pri Sušaku pričelo z zgrajenjem novega tovarniškega poslopja, v katerem se imajo namestiti pripreme za tvornico impregniranega lesa. Dela so medtem že v toliko napredovala, da bo zgradba še pred nastopom zime pod streho in bo tvornica, ki zavzema prav pomembne dimenzije, v teku prihodnjega leta obratovalo. Vsekakor je hvalevredna tendenca naših poslovnih krogov, da se industrijska podjetja, posebno ona, katerih proizvodi so namenjeni izvozu, naseljujejo neposredno ob naših lukah.
X Hmeljarska razstava v Lublinu. Od 25. do 30. t. m. se bo vršila v Lublinu na Poljskem poljedeljska razstava hmelja. Ta razstava ima predvsem namen, da prikaže organizacijo hmeljarstva na Poljskem, kakor tudi proizvode vseh industrijskih panog, ki se pečajo s predelavo hmelja. Razstavo je organizirala Trgovsko-industrijska zbornica v Lublinu, ki vabi interesente, da pošljejo svoje zastopnike na to prireditev.
X Evropska konferenca za cestni promet. Svet Društva narodov je sklenil sklicati meseca marca
1931.	evropsko konferenco za cestni promet. Konferenca bi imela nalogo, da sklene konvencije o mednarodnem režimu prevoza s trgovskimi avtomobili. Nadalje bo konferenca sklepala o unifikaciji cesme signalizacije in o obdavčenju inozemskih avtomobilov in vozil.
Borzna poročila
dne 19. septembra 1930.
Devizna tržišča
Ljubljana, 19. septembra 1930. Amsterdam
22-76, Berlin 13-4575, Bruselj 7'8762, Budimpešta 9-8877, Curih 1095-90, Dunaj 7'9555—7'9855, London 274-08—274-88, Newyork 56'355, Pariz 221-87, Praga 167-19—167-99, Trst 294-50 do 296-50.
Zagreb, 19. sept. Amsterdam 22-76 bi., Dunaj 795-55—798-55, Berlin 13-4425—13-4725, Bruselj 787-62 bi., Budimpešta 987-27—990-27, Milan 294-60-296-60, London 274-08-274-88, Newyork ček 56-2550-56-4550, Pariz 220-87-222-87, Pra ga 167-19-167-99, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 19. sept. Amsterdam 22'73—22‘79, Berlin 13-4425-13-4725, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 795-55-798-55, London 274-08-274-88, Milan 294-40—296-40, Newyork 56-2550 do
56-4550, Pariz 220-87-222-87, Praga 167-19 do 167-99.
Dunaj, 19. sept. Amsterdam 285-47, Beograd 12-545, Berlin 168-86, Bruselj 98-70, Budimpešta 123-95, Bukarešta 4-2187, Kopenhagen 189-85, London 34-4287, Madrid 75-75, Milan 37-075, New York 708-30, Pariz 27-825, Praga 21-0237, Sofija
5-1330, Stockholm 190-30, Varšava 79-36, Curih 137-45.
Curih, 19. sept. Beograd 912875, Pariz 20-2425, London 25-0425, Newyork 515-25, Bruselj 71-875, Milan 26-9825, Madrid 55-10, Amsterdam 207-6225, Berlin 122-79, Dunaj 72-725, Stockholm 138-50, Oslo 137-85, Kopenhagen 137-90, Sofija 3-7325, Praga 15-2875, Varšava
57-75, Budimpešta 90-225.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 19. sept. Državni papirji: 7% inv. pos. 88—88-50, vojna škoda ar. 439—440, kasa 439—440, sept., okt., nov. 439 d., dec. 439 do 440, 4% agr. ob v. 55—55‘75, 7% Bler. pos. 86-50-87-375 (86-5-86-75), 8% Bler. pos. 97'50 do 98, 7% posojilo hip. 85-25—85-75. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 921—923, Udružena 191—194, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 66 d., Narodna 8125—8200. Industrije: Šečerana Osijek 310—313, Trboveljska 392—394, Slavonija 200—206, Vevče 124 d.
Beograd, 19. sept. 7% inv. pos. 90, 4% agr. obv. 55-50—56, 7% pos. drž. Hip. b. 89-25, 7% Blaire 89-50, 6% begluške obv. 77—78, vojna škoda 452—453, uit. sept. 453-50, uit. dec. 462 do 463.
Dunaj, 19. sept. Braknverein 17’80, Kreditni zavod 47-40, Dunav-Sava-Adria 12-22, Prioritete 90-10, Ruše 35-50, Trbovlje 48-75, Leykam 4-30.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu.
London, 19. sept. 8% Bler. 85—85'50.
Newyork, 19. sept. 7% Bler. 85—86, 8% Bler. 96—97, 7% pos. drž. Hip. banke 85—85*50. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca nestalna, brez prometa.
Novi Sad, 19. sept. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 49 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 38 vagonov, moka 3 vagone, otrobi 13 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Sombor, 19. sept. Pšenica: baška okolica Som-bor 152%—157%, ostalo neizpremenjeno. — Moka: baška Og, Ogg 280—290, 2. 250—260, 5. 220—230, 6. 170—180, 7. 110—120, 8. 90—95. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet 480% vagonov. — Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta, 19. sept. Tendenca čvrsta, promet srednji: Promet: okt. 15-60—15-63, marec 17—17-04 (17-04—17-05), maj 17-35—17-42 (17'42 do 17-43). Rž: okt. 9-24—9-44 (9-39—9-40), marec 10-50—10-66 (10-64—10-65). Koruza: 14*45 do 14-50, maj 13-48—13-69 (13-50—13-52). Trs. 12-25.
<$pcz>{
RAZPIS
propagandnega nacionalnega lahkoatletskega mitinga S. K. ILIRIJE za ženske.
S.	K. Ilirija priredi dne 27. septembra ob 15. uri in 28. septembra ob 9 30 uri na svojem igrišču ob Celovški cesti propagandni nacionalni miting za ženske. Pravico starta imajo vse verificirane članice klubov, članov JLAS*a. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a. Prijave je poslati najkasneje do 25. septembra ob 12. uri na naslov: Rupel Milica, carinsko posredništvo Just Piščanec, Ljubljana. Prijavnina znaša za točko in osebo 5 Din, za štafeto 10 Din. Prijavnina mora biti priložena prijavi. Prijave brez prijavnin se no bodo vpoštevale. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnini do 27. septembra ob 14. uri.
Tekališče je dolgo 38'6 m, jo posuto z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja.
Program tekmovanja obsega sledeče točke:
Tek 60 m, 100 m, 800 m, zapreko 80 m, štafeta 4X100 m.
Meti kroglje 4 kg, diska 1 kg, kopja 600 g. Skoki v višino in daljavo z zaletom.
Nagrado v obliki priznanic dobe prve tri pla-cirane v vsaki disciplini ter tekačice prvih treh štafet. Klub si pridržuje pravico podelitve še na-daljnih nagrad.
Vrstni red poedinih disciplin se določi naknadno ter se objavi najkasneje en dan pred tekmovanjem.
Tekmovanje se vrši istočasno z moškim nacionalnim miitingom S. K. Ilirije.
S. K. ILIRIJA.
tozadevne odgovornosti napram podsaveznim klubom, ostavko.
(Ne vemo, ali je na stvari kaj resnice in beležimo le kot kronisti. Op. ured.).
S. K. KASTNER in OHLER V MARIBORU.
Nogometno moštvo graške veletrgovine Kastner in Oliler gostuje danes in jutri v Mariboru. Danes ob 16. uri imajo za nasprotnika S. K. Rapid, medtem ko se jutri srečajo s S. K. Železničarjem. Rapid nastopi danes proti gostom v postavi, s katero bo nastopal v prvenstvu in bo torej ta tekma nekaka preizkušnja za moštvo. Tudi Železničar bo s to zadnjo tekmo pred prvenstvom preizkusil svoje moštvo in za prvenstvo popravil morebitne slabe strani moštva.
Današnja tekma se odigra na igrišču Rapida, jutrišnju pa na igrišču Železničarja.
PRIČETEK PRVENSTVA.
V Mariboru se prične tekmovanje za prvenstvo prihodno nedeljo, t. j. 28. septembra. Dopoldne ob 10. uri se srečata na igrišču Maribora, Maribor : Svoboda, popoldne ob 16. uri pa na igrišču Rapida, Rapid : Železničar. Ob 14*30 predtekma obeh rezerv.
OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA M. O. L. N. P.
Jutri se vrši v Mariboru občni zbor M.O.L.N.P. (t. j. medklubski odbor ljubljanskega nogometnega podsaveza). Zbor vzbuja v vrstah mariborskih športnikov zelo veliko in razumljivo razburjenje,
PROPAGANDNI JUNIORSKI MEETING A. S. K. PRIMORJA.
Začetek v soboto ob 15. uri popoldne natančno. Prijave se sprejemajo pol ure pred prvim startom. Vrstni red za soboto je sledeči:
Za kategorijo A:
Tek 60 m, skok v daljavo, štafeta 4X100 m. Za kategorijo B:
Tek 100 m, tek 1000 m, skok v daljavo, met krogle, štafeta 4X100 m.
Za kategorijo C:
Tek 100 m, tek 1500 m, skok v daljavo, tr» skok, met krogle, štafeta 4X100 m.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ncvc-rificirani člani prirediteljskega kluba, nadalje vsi neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba. Vodstvo prireditve si pridržuje pravico spremembe vrstnega reda programa. Drugače veljajo vsi pogoji* objavljeni v propozicijali. Preostale točke programa se vršijo v sredo, dne 24. t. m. ob 15. uri popoldne.	A. S. K. Primorje.
Službeno iz sekcije zbora savez. sodnikov JLAS.
Za propagandni JUNIORSKI MEETING ASK. PRIMORJA se določa sledeča juri ja: gg. sod. Slamič L. Windisch, Sancin, časomerilci Brumati, Čamernik, Kalin, Luin, Cek, Saksida, Gostiša, Vidic. — Imenovani gospodje so naprošeni, da sigurno sodelujejo. — Sestanek sodniškega zbora v soboto ob 14 30 uri.	TAJNIK.
NOVI ZNAKI S. IC. ILIRIJE, zelo lično izvršeni po novem osnutku, so dospeli in se jih prodaja po ceni 12 Din za komad pri blagajni našega kopališča in blagajni kavarne Evrope. Upravni odbor apelira na redno, ustanovno in podporno članstvo, da si znake nabavi polnoštevilno in ga nosi povsod in ob vsaki priliki.
ODBOR.
ŠPORT V DOMŽALAH.
V nedeljo se odigra v Domžalah prvenstvena nogometna tekma med prvakom kamniškega okraja
S.	K. Diskom iz Domžal in provincijalnim prvakom S. K. Elanom iz Novfcga mesta. Disk je že dvakrat igral v Novem me6tu z Elanom in bil obakrat poražen, zato vlada za tretje srečanje veliko zanimanje med vsemi športniki kamniškega okraja. To pot igra Disk na lastnem igrišču pred lastno publiko, kar mu daje velike nade na uspeli, zlasti ker se nahaja zadnje čase v dobri formi.
V	predtekmi igra rezerva Diska z rezervo Her-m- a iz Ljubljane.
SAŠK (Sarajevo! : ILIRIJA.
Jutr! odigra Ilirija semifinalno tekmo za pokal . JNS s sarajevskim Saškom. Vest, da igra v Ljubljani Sašk, je prišla precej nenadoma. Morala bi pravzaprav igrati Marsonija (Brod), ki pa je bila radi nekih denarnih obveznosti suspendirana po ZNP. Savez je določil Iliriji za nasprotnika Saška ki je že brzojavno najavil svoj prihod. Medtem je tudi Marsonija obvestila Ilirijo, da igra v Ljubljani, ker je ZNP suspenz dvignil. Velja pa seveda sklep saveza in bo igral v Ljubljani Sašk, dolgoletni prvak Sarajeva.
Sašk je Ljubljančanom že dobro znan in je že večkrat gostoval v Ljubljani, kjer je odigral prijateljske, a tudi tekme za državno prvenstvo. Posebno v državnem prvenstvu je bil Sašk pravi bavbav — kdor je nanj naletel v I. kolu, je sigurno zgubil. To so morali občutiti najmočnejši klubi Jugoslavije. Sašk sicer letos ni dosegel prvenstva, vendar je še slej ko prej eden naših najmočnejših klubov v državi.
Ilirija bo morala napeti vse sile, ako bo hotela doseči časten izid. Posebno glede streljanja bo moralo biti precej drugače kot proti Hašku.
Tekma se vrši ob vsakem vremenu ob 16. uri na igrišču Ilirije. Predtekma se vrši ob 14'30.
III. KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
Jutri se odigra III. kolo državnega prvenstva.
V	Splitu se snideta Hajduk in Concordia (sodnik Schneller, Ljubljana), v Osjeku Slavija in BSK (sodnik Kujundžič, Subotica) ter v Beogradu Jugoslavija in Slavija (Sarajevo), sodi g. Podgradski.
LNP PRED OSTAVKO!
Glasom poročila včerajšnjih zagrebških »Novosti« in beogradske »Politike* je uprava LNP nezadovoljna s postopanjem JNS. Gre predvsem za preložitev posameznih prvenstvenih tekem, ker savez forsira tekmovanj* za lastni pokal. Govori, se, da pripravlja uprav* LNP, ker noče prevzeti
©KI
t
KlIftJE
KLIiAMIAVT-DEIf
I1UBL1ANADALMATINOVA11
'wSSS
Papir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaji po nizki ceni
tiskarna »Merkur«, Ljubljani
Gregorčičeva ulica 23
Žimnice
(modroce)
Ima najcenejše stalno v zalogi )n Izvršuje vsa tapetniška dela Sitar Karol, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Wollo»a 12.	411
|| -	446
Ucenca
krepkega in poštenega sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Podeželski fantje imajo prednost. — Ponudbe pod »Krepak 16“ na
nn«
»Die Aerztin im Hause«
kompletno (2 knjigi) v najboljšem stanju prodam za Din 260.— naslov v upravi. 452
Dobro ohranjen tovorni avto s »Kippvagen«-karoserijo za prevoz gramoza kupi takoj:
»Slograd« d. d. Ljubljana
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C III 1331/30—1.	2190
Oklic.
Tožeča stranka B a r t a Leopold, hišni posestnik v Mariboru, Koroška cesta, je vložila proti toženi stranki Lebariču Francu ml., posestniku v Počehovi pri Mariboru, radi 1275 Din f pripadki k opr. št. C III 1331/30 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 4. oktobra 1930. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Lebarič star. v Počehovi za efcrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. septembra 1930.
*
E 359/30—5.	2186
Dražbeni oklic.
Dne 20. oktobra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 186, 554 — lesena hiša St. 68 z vrtom in hlevom, s šupo in svinjakom, 2 njivi in vinograd.
Cenilna vrednost: 5506-75 Din; najmanjši ponudek: 3670 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroka pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 10. septembra 1930.
*
E 115/30—8.	2192
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 193 0. ob pol dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Poljane, vi. št. 22, in sicer le polovica tega posestva.
Cenilna vrednost: 19.860 Din; najmanjši ponudek 13.240 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 17. septembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
II. Vpisali so se dodatki in i z -
membe pri nastopni firmi:
571. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. septembra 1930.
Besedilo: B. & J. Gradiš, zastopstvo in
zaloga pnevmatik in avtopotrebščin Fire-stone.
Izbrisal se je družabnik Gradišnik Josip, ker je iz družbe izstopil.
Odslej edina imetnica tvrdka dosedanja družabmica Gradiš Bariča.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 11. septembra 1930.
Firm 795/30 Rg A III 88/3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
&tev. 403/30—prez.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje za kemični institut mesto asistenta s pravicami uradnika I. kategorije.
Kandidat mora izkazati posebno znanje kemijske tehnologije in kemijsko tehniške analize. Obvladati mora kak svetovni jezik vsaj toliko, da lahko čita dotično literaturo.
Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona in sicer originale ter po dva prepisa vsakega originala.
Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 20. oktobra 1930.
rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I.
v Ljubljani, dne 17. septembra 1930.
Rektor: Dolenc, s. r.
*
Št. 34243/30 ref. X.
Razglas.
Pri V. žrebanju 6%nega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo dne 15. septembra 1930., so bile izžrebane sledeče obligacije: po Din 200-— štev. 1, 75, 111, 121, 150, 172, 175, 197, 251, 275, 767, 776, 784, 1802,	1808,	1847,	1875,	1932,	1958,	1965,
1967,	1992,	2076,	2095,	2109,	2207,	2243,
2277,	2345,	2355,	2396,	2425,	2454,	2473,
2563,	2569,	2576,	2581,	2616,	2632,	2666,
2684,	2705,	2719,	2736,	2784,	2786,	2817,
2869,	2902,	2951,	2998,	3054,	3076,	3132,
3210,	3212,	3213,	3221,	3256,	3289,	3360,
3361,	3371,	3383,	3415,	3423,	3455,	3467,
3504,	3511,	3528,	3572,	3594,	3690,	3696,
3702,	3706,	3730,	3789,	3837,	3839,	3913,
3940,	9005,	9050,	9066,	9131,	9223,	9294;
po Din 500'— štev. 15175, 15203, 15281, 15297, 15333, 15413, 15524, 15585, 15604, 15637, 15694, 15769, 15789, 15887, 15908, 15 926, 15944, 15956;
po Din 1000-— štev. 24787, 24799, 24865, 24869, 25006, 25221, 15246, 25351, 25354, 25357, 25366, 28714;
po Din 5000 — št. 28886, 29006; po Din 10.000-— št. 29575, 29610; po Din 50.000-- št. 29802, 29820, 29848, 29856-
po ’ £ 100 — št. 13, 161, 249, 312, 355, 368, 8"1, 881. 382. 395. 419, 424, 596, 606, 629.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. marca 1931. pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 17. septembra 1930.
Razne objave
2177 8-3
Objava.
VII. redni občni zbor delničarjev je sklenil 26. marca 1930., da se delniška glavnica Prometne banke d. d. v Ljubljani od Din 5,000.000-— zniža na Din 50.000-— z zložitvijo 50.000 delnic na 500 delnic po ‘ nominale Din 100-—, glasečih se na imetnika, ter se je ta sklep dne 8. septembra 1930. vpisal v trgovski register.
Upravni svet poziva vse delničarje družbe, da v treh mesecih od dneva zadnje objave v »Službenem listu« Dravske banovine predlože svoje delnice v svrho zlo-žitve 100 delnic v 1 delnico v nominalni vrednosti Din 100-— pri blagajni Prometne banke d. d. v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2.
Za one delnice, ki se v navedenem roku
ne bodo predložile v svrho zložitve, se bodo izdale nove delnice po nominale 100 dinarjev ena za vsakih 100 starih delnic in dotične delnice za delničarje prodale, izkupiček pa hranil za delničarje pri blagajni družbe.
Z ozirom na določba čl. 243. trg. zak. poziva upravni svet tudi vse upnike družbe, da se priglase v teku zgoraj navedenega roka treh mesecev ter izjavijo, ali zahtevajo plačilo, oziroma zavarovanje svojih terjatev.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1930.
Upravni svet Prometne banke v Ljubljani. *
2193
Objava.
Ukradeni so mi bili dme 15. avgusta 1930. na železnici Gjurmanci—Krapina—Zagreb penziijaki dokumenti in sicer: odpustna lista z dne 31. oktobra 1920., izdana od ptujske žandairm. čete v Ptuju, in penzijski dekret z dne 29. oktobra 1920., št. E. 3504, izdan od komande bivše V. žandarmerijske brigade.
Proglašam jih za neveljavne.
Caiuta Ivan, s. r. orožniški vpokojenec, Sedlašek, srez Ptuj.
Prometna banka d. d. v Ljubljani.
2176	Računski zaključek za leto 1929.,
odobren na	VII. rednem občnem zboru dne 26. marca	1930.
Aktiva	Bilanca z dne 31. decembra 1929.	Pasiva
591.90664 318.665 —
Blagajna Valute
Devize-menice
a) devize
b) menice	______________
Debitorji:
a) denarni zavodi 409.052’97
b) dopisovalci 13,850.482'35
c) razni	l,361.959’9fi
d) v tuji veljavi 482.38409 Realitete
Inventar
Izguba za leto 1929
Din
827.720-68
88.850-31
910.571-64
16,103-879-37
2,500-000-—
234-801-81
5,411.24126
Clavnica
Redni rezervni fond Rezervni fond za odpis neiz-terlj. terjatev Rezervni fond za kurzne izgube Neizplačana dividenda Hranilne vloge na knjižice Kreditorji:
a) vloge na tekoči račun
17,601.474‘49
b) razni	115.444'33
c) v tuji veljavi 214.861"07
Din
5,000.000-—
134.183-66
267.067-60
60.000-—
65--
2,183.978-92
17,931.779-89
Izguba
25 577.065'07	||	25,577.065-07
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1929. Dobiček
	Din	~1	Din
Upravni stroški	697.907-42	Obresti tek. računov	503.207-86
Davki	281 417'63	Obresti menic	29.095-19
Obresti	211.363-12	Provizija	267.080.41
Izguba na tuji veljavi	7.478-29	Dohodki realitet	37.375-21
Odpisi	5.049.833-47	Izguba za leto 1929	5,411.241-26
	6,247.99993	1	6,247.999-93
Objava.
Kr. banska uprava Dravske banovine je dne 14. avgusia 1930 z odlokom Vlil. No. 4935/1 odobrila sklepe občnega zbora delničarjev Prometne banke d. d. v Ljubljani z dne 26. marca 1930: a) da se delniška glavnica zniža od Din 5,000.000 na Din 50.000 z zložilvijo 50.000 kom. delnic v 500 delnic po Din 100 — nominale, glasečih se na imetnika, ler da se upravni svet pooblašča z izvedbo lega sklepa:
b) da se delniška glavnica od Din 50.000 zopel zviša za Din 4,950.000 na Din 5,000.000 z izdajo 49.500 novih, na imetnika se glasečih delnic po 100 Din nominale, ki se emitirajo z 10% aži-jem in popolnoma v gotovini plačajo, ter da se ludi z izvedbo tega sklepa pooblašča upravni svet.
Upravni svet.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI
SO ŽEJNI
Triumvire1 so vlekli ž njihovimi glavnimi somišljeniki vred na morišče med klici radosti in besnosti, med kletvicami, smehom in plesom.
Drugi dan so potegnili Evarista, ki je prišel nekoliko k sebi in je mogel skoraj že stati na nogah, iz njegove temnice, odvedli pred Tribunal in posadili na oder, ki ga je tolikokrat videl natlačenega z obtoženci, kjer je po vrsti sedelo že toliko slovitih ali neslavnih žrtev. Sedaj so te deske ječale * pod težo šestdeseterih oseb, po večini članov Komune in deloma porotnikov, kakor Camelin, ki so bili, kakor on, izobčeni iz zaščite zakona. Videl je zopet svojo klop, naslonjalo, na katero ee je običajno opiral, mesto, odkoder je strahoval nesrečneže, mesto, kjer je moral prenesti pogled Jakoba Maubela, Fortunata Chassagne-a, Mavricija Brotteauxi, proseče oči državljanke Rocliemaure-ove, ki je dosegla, da je bil imenovan za porotnika in ki jo za to poplačal
1 Robespierre, Couthon in Saint-Juste co tvorili nekak trium-Viratj op. prev.
s tem, da je glasoval za njeno smrt. Nad odrom, kjer so sedeli sodniki na treh mahagonijevih naslonjačih, prevlečenih z rdečim utrechtskim velurjem, je zopet ugledal Chalierovo2 in Maratovo soho in ono Brutovo solio, ki jo je bil nekoč klical za pričo. Nič se ni izpre-menilo, ne sekire, svežnji, rdeče čepice iz tapetnega papirja, ne žaljivke, ki so pletilke s tribun obsipavale ž njimi one, ki so odhajali v smrt, ne duša trmoglavega, delavnega Fouquiera-Tinville-a, ki je vneto premetaval svoje ubijalske papirje ter kot dovršen činovnik pošiljal svoje včerajšnje prijatelje na morišče.
Državljana Remache, hišnik in krojač, in Dupont starejši, mizar na tliionville-skem trgu, član Nadzornega odbora odseka Novega Mostu, sta spoznala Gamelina (Evarista), umetnika slikarja, eks-porotnika revolucijskega sodišča, eks-člana glavnega sveta Komune. Pričala sta za bankovec za sto soldov, na stroške odseka; toda ker sta imela z izobčencem sosedske in prijateljske odnošaje, jima je bilo nekoliko sitno, ko sta srečala njegov pogled. Sicer pa je bilo vroče: bila sta žejna in mudilo se jima je na kozarec vina.
Gamelin je napel vse sile, da se je vzpel na voz: izgubil je bil mnogo krvi in rana ga je hudo bolela. Kočijaž je udaril z bičem po kljusetu in sprevod se je začel premikati med divjim tuljenjem.
3 Chalier, revolucijonar piemontskega pokolenja, je bil vodja »hribovske« stranke v Lyonu (1787—1793); njegova usmrtitev je dala povod za vstajo Ljouu proti Konvenluj op. prev.
Nekatere ženske, ki so spoznale Gamelina, so mil klicale:
»Le pojdi! Krvoses! Morilec za osemnajst frankov na dan! ... Sedaj se več ne smeje: le poglejte, kako je bled, strahopetec!«
Bile so to iste ženske, katere so nekdaj psovale aristokrate, prenapeteže in prizanesljivce, ki so jih Gamelin in njegovi sodrugi pošiljali pod giljotino.
Voz je krenil po nasipu Prezeblih ter dospel počasi do Novega Mostu in do Novčaniške ulice: sprevod je šel na trg Bevolucije, na Bobespierre-ovo morišče. Konj je šepal; vsak hip mu je švignil kočijaž bič mimo ušes. Vesela, razigrana množica gledalcev je ovirala sprevod na njegovi poti. Občinstvo je častitalo orožnikom, ki so pridrževali svoje konje. Na vogalu Honorijeve ulice so se psovke podvojile. Mladi ljudje, ki so sedeli za mizami visokega pritličja v modnih restavracijskih salonih, so prihiteli k oknom s servijetami v rokah ter klicali:
»Kanibali, ljudožrci, vampirji!«
Ko je voz zadel v kup smrdljivih odpadkov, ki jih v teli dveh dnevih zmede niso bili odstranili, se je zlata mladina glasno radovala:
»Voz je obtičal v blatu!... V gnojno jamo, jako* binci!«
Gamelin se je zamislil in zdelo se mu je, da razume.
Kako naglo frči kopje?
V Stockholmu so igrali nedavno izbirne tekme za prihodnjo olimpijado. V tekmi za metanje kopja z desnico je Finec Jarvinen prekosil rekord, ki ga je bil postavil Šved Ingve Hockner z daljavo 7101 metra. Finec je namreč zagnal kopje 72038 metra daleč. Kopje je preletelo to razdaljo, kakor so z največjo natančnostjo ugotovili, v 4 in eni desetinki sekunde. Na podlagi teh podatkov so izračunali, da ustreza ta hitrost brzini 63 55 kilometrov na uro. S to brzino bi preletelo 800 gramov težko kopje pot okoli sveta v 26 dneh. Če pa računamo §e s krivuljo, ki jo je napravilo kopje v zraku, je kopje preletelo 85 metrov, kar ustreza hitrosti 75 kilometrov na uro. S to hitrostjo bi kopje preletelo pot okoli zemlje v 22 dneh.
,, Scnzac/ja "
Dober poskus — Kaj ljudi zanima?
V »Prager Tagblattu« pripoveduje Martin Rothsprecher sledečo zelo poučno in zanimivo zgodbico:
»Pretekli ponedeljek zvečer sem vprašal nekega trgovca, kaj ga je danes najbolj zanimalo: ali kakšen dogodek ali kakšna beseda ali karkoli. Trgovec je nekaj časa premišljeval, potem pa mi je rekel:
»Pravzaprav čisto nič. Ura je danes tekla za uro čisto enakomerno in brez vsakega interesa. Toda pač, sedajle sem se spomnil na dogodek, ki je sicer malenkosten, ki pa me je vendarle osupnil. Razjezil sem se namreč nad predrznostjo svojega uslužbenca, ki je silno nezanesljiv delavec, pa me je kljub temu prosil še za povišanje plače!«
Neki drugi gospod je odgovoril na isto vprašanje, da je napravil nanj najmogočnejši vtis Budovit pogled neke ženske, ki jo je srečal v ipremstvu nekega gospoda. Zato bo hodil v karamo vsak dan ob istem času in po isti poti,
ker bo mogoče lepo neznanko le še enkrat srečal.
Neka ženska pa je odgovorila: »Največja moja »senzacija« današnjega dne je bila ta, da sem bila poklicana na telefon od osebe, od katere sem poziv pričakovala, pa tudi ne pričakovala. Imam namreč neko mlajšo prijateljico, ki je šla plesat z znanim gospodom, ta pa je pri tej priliki ponudil vendar enkrat ženitev. »Vendar enkrat« pravim zato, ker se oba poznata že leto dni. In ravno v nedeljo sva govorili o možnosti, ali bo iz tega znanja kaj ali nič, danes, v ponedeljek pa mi je telefonirala, da se bo vse dobro in srečno končalo. Lahko si mislite, da sem cel dan mislila samo na to ženitev.«
Po najmočnejšem dogodku sem vprašal te tri osebe, tako nadaljuje pisatelj, zvečer tistega dne, ko so nam povedali rezultat volitev v Nemčiji, ki so ga javili vsi časopisi z najdebelejšimi črkami
haja nov čas. Danes, po 11 letih, pa že vidimo, kako nastopa svojo zmagoslavno pot po vsem svetu starinska vlečka I Kakor vse kaže, se ni današnji svet prav nič izpremenil, ampak je prav tako pameten ali pa neumen kakor je bil stari svet.
Gumbi zoper gospodarske krize
Gospodarska kriza je huda stvar, ki rodi včasih jako nevarne posledice. Zato se trudijo državniki, politiki, učenjaki in narodni gospodarji na vso moč, da bi našli sredstvo proti gospodarski krizi, doslej se jim to še ni posrečilo, ker je beračije od dne do dne več.
Ameriški borzijanci pa so prišli na drugo idejo: oni so začeli reševat gospodarsko krizo s posebnimi knofi (gumbi).
Pred leti je živel v Franciji lekarnar Cour<5. Njegovo ime je slovelo in slovi še danes daleč po svetu, pa ne zaradi odlične kakovosti njegovih zdravil, ampak zaradi njegovih čudodelnih zdravljenj. Mož je namreč učil, da je glavni motor vsega človeškega dejanja in nehanja domišljija in ne razum. Bolnik na primer, ki zna samega sebe trdno prepričati, da ni bolan, res ni več bolan. Prepričaš pa samega sebe o tem najložje tako, če na primer vsak večer po 10 ali pa še po večkrat ponavljaš besede: Jaz nisem bolan — jaz nisem bolan itd. To je treba tako dolgo ponavljati, da začneš samemu sebi verjeti, da res nisi bolan in takrat si že zdrav.
To metodo je uporabil praktični Amerika-nec za zdravljenje gospodarske krize. Dali so izdelati posebne knofke z napisom »business is good« (= posli gredo dobro). Kdor nosi tak gumb na svojem suknjiču, ta si vedno ponavlja besede, da gre vse dobro, če si to ponavlja dovolj dolgo samemu sebi, začne res verjeti, da mu gre dobro. Tak človek postane zopet korajžen in dobre volje in počasi mu gre res dobro. Zato kupujejo bankirji in borzijanci take knofe ne le zase, ampak tudi za svoje nameščence.
Prav gotovo pa gre dobro izdelovalcu takih gumbov, ker jih je prodal že več stotisoč.
Pevski zbor sv. Olafa.
Med najboljše cerkvene pevske zbore v Ameriki prištevajo pevski zbor sv. Olafa v North-fieldu. Člani zbora so samo dijaki in dijakinje, ki pa morajo biti nemškega ali pa švedskega poikoleinja. Ta zbor je prišel ob proslavi 400 letnice avgsbu rške (protestantske) konfesije v Nemčijo in prireja koncerte po vseh večjih nemških mestih. Slika nam kaže zbor pri koncertu
v Berlinu.
Emil Moreau,
predsednik rranooske narodne banice, namerava baje odstopiti; talko poročajo pariški listi. N svoje sedanje mesto je prišel leta 1926. in sj je pridobil v slike zasluge za štabi . ici jo francoskega franka. Tudi pri Youngovem načrtu je marljivo sodelovali.
Čarovnica iz Wa!Isfreei-a
V Newyorku je izšel življenjepis znane ameriške bogatinke gospe IIetty Green, ki pa ni slovela daleč po Ameriki in po vsem svetu le zaradi svojega ogromnega bogastva, ampak tudi zaradi svojega brezprimernega skopuštva. Ta ženska je živela kljub svojim milijonom slabše kakor vsaka beračica, tako da je njena skopost postala že pregovorna. Domišljala si je vedno tudi, da jo vsi ljudje preganjajo in da ji vsi sorodniki strežejo po življenju. Če je bila kje povabljena, ni hotela nikdar nikjer nič jesti ali piti, ker je bila prepričana, da jo hočejo zastrupiti.
Živela je pravcato postopaSko ali klatežko življenje. Svojega stanovanja ni imela, ker se je bala, da bi jo kakšni vlomilci ne ubili. Spat jo hodila vedno k starim, ubogim ženicam, ki so izdajale za vsak dan sproti sobe v najem. Nikdar pa ni spala dve noči zaporedoma pri eni in isti ženski. Danes tukaj — jutri tam, to je bilo njeno geslo. Pojavila se je tu ali tam kakor strah in kot strah je zopet izginila. S seboj je vedno nosila kuhalnik in nož, vilice in žlico in nekaj jajc, ki si jih je kar sproti kuhala.
Te čudne ženske niso ljudje videli nikdar v nobeni družbi, na nobenem plesu, v nobenem letovišču in v nobenem sanatoriju, pač pa je prihajala redno vsak dan na borzo. Govorili so, da si je tam pridobila svoje premoženje. Imela je namreč izredno fin čut za špekulacije. Če so drugi svoje imetje zaigrali in izgubili, je njeno premoženje vedno bolj rastlo in se kopičilo.
Kakor hitro se je Hetty Green pojavila na borzi, so jo vsi opazovali, ali dela vesel ali žalosten <3t)raz. Zaradi njenih izrednih sposobnosti za borzne špekulacije so jo imenovali tudi »čarovnico iz Wallstreeta«. (VVallstreet se namreč imenuje ulica, kjer stoji borza v Newyorku.)
Hetty Green je umrla leta 1926. Ljudje so rekli, da je znala ludi dan svoje smrti uganiti, kajti kmalu po njeni smrti je zadela Ameriko znana silna finančna katastrofa in borzni polom.
Po njeni smrti dolgo niso mogli najti njenega ogromnega premoženja. Ves trud je bil zaman in vse iskanje brezuspešno. Končno so mislili, da si je stara gospa kar na lepem izmislila bajko o svojem silnem bogastvu.
Nedavno pa so našli v neki siromašni hiši v Newyorku, kjer stanuje sama siromaščina, vse premoženje Hetty Greenove. V mali podstrešni sobici je zašila stara gospa vse svoje imetje v žimnico. Bilo je na tisoče cekinov, vrednostnih papirjev pa za nad 100 milijonov dolarjev!
Vislice na licitfacji
V Angliji so začeli v najnovejšem času pravosodje temeljito reformirati. Reforme še niso stare, a že se kaže njihov blagodejen vpliv. Znano vseučiliško mesto Cambridge bo kmalu izgubilo svojo kaznilnico, ki je stara že nekaj sto let, ker je odveč. V zvezi z likvidacijo kaznilnice, ki je že nekaj mesecev prazna, bodo prodali te dni tudi vislice, ki so bile v kaznilnici postavljene, na javni dražbi. Na teh vislicah je bilo že nad 100 zločincev obešenih, danes pa so postale te vislice svoje vrste redkost in posebnost.
Ta slučaj, da državna uprava prodaja vislice na javni dražbi, je menda prvi te vrste v zgodovini. Prej so stale vislice na dvorišču kaznilnice, sedaj pa stoje na glavnem trgu v Cam-bridge-u, kier si jih lahko vsak »interesent« natančno ogleda.
Podoba je, da kljub interesu Angležev za zgodovinske vislice noben Anglež te grozote ne bo kupil, pač pa jih utegne kupiti kakšen Ame-rikanec. Mogoče je. da jih bo kupil kak muzej.
Neki žid pa je predlagal, naj bi vislice razsekali na drobne koščke, ki bi jih prav lahko in silno drago prodali praznovernim ljudem kot amulete. Košček vrvi ali pa košček vislic prinaša baie ljudem srečo...
$$Wia in pomika
V berlinskem listu »Vor\varts« piše Camille d“Orange o modi in politiki tako:
»Obleka ne izraža vedno le okusa onega, ki je nosi, ampak pove dostikrat tudi, kakšnega političnega prepričanja je njen nosilec. Daniel Chodowiecki je že leta 1785. narisal načrt za nemško reformno žensko obleko, ki ni bil niti slab. Zlasti v politično razburkanih časih je bila misel na ustvarjanje novih mod vedno jako Živa. Pred veliko revolucijo so n. pr. v Franciji nosili imenitni ljudje meč (»galanterijski« .;U)ftč so ga imenovali), frak, kratke hlače do jrkolen, nogavice in nizke čevlje. Že s svojo ^obleko so torej ljudje kazali, kateremu stanu pripadajo, tako kakor še danes označujejo razni zu^ki na vojaških oblekah šaržo. Še malo prod prevratom je vrhovni francoski ceremonijer določil, da morajo pripadniki »tretjega« stanu (kmetje in obrtniki itd.) nositi na sejah stanov nnjslabše kamižole. Po veliki revoluciji pa se je vse to temeljito spremenilo. Kdor je še nosil meč, frak in kratke hlače, tega so imeli za pristaša starega sistema, ta je kmalu prišel pod giljotino. Velika francoska narodna skupščina je vse stanovske razlike odpravila in s tem tudi vse razlike v obleki. Dolge hlače (»pan-taloni«) so izpodrinile kratke dokolenke, lase bo nosili odprte, brez »barok« in brez pudra, namesto trovogelnih pokrival pa je stopil pri-
Humor.
»Ali je operacija nevarna, gospod doktor?« »To bomo kmalu videli!«
prosti okrogli klobuk. To je bila za tedanjo dobo velika prekucija, zlasti če pomislimo, da so pred revolucijo nosili odprte lase brez pudra le reveži, dolge hlače in okrogle klobuke pa so nosili le pomorščaki. Starejši ljudje so prav gotovo gledali na vse novotarije v obleki s silno jezo v srcu, ali pa so vsaj tako zmajevali z glavami, kakor se tudi nam čudno zdi, če pelje po stari modi oblečena mama svojo po novi modi oblečeno hčerko na sprehod.
Moda je čisto nasprotje zvestobe, kajti mati mode je želja po izpremembi. Nekaj časa drži, potem pa se začne košček za koščkom polagoma izpreminjati v popolno nasprotje od tega, kar je sprva hotela.
Take modne izpremembe doživlja vsaka moda, tudi današnja. Kratko krilo se je zdelo spočetka vsem ženskam, ki so ga prve nosile, kot velika oprostitev nog, ki so se prej vedno zapletale v dolga krila. Mi vsi smo takrat mislili, da pri-
Abosinska princezinja v Berlinu.
Hčerka abesinskega cesarja Zaliai Tafari (na levi strani) je te dni prišla s svojim spremstvom v Berlin, kjer bo nakupila primerne obleke, ki jih bo nosila ob kronanju svojega očete za abesinskega cesarja. Kronanje bo dne 2. novembra t. 1. Prinoezinja je štora 12 let, vzgaja jio nemška vzgojiteljica.
Mednarodna športna prireditev športnega kluba »Charlottenburg« v Berlinu.
Mednarodna špoirtna prireditev, Id jo je aranžiral berlinski športni klub »Chairlottonburg«, bo prihodnjo nedeljo v Berlinu zaključila letošnjo lahko-atlet-sko sezono. Prva slika nam kaže znanega finskega tekača Nurmi-ja, ki bo tudi nastopil v nedeljo v Berlinu, spodnja pa franco-skeiga tekača Ladoumegue-a, (na •levu strani), ki bo nastopil proti nemškemu tekaču dr. Peltzerju (na desni strani).
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihdlek. — Urednik Janez Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.