PRILOGA
I po sendvič :i!no murko \TJ v krškem
NIKAR!
delavnice za prodajalno Novotehnc iz Novega mcsta<- osnovno šolo v Črneči vasi na Gorjancih pa boao preuredili v trgovino mešane stroke.
V prostore Kostanje viškega gradu >se bo naselila Iskra. V njih bo uri*li-la obrat za izdelovanje svetil in clek-
PEME
L«
Do konca tedna se bo spremenljivo vreme nadaljevalo. Bo precej oblačno, vmes občasno padavine, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniii.
tronskih orgel. Računajo, da bo do konca letu zaposlenih v obraiu že sto delavcev, pretežno z gorjanskega območja.
V Krškem bodo začeli letos graditi jedrsko elektrarno, vendar investicije zanjo niso upoštevane v prej omenjeni vsoti. Letos je predvidena še graditev nadvoza nad železniško progo na levem bregu Save, dograditev osnovne šole v Koprivnici, gradnja vrtca v Brestanici ter dva stanovanjska stolpiča, ki ju bodo zidali iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklati a. Eden bo stal v Krškem, eden na Senovem.
J. TEPPEY
KUCbVJE — Na predvečer praznika dela so taborniki zakurili na Mestnem vrhu in Fridrih-štanju nad Kočevjem kres.
KOČEVJE - Na tekmovanju za „Zlato puščico*4, ki ga je organizirala v počastitev OF in 1. maja občinska strelska zveza, je zmagal 19-letni Jože Žagar, član strelske družine Draga, s 165 krogi od 200 možnih.
KOČEVJE - V torek zvečer so v Likovnem salonu odprli razstavo del slikarja Franceta Godca. Pokrovitelj razstave Je KS Kočevje.
KOČEVJE — Na torkovi proslavi v počastitev praznika dela so na osnovftr šoli podelili knjižne nagrade učencem, ki so napisali najooljše naloge na temo i .,Moj kraj" in „XIV. divizija11.
1
(------------------------------N
PRIZNANJE STILLESU
Sevniški Stilles je na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu dobil za regal „Jerca" lepo priznanje:	YU
desing 74, znak dobrega industrijskega oblikovanja. Priznanje podeljuje Združenje likovfiih umetnikov za uporabne umetnosti Hrvatske. Letos so podelili le 8 takih priznanj.
Ocene sevniškega izdelka so na moč laskave, kar jih, kot pravi oblikovalec regala Ivo Camernik, še bolj obvezuje za delo v naprej.
Največji letošnji investiciji v krški občini • Iskra v kostanjeviškem gradu
Zaustaviti naraščanje inflacije in večanje Življenjskih stroškov to je geslo, ki ga je občinska skupščina v Krškem poudarila ob “Pojemanju smernic za letošnje gospodarjenje. V občini računajo, * ** bo družbeni proizvod povečal za 23 odst., dohodek za 25 bruto osebni dohodki za 20 odst., skladi za 40 odst., materi-«ne stroške pa bi zmanjšali za 1,4 odst.
r.t;ledno»* letošnjega izvoza plani-	jona dinarjev.	Sredstva za naložbe
74 7n“ 7,719.000 dolarjev, kar je za	bodo
■ °dst več kot Inni llvn? nami«-	neiru
L' . °d*t. več kot lani. Uvoz name-flT ‘4° povečati za 19,5 odst. To po-K da bodo kupili na tujem za j V 000 dolarjev blaga.
,°kčim si letos obetajo pre-ifi!* L investicije. V gradbene ob-bodo vložili okoli 132 milimi!^ dinaricv. v opremo blizu 466 nov’ za ostal° Pa 21 milijonov 11 r v družbeni standard 12,5 mili-
. . prispevale organizacije združe nega dela ob pomoči bančnih in drugih virov. '
Največji investiciji predstavljajo gradnja plinske elektrarne v Brestanici ter postavitev papirnega stroja in naložbe na dodatne proizvodne zmogljivosti v Celulozi.
Na Vidmu bodo gradili manjšo trgovsko hišo, in hotel. V Kostanjevici bodo adaptirali bivše mizarske
V spomin na I. zasedanje SNOS;ki je bilo pred 30 leti v čmonuju, se je prejšnjo soboto v Beli krajini zbralo nad 1000 pioniijeviz vse Slovenije, ki so se udeležili „Pohoda bratstva in enotnosti pionoijev Jugoslavije1*. Na sliki. Pionirji poslušajo pozdravni govor. (Foto: S. Dokl)
■
*4r Ofc-n ' Hi■’ 'jtiH	? .• ' -i m :• . ^-i: ^ ’ rr• . " '
.9 P
ImU 1#
lektrarna in papirni stroj
VELIČASTNA PROSLAVA NA Sl LOVCU
Sončna sobota je privabila na Silovec nad Sromljami okoli 2000 obiskovalcev. Toliko ljudi se doslej še nikoli ni zbralo v tej prijazni, gostoljubni hribovski vasici, rojstnem kraju Kozjanskega odreda.
Zbranim je spregovoril prvi komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin. Obudil je spomine nm 27. april 1944, ko so se zbrali borci Kozjanskega bataljona na gozdni jasi na Drenovcu, kakih 300 m od spomenika. Komisar Djordje Pukovič jim je v jedematih stavkih razložil pomen OF. Predstavil jim je oficirja IV. operativne cone in španskega borca Josipa Berkop-ca-Mišlja, kije pred mnogimi leti stopil prednje in prebral ukaz o ust^rovitvi Kozjanskega odreda.
Vzdušp na proslavi je bilo izredno prisrčno. V kulturnem programu so sodelovali pevci iz Artič in Globokega ter godba na pihala iz Kapel.
V ponedeljek so se na svojih prvih sejah sešle nove občinske skupščine, oblikovane na delegatskih osnovah. S tem smo se tudi formalno poslovili od predstavniških občinskih skupščin. V posameznih občinah so bila izvoljena naslednja občinska vodstva:
BREŽICE: za novega predsednika ObS je bil izvoljen Franc Bukovinsky, za podpredsednika Stanko Rebernik in inž. Franc Filipčič, Franc Mohor je postal predsednik zbora združenega dela (ZZD), Rok Kržan predsednik zbora krajevnih skupnosti (ZKS), Janez Videnič pa predsednik družbenopolitičnega zbora (DPZ). Za predsednika izvršnega sveta so izvolili Ivana Ziviča.
Izvoljena nova vodstva občin
V ponedeljek so se prvič sešle občinske skupščine v novi sestavi
ČRNOMELJ:	za	predsednika
občinske skupščine so vnovič izvolili inž. Martina Janžekoviča, za predsednika ZZD Boža Šobarja, za predsednika ZKS Danila Rusa, za predsednika DPZ Antona Troho, izvršni svet občine pa bo vodil Jože Vajs. Za sekretarja skupščine so izbrali Mirka Jeleniča.
KOCEV JE: novi predsednik ObS Kočevje je inž. Savo Vovk, predsednik ZZD Vinko Rakovič, predsednik ZKS Drago Benčina in predsednica DPZ Zalka Kocjan. Za predsednika izvršnega sveta so izbrali Lojzeta Petka.
KRŠKO: inž. Niko Kurent je postal novi predsednik občinske skupščine, podpredsednik pa je Ciril Plut. Zdenko Picelj je postal predsednik ZZD, inž. Martin Vidmar predsednik ZKS, Franc Rakar pa predsednik DPZ. Mesto predsednika izvršnega sveta (IS) so zaupali Francu Juvancu.
METLIKA: za predsednika ObS so izvolili Franca Vrviščarja, za
SEVNICA: SREČANJE Z USTVARJALCI
V soboto so imeli Sevničani edinstveno priložnost srečati se z ustvarjalci novega slovenskega filma „Begunec". Konfekcija „Lisca" je namreč skupaj z nekaterimi slovenskimi podjetji podprla snemanje tega filma, kar je zanimiva oblika pomoči filmu, ki se posebno v naši republiki bori z nemajhnim denarnimi težavami. Glavni direktor konfekcije LISCA Vinko Božič je po filmski predstavi v dvorani sevniškega Partizana predstavil gledalcem režiserja filma Janeta Kavčiča, igralce Majdo Potokarjevo, Dušo Počkajevo, Borisa Cavazzo in snemalca Jureta Pervanjo.
ŠENTJANŽ:
V SPOMIN JUNAKU
Minuli petek so pripotovali v Šentjanž s številnimi avtobusi dijaki gostinskega šolskega centra iz Ljubljane, ki ima podobno kot šentjan: ška osnovna šola ime po narodnem heroju Milanu Majcnu. Kulturne skupine obeh šol so izvedle pester spored pred spomenikom Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju v Šentjanžu. Domačini so nato pokazali gostom iz Ljubljane razširjeno razstavo o obeh junakih v prostoru šentjanške osnovne šole. popoldne pa so odšli na pohod proti Murni-cam, kjer sta oba junaka bila svoj zadnii boi.
predsednika ZZD Jožeta Gerkšiča, za predsednika ZKS Antona Vraničarja in za predsednika DPZ inž. Janeza Gačnika. Franc Kočevar je postal predsednik IS, sekretar skupščine pa Tine Molek.
NOVO MESTO: novi predsednik je postal Jakob Berič, za podpredsednika so izvolili inž. Nika Riharja, za predsednika ZZB Jožeta Petriča, ZKS bo predsedoval Aleš Kulovec,’ DPZ Rajko Gerdovič, IS pa Avgust Avbar. Sekretar občinske skupščine je Jože Florjančič.
RIBNICA: novi predsednik ObS je Ciril Grilj, predsednik ZZD Vinko Mate, predsednik ZKS Anton Adamič in predsednik DPZ Danilo Mohar. Za predsednika IS so izvolili Rudija Brinška.
SEVNICA: Valentin Dvojmoč je izvoljen za novega predsednika občinske skupščine. Za predsednika ZZD so izbrali Maksa Zupanca, za predsednika ZKS Alojza Kostrevca, za predsednika DPZ pa Maksa Bilca. Predsednik 1$ je Mihael Keršič, sekretar ObS pa Lojze Vidic.
TREBNJE: Slavko Kržan je bil v ponedeljek vnovič izvoljen za predsednika ObS. Podpredsednik je Jože Klemenčič, predsednik ZZD Janez Lazar, predsednik ZKS Ivan Gole, predsednik DPZ Ktane Hribar, predsednik IS pa Janez Zajc.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
USPEH NOVOMEŠKIH KOLESARJEV
V nedeljo, 28. aprila, je bila v Ljubljani 27. krožna dirka v spomin na padle borce kolesarje, na kateri je nastopilo 127 tekmovalcev iz šestih kolesarskih klubov. Prvič so na tej dirki nastopili tudi pionirji, ki so nastopili s kolesi pony. Na 5200 metrov dolgi progi je zanesljivo zmagal Novomeščan Urbanc, ki je drugouvrščenega pustil za sabo za 1,5 minute. Tudi jyi starejših pionirjih sta člana novomeške kolesarske ekipe vozila zelo dobro in med 37 tekmeci zasedla prvo in drugo mesto. Prvi je bil Zrimšek, drugi Štih, njun tovariš Turk pa se je uvrstil solidno peto mesto.
Pred 30 leti, 13. maja 1944, je izdal maršal Tito ukaz o ustanovitvi oddelkov narodne zaščite. Letos praznujejo organi varnosti 30-ietnico. V Gradcu v Beli krajini se je pričela spomladi pred tridesetimi leti prva šola za člane varnostno-obvešče-valne službe.
Zato so kadeti, bodoči miličniki iz Šolskega centra republiškega sekretariata za notranje zadeve, 24. aprila obiskali Gradac. Skupaj s tamkajšnjimi .pionirji so priredili zanimiv kulturni program, pionirji pa so gostom, med katerimi je bil tudi direktor kadetske šole iz Tacna pri Ljubljani Anton Zupančič, prikazali nekatere belokranjske običaje. Bodoči miličniki so navezali tesne stike z učenci z osnovne šole Podze-
melj. Lcencem so podarili grafoskop.
K spominski plošči na stavbi, kjer je bila prva šola za pripadnike varno-stno-obveščevalne službe v Gradcu, so položili spominski venec.
B. PODOBNIK
V današnji številki P objavljamo reportažo, v kateri smo nanizali nekaj drobcev iz novomeške obrti druge polovice 18. in 19. stoletja. Njen naslov: KAM JE IZGINILA TISTA ZLATA DOBA.
Na dnigi strani P gre.beseda o Moni Lisi, ki je odpotovala na Japonsko, in o slikarju Leonardu da Vinciju, ki je umrl na včerajšnji dan pred 455 leti. Na isti strani pišemo tudi o okame-nelem lovcu; pravljico je pripravil po starih pripovedih Anton Ožbolt.
Kot je že v navadi, boste lahko prebrali novo zgodbo o neznanih letečih predmetih, o gradovih in usodah in zadnje nadaljevanje o usmrtitvi ruske carske družine v Jekaterinburgu. Dve strani sta namenjeni nasvetom o modi, vrtu, vinogradu in sadovnjaku, zdravnikovemu in vzgojiteljevemu kotičku, ena stran pa ploščam, filmom, knjigam. Na zadnji strani se spet predstavlja Janez Trdina z novo iskrico iz ^vojih notesov. _________________
KRVODAJALCI V BREŽICAH SO SE DOBRO ODREZALI
Spomladanska krvodajalska akcija v brežiški občini je odlično uspela. Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane je odvzemala kri 23. in 24. aprila. Prvi dan se je odzvalo 211 krvodajalcev, drugi dan pa celo 309. Vseh skupaj je bilo 520, to je več kot lani v treh dnefi. ,
Za tako dober odziv gre prav gotovo zasluga ob'činskemu sindikalnemu svetu, osnovnim sindikalnim organizacijam v delovnih kolektivih in prizadevnim aktivistom Rdečega kriza. Največ krvodajalcev je bilo iz tovarne IMV (okrog 90) in iz Remontnega zavoda v Bregani (okoli 80).
J.T.
V spomin na začetek
Kadeti iz Tacna na obisku v Gradcu, kjer je bila pred 30 leti prva šola za varnostno službo
Strokovna komisija Društva likovnikov-oblikovalcev Slovenije je v marcu 1974 izbrala za dobro grafično delo meseca prilogo P Dolenjskega lista. Društvo je svoj izbor utemeljilo takole: „Žirija se je odločila za to delo zato, ker je oblikovalec znal z dobro zamišljenim zaglavjem priloge, z dobro fotografijo in domiselno izbrano vrsto njenih učinkov, s prelomom ter s pretanjenim čutom za dvobarvni tisk ustvariti dinamično in mikavno prilogo v okolju, ki po vsej priliki ni preveč naklonjeno sodobnim grafičnim prijemom.“ Kot je znano, je oblikovalec priloge Dolenjskega lista Peter Simič.
Na fotografiji: nagrajeni prilogi
LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA dne 12. maja 1974
Carinarnica Ljubljana bo 12. maja 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile m osiaiu Javna dražba bo v prostorih TVD Partizan Zelena jama. Pokopališka 35 do 8. ure naprej.
Ogled vozil in ostalega blaga bo možen samo v soboto. I I. maja 1974, od 8. do 13. ure in od 14. do • 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala L.
SLZNAM BLAGA ZA PRODAJO NA JAVNI DRAŽBI
Zap. št. blago	zač. cena
1. o. a. ALFA ROMLO 2000 COUPL, letnik 1973, nevozen	70.000
2. o. a. ALl'A ROMLO CIULIA Tl. letnik 1969. nevozen *	50.000
3. o. a. AUDI 100 LS, letnik 1968. poškodovan	20.000
4. športna jadrnica JLAN MOR1N 470, s prikolico	20.000
5. o. a. SIMCA RALLYL 2. letnik 1972, zaleten	16.000
6. o. a. VW POLTVORNI. letnik 1964, nevozen	12.000
7. o. a. FORD CAPRI GT. letnik 1971, zaleten	I 1.000
8. razni deli motornih vozil, ca 7.000 kg (menjalniki, osi,
glave motoijev, elektromotorji, kardani in drugo) rabljeni	10.000
9. o. a. OPLL KADKTT, letnik 1972. zaleten	10.000
10. o. a. OPLL MANTA, letnik 1971, zaleten	10.000
1 l.o. a. VW 1200, letnik 1962. nevozen	>	10.000
12. o. a. SIMCA 1100, letnik 1970, zaleten •	10.000
14. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1968, nevozen	10.000
15.0.a. SIMCA RALl.Y 2, letnik 1970. zaleten	9.000
16. o. a. OPLL KADI IT, letnik 1966. nevozen	9.000
17.0. a. VW 1300, letnik 1968. zaleten	8.000
18. o. a. FIAT 850 SPORT COUPF. ktiiik 1971, zaleten	8.000
19. o. a. VW 1600. letnik 1968. zaleten	.	8.000
20. o^a. FORD TAUNUS 15 M. letnik 1968, nevozen	8.000
21. o. a. RFNAULT 10. letnik 1968. nevozen	8.000
22. o. a. OPLL RFKORD 1900 L. letnik 1968, zaleten	'	7.000
23. o. a. FORD TAUNUS 15 Mi S, letnik 1966. zaleten	6.000
24. o. a. AUSTIN 1800 MK Ujetnik 1967, zaleten	6.000
25. o. a. FORD TAUNUS 12 M COUPF. letnik 1966. nevozen	6.000
26. o. a. OPLL KADFT1 CAR A VAN. letnik 1966. nevozen	6.000
27. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1966. nevozen	• 5.000
28. o. a. VW 1300. letnik 1964. nevozen	5.000
' 29. o. a. FIAT 1300, letnik 19667, zaleten	5.000
30. o. a. BMW 2000 Tl. letnik 1970, zaleten	5.000
31. o. a. AUDI 72, letnik 1965. zaleten	5.000
32. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1970. nevozen	5.000
33.0. a. VW 1200 i.'tnik 1962. nevozen	4.000
34. o. a. OPLL RFkORD. letnik 1962, nevozen	4.000
35. o. a. OPLL RLKORD COUPF, letni!* 1964. zaleten	4.000
36. o. a. FIAT 1500 STLYLR. letnik 1967. nevozen	.	4.000
37. o. a. VW 1200, letnik 1964. zaleten	4.000
38. o. a. FORD TAUNUS 12 MTS, letnik 1964, nevozen	4.000
39. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	4.000
40. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966. zaleten	4.000
41. o. a. VW 1500, letnik 1965. nevozen	4.000
42. o. a. CITROLN ID 19, letnik 1964, nevozen	4.000	'
43. o. a. AUSTIN 1100, letnik 1962, nevozen, reg. karoserije	4.000
44. o. a. VW 1200, letnik 1963. zaleten	3.000
45. o. a. OPLL RLKORD, letnik 1963. zaleten	.	'	3.000
46. o. a. OPLL KADLiT CARA VAN, letnik 1964, zaleten * .	3.000
47. o. a. VW 1200, letnik 1961. nevozen	3.000
v ,	48. o. a. FIAT 500, letnik 1964, nevozen	3.000
49. o. a. VW 1200. letnik 1960, nevozen	3.000
50. o. a. PE-UGLOT 404, letnik 1965, nevozen	3.000
51. o. a. SIMCA 1000, letnik 1964, nevozen	2.000
52. o. a. OPLL RLKORD 1700, letnik 1960, nevozen	1.000
53. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen	-	1.000
54. o. a. QPLL RLKORD, letnik 1959. nevozen	\	800
55. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1963, reg. motorja *	500
56. o. a. CHEVROLLT MAL1BU CHEVLLLE, letnik 1966. zaleten	500
57. o. a. RENAULT KOMBI, letnik 196L nevozen	500
58. o. a. FIATA 124, letnik 1965, brez registracije	300
59. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen	15.000
PONOVNO NA LICITACIJI
60. o. a. FIAT 125, letnik 1969, nevozen	20 000
61. o. a. VW 1600 VARIANT, letnik 1966, nevozen	15.000
62. o. a. AUDI 72, letnik 1967. nevozen B	15.000
63. o. a. OPEL KADET, letnik 1966, zaleten	15.000
64. o. a. OPEL RLKORD, letnik 1964, zaleten	11.000
65. tov. a. MERCEDES L 31 1/36, letnik 1955, nevozen	10.000
66. o. a. FIAT 124, letnik 1968, delno zgorel	10.000
67. o. a. PEUGEOT 204, letnik 1967, zaleten	9.000
68. o. a. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1966, zaleten	9.000
69. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen	8.000
70. o. a. FIAT 125, letnik 1967, nevozen	8.000
71. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten	8.000
72. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, zaleten	6.000
73.0.a.VW KOMBI FURGON, letnik 1961, nevozen	6.000
74. o. a. VW KOMBI, letnik 1963, nevozen	6.000
75. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten	.	6.000
76. o. a. FORD CAPRI 1500, letnik 1968, reg. motorja	\	6.000
77. o. a. OPEL RLKORD, letnik 1965, zaleten	5.000
78. o. a. VW 1500, letnik 1 *66, nevozen	5.000
79. o. a. FORD CAPRI 2600 RS‘letnik 197 J, reg. motorja	.5.000
80. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen	4.000
81.0.a. VW 1200, letnik 1963, zaleten	4.000
82. o. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten	4.000
83. o. a. VW 1200, letnik 1962, zaleten	.	4.000
84. q. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten	* 4.000
85. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen	4.000
86. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1964s zaleten	4.000
87. o. a. FIAT 2300, letnik 1966, zaleten	3.000
88. o. a.	VW	1200,	letnik 1960, zaleten	3.000
89. o. a.	VW	1200,	letnik 1959, reg. karoserije	3.000
90.0.a. BEDFORD FURGON, letnik 1962, zaleten	3.000
91. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten	3.000
92. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	3.000
93. o. a. FIAT 1300, letnik 1965, zaleten	3.000
94. o. a. FIAT 2300, letnik 1966, zaleten	*• 2.000
95. o. a. FIAT 1500 FAMIGLIARE, letnik 1967, zaleten	2.000
96. o. a. FIAT 1100 D STEYR KOMBI, letnik 1965, zaleten	"	2.000	,
97. o. a.	VW	1500,	letnik 1964, nevozen	1.000
98. o. a.	VW	1500,	letnik 1966, zaleten	1.000
99. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	1.000
100. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten	500
101. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1963, zaleten	500
102. 0. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	500
103. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen	500
104. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zgorel, reg. motorja	500
in ostalo blago (razni motorji, motorna kolesa in drugo).
Ostalo blago, ki bo objavljeno na oglasni deski carinarnice Ljubljana in blago, objavljeno prodajo v tem oglasu, bomo prodajali samo v nedeljo, 12. maja 1974.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. OznaKa reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da Ipo za kupljeno vozilo izdano potrdilo samo za registracijo motorja oziroma karoserije. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto, 11. maja 1974, kije določena za ogled blaga, vplačati 10% kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, hala D, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje delovne organizacije. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500.
Vsak kupec avtomobila oziroma motorja mora na svoje stroške izvršiti ev. vtisnjcnje šiterskih številk motorja ali karoserije pri podjetju Viator v Ljubljani.
Prodano blago bčmo izdajali iz carinskega skladišča od 14. do vključno 17. maja 1974. Zadnji rok za plačilo kupljenega blaga je petek, 17. maja 1974. Po dvigu blaga i/ carinskega skladišču carinarnica Ljubljana ne bo priznavala nobenih reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga.
V nedeljo, dne 12. maja 1974, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč sailio v soboto, 11. maja 1974.
Vse informacije o javni držabi lahko dobite po telefonu 316-588 od 6. 5. 1974 naprej.
IZ CARINARNIC I LJUBLJANA
KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVUANJE
KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo.
KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro.
Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO j
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
* 1
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
VSE POSLOVNE PRIJATELJE VABIMO NA XVIII. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE, BEOGRAD	'	'
od 13. V. do 19. V. 1974 HALA ŠT. 1, RAZSTAVNI PROSTOR 1101
PROSTA DELOVNA MESTA!
»KOVINARSKA« tovorna industrijske opremo in konstrukcij - KRŠKO
objavlja prosta delovna mesta za
15 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
K sodelovanju vabimo predvsem mlajše delavce z odsluženim vojaškim rokom.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Interesenti naj osebno vložijo prošnje v kadrovskem oddelku podjetja.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Gostinski šolski center - HOTEL BELLEVUE V LJUBLJANI,
Pod gozdom 12,
VABI
k sodelovanju za nedoločen čas
3 ČISTILKE - POMIVALKE (stanovanja jim zagotovi hotel)
Pismene prošnje naslovite na Hotel Bellevue, Ljubljana, Pod gozdom 12.
NOVO
z okusom grozdja
NOVO
z okusom grozdja
NOVO
sprejmem Vajence!
••••••••••••••••••MM MM«
Sprejmem več vajencev za soboslikarski in pleskarski poklic.
Nudim stanovanje! Začetna nagrada je 800,00 din na
mesec.
IVAN BOBIČ soboslikar in pleskar Marjana Kozine 51 NOVO MESTO telefon: 21-115
z okusom grozdja
 ——>
SLOVESNOST V POSAVSKEM MUZEJU
V počastitev OF in 30-letnice ustanovitve Kozjanskega odreda so v Posavske/n muzeju v soboto popoldne odprli_ obnovljeno zbirko OF. Na tej slovesnosti je govoril poslanec in predsednik prosvetno-kultumega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek. Pobudo ža novo postavitev zbirke je dal že pokojni ravnatelj muzeja prof. Stanko Škaler. Zamisel je letos uresničil njegov dolgoletni sodelovec in sedanji vršilec dolžnosti ravnatelja inž. Franc Filipčič.
ŠTIRJE ZŠORI V BRESTANICI
Osrednja proslava v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela je bila za krško občino letos v Brestanici. V petek, 26. aprila, so nastopili na koncertu štirje pevski zbori: pevski zbor „Viktor Parma11 iz Krškega, ženski pevski zbor „Lisce" s Senovega, moški pevski zbor iz Brestanice ter mešani mladinski zbor prav tako iz Brestanice.
Šestnajstim priznanja OF
V Novem mestu so jih podelili 27. aprila
V soboto, 27. aprila, so na grmski osnovni šoli podelili občinska priznanja OF petnajstim .posameznikom in eni krajevni skupnosti. Prejeli so jih:
Pavle Ajdič iz Novega mesta za dolgoletno delo v SZDL in ZK; Anica Blatnik iz Ljubljane za politično delovanje med NOB, ko je bila tudi partizanska učiteljica; Jera Boh z Draganjih sel za družbeno-politično delo med vojno in po osvoboditvi; Jože Florjančič z Otočca, ki je bil aktivist OF že med vojno; Stane Goršič iz Gor. Polja/ki je še zdaj vsestransko dejaven v vseh družbenopolitičnih organizacijah; Ivan Lavrič, iz Gor. Polja, ki je za NOB
RIBNICA: PRIZNANJE OF AKTIVISTKAM
$i-,predvečer praznika OF sta občinska konferenca SZDL in ZK Ribnica organizirali proslavo v počastitev dneva OF in praznika dela. Na njej so sprejeli v SZDL mladince in mladinke, ki so letos dopolnili 18 let. V ZK pa so sprejeli 38 novih članov. Na svečanosti so podelili tudhletošnja občinska priznanja OF. Dobili so jih: Terezija Gtiv^c iz Grčaric, Angelca Gorše iz Rakitnice, Ivanka Šmalc iz Ribnice, T^jziia Prijatelj z Dolenjih Lazov, Joža Čarman iz Sodražice, Marija Starc iz Goriče vasi, Rudi Brinšek iz Sodražice in France Griveč' z Dolenje vasi. V kulturnem delu svečanosti so nastopili učenci osnovrie šole Ribnica in glasbene šole.
25. aprila dopoldne so pooblaščeni podpisniki TOZD in samoupravnih interesnih skupnosti novomeške občine na Otočcu podpisali družbeni dogovor in samoupravne sporazume o splošni in skupni porabi ža 1974. Več o novih oblikah te svobodne menjave dela v prihodnji številki DL. (Foto: S. Mikulan)
Desetletnica »Kovinoplasta«
Delavnice samoraslega podjetja dajejo kruh delavcem obmejnih vasi
Kolektiv Kovinoplasta na Jesenicah na Dolenjskem je združil letošnje prvomajsko slavje s praznikom podjetja. Zaposleni v tej mladi delovni organizaciji na slovensko—hrvaški meji so 30. aprila slavili desetletnico obstoja podjetja.
Kovinoplast je obrtno kevmsteo podjetje, ki je sprva izdelovalo tudi izdelke iz plastičnih mas, vendar je to dejavnost pozneje opustilo. Zdaj izdeluje samo kovinsko galanterijo, vijake in razne strojne dele za vzdrževanje naprav.
Ob ustanovitvi so imeli delovne prostore v najeti kmečki hiši. Leta 1967 so kupili zemljišče, si zgradili nove delavnice in se konec feta 1970 preselili vanje.
Ta teden je iz Novega mesta odpotovala kitajska delegacija iz Šanghaja, ki je bila na tridnevnem strokovnem obisku v Krki, tovarni zdravil. Na sliki: kitajski strokovnjaki so si z zanimanjem ogledovali tehnološke postopke v Krkinih obratih. (Foto: J. Pezelj)
rAkcija 26.000* uresničljiva
Vsak naj odpravi slabosti na svojem področju!
Komisija za predloge, prošnje	tos in prihodnje leto zgradili ne le
In pritožbe pri-Zvezi sindikatov	26.000. ampak preko 30.000 stano-
* <*!**»««»»**	£5:
bonih materialov, pomanjkanje delavcev, slabosti pri uvozu rezervnih delov za stroje itd., treba pričakovati, da gradbene zmogljivosti ne bodo povsem zasedene, zato je številka 2(j.000 primerna in dosegljiva.
Vse pa vendar ne bo šlo gladko, saj je število skoraj 10.000 zgrajenih stanovanj na leto v družbenem sektorju - ostala stanovanja bi zgradili v zasebnem - rekordno. Za dosego tega cilja bo potrebna usklajena akcija na vseh področjih, odpraviti bo treba vrsto slabosti in uvesti nekatere izboljšave.
Republiška akcija ne bo usmerjena na vseh 65 gradbenih podjetij, ampak na 4 glavna združenja podjetij. Ta akcija bo torej tudi podpora združevanju slovenskega gradbeništva. Denarja za gradnjo stanovanj bo na razpolago okoli 380 milijard.
Zelo pomembno je, so poudarili, da ima vsaka občina in vsako gradbeno podjetje izdelan program gradnje stanovanj.
J. PRIMC
tožb s področja stanovanjskih zadev. To so ugotovili na 7. seji plenuma republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ko so 20. aprila na Jasnici pri Kočevju razpravljali o „Akciji 26.000“.
Ugotovili so, da je v Sloveniji do-yolJ gradbenih zmogljivosti, da bi le-
/--------------------------------N
SODELOVANJE MLADIH Z VOJAKI
Med mladimi Sole za zdravstvene delavce, Šolskega centra za kovinarsko stroko in mladimi vojašnico Milana Majcna v Novem mestu sc je razvilo bogato kulturno in športno sodelovanje, •■ogosti mladinski plesi so nagra-. da za drugo dejavnost. Do sedaj so mladi odigrali že več nogometnih tekem, ki so jih vedno dobili pripadniki JLA (8:1, 8:5), rokometno tekmo (11:11), tekmo v namiznem tenisu in v **nu so prepričljivo dobili voja-**. v streljanju tudi. Sobota, 20. aprila 74, pa je bila za vse bogata izkušnja. Iz Novega mesta se je orientacijski pohod odpravilo “Csot mešanih ekip. S skupnimi očmi so vse ekipe prispele na n. aU Prost°ru za kampiranje na točcu po 10 km hoje in oprav-Jenih številnih nalogah. Odlično *o obvladali niet bombe v cilj, pljanje in prvo pomoč, “rogram sodelovanja še ni iz* c[P.an. Pred nami-jc še večerni »ccital mladih, tekmovanja ob unevu mladosti, obisk partizan «e bolnišnice Jelendol na Rogu ln * več mladinskih plesov.
l ^	Joži:	plCnlk
ASFALT ZA PRAZKlIK
Za prvi maj jo Kočevje končno dobilo pločnik iz mesta do ITAS, o čemer so so pogovarjali že okoli 10 let. Dela, ki so potekala v organizaciji krajevno skupnosti, so veljala okoli 550.000 din. Tu urejajo še’ parkirne prostore in zasajajo drevje, kar bo končano do 15. maja. Kasneje bodo uredih pločnik do strelišča.
V dneh pred praznikom jo bila asfaltirana tudi cesta do pokopališča do Cvišlarjev. Ta dola so veljala .okoli 600.000 din, financirala pa sta jih Združeno KCP in občinska skupščina.
V prvem letu obstoja je imel Kovinoplast 15 zaposlenih, zdaj j ih ima 45. Vrednost ustvaijene proizvodnje se je v tem obdobju povečala za več kot enajstkrat in je lani dosegla 4,697.000 din. Povprečni mesečni dohodek na zaposlenega je bil v minulem letu 2.188 din.
Kovinoplast dobro gospodari, ima veliko naročil, toliko, da pri sedanjem obsegu dela ne more spr,oti ustreči kupcem. Podjetje bi zlahka zaposlilo več delavcev, vendar zaradi utesnjenosti ni mogoče. Kolektiv že-
VENČEK KULTURNIH
V minulem in tem tednu se je v novomeški občini zvrstilo več kulturnih prireditev. V četrtek so v Novem mestu ponovili igro ,,Ana Christie", v Dolenjskih Toplicah pa je bilo literarno popoldne učencev osnovnih šol. V potok so jo s samostojnim koncertom v Novem mostu predstavila Novolesova godba na pihala, v ponedeljek pa jo bil v novomeškem Domu kulturo -baletni koncert ljubljanskih umetnikov.
KOČEVJE:
„UKANA”
ZA PRAZNIK OF
V Kočevju jo bila 26. aprila popoldne svečana seja občinske konference SZDL. na kateri je .govoril njen predsednik Janez Merhar. Najprej so sprejeli v SZDL okoli 300 mladincev in mladink z območja mesta in okolice. Občinska priznanja 01 so podelili 9 zaslužnim medvojnim in poVojnim aktivistom OF oziroma zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. Dobili so jih: Ivan Arko, Tone Hočevar. Albina Hubar, Marija Kramar, Karel Premrl, Mirko Rauh, Anton Skvarč, Jože Žagar, Spiro Zegarae.
Na svečani seji je udeležencem svečanosti na kratko spregovoril pisatelj 'France Svetina o svojem delu „Ukana", nato pa so člani gledališke skupine „France Prešeren" iz Kranja predstavili dramatizirano „Ukano". Igra je bila gledalcem, predvsem starejšim, zelo všeč.
li, da bi se podjetje razširilo in da bi dozidali kovačnico za vroče kovanje ter oddelek za površinsko zaščito izdelkov.
J. TEPPEY
BREŽICE: ZA KONEC DELOVNI OBRAČUN
Odborniki brežiške občinske sjcupščine so na seji 25. aprila sprejeli poročilo o delu skupščine za obdobje 1969 - 1974. Sklepali so o družbenem dogovoru za uresničevanje dolgoročnega razvojnega programa kmetijstva v Sloveniji in razpravljali o obl.icovanju sredstev za skupno in splošno porabo v SRS in v brežiški občini. Preden so se razšli, jih je predsednik povabil na skupno kosilo.
NOVO DRUŠTVO MLADIH KMETOVALCEV
Sredi aprila so poklicne šole za kmetovalce zaključile letošnje šolsko leto. Nekaj sto mladih, ki si je od oktobra lani pridobivalo znanje in pobude za napredno kmetovanje, se je vrnilo na svoje kmetije. Da pa n^bi ostalo samo pri tem, sb lani ustanovili v okviru ZMS in kmetijskih zadrug
aktive mladih zadružnikov, v katerih mladi v času, ko ni šolanja, nadaljujejo svoje politično, družabno in izobraževalno aktivnost. Takih aktivov je v Sloveniji že okoli 60.
Vse bolj pa se je kazala potreba, da mladi tudi po končani šoli vzdržujejo stike z matično šolo in na sestankih in družabnih srečanjih slede novostim v kmetijstvu. Dve taki društvi absolventov poklicnih šol za kmetovalce sta bili že ustanovljeni, tretje pa so ustanovili na grmski šoli v Novem mestu. V društvo se je včlanilo 150 mladih iz Dolenjske in Bele krajine. Ze prvi občni zbof-društva v nedeljo, 28. aprila, je dokazal, da je društvo potrebno da bo imelo precejšnjo vlogo pri spodbujanju naprednega in umnega kmetijstva.
M.T.
Letos za četrtino več
Ribniška občina hitro napreduje
Družbeni proizvod se letos v ribniški občini ne bo povečal za 23 odstotkov, kot je predvideno v nedavno sprejetih smernicah družbenoekonomskega razvoja o&čine, ampak za 24 odstotkov. Tako so sklenili na zadnji seji stare skupščine, ki je bila 23. aprila.
Komaj sprejete smernice so spremenili zato. ker je medtem analiza zaključnih računov pokazala, da je znašal lani v denarju izraženi porast družbenega* proizvoda precej več.
kot so načrtovali, in sicer kar 29,9 odstotka.
Tudi družbeni proizvod v zasebnem kmetijstvu je doživel velik porast v primeijavi s prejšnjimi leti, in sicer kar za 20 odstotkov, medtem koje znašal porast leta 1972 15 odstotkov, 1971 pa 12 odstotkov. Na tako velik porast sta vplivala predvsem večja proizvodnja mleka in mesa ter sprememba cen tem proizvodom. Proizvodnja mleka je lani narastla kar za 700.000 1.
Mnogo želja, ki v resnici sploh niso bile želje, pač pa resnične potrebe, so še izrazili porabniki občinskega proračuna na petkovi, zadnji seji „odbor-niške“ občinske skupščine. Vendar predloga proračuna ni bilo mogoče .spremeniti. Vsak je dobil tako malo, da nikomur
ni bilo mogoče-nič vzeti. Tisti, ki bi najbolj potrebovali več de-naija, 'so se morali potolažiti s sklepom, da bodo v drugi polovici leta dobili še kaj, če bo de-naija v proračunu več,.kot so načrtovali sedaj.
Po republiškem dogovoru se lahko metliški občinski proračun letos glede na lanskega poveča za 14 odstotkov. Tak proračun so odborniki sprejeli, čeprav mu manjka še 1,400.000 dinarjev. Osemsto tisočakov naj bi dobili od občinskega solidarnostnega sklada, ki je bil ustanovljen v okviru republike, 600 tisočakov pa naj bi prispevala republika za družbeno pomoč bprcem. V Metliki upajo, da bodo to pomoč dobili, saj bi bili sicer prispevki družbenopolitičnim organizacijam in drugim porabnikom tako skromni, da ne bi mogli več normalno opravljati svojega dela.
B. PODOBNIK
delal že leta 1941; Franc Medle iz Šmarjete,- interniranec in član številnih družbenih in političnih organizacij; Franc Markovič iz Dolenjskih Toplic, ki sije s svojim delom pridobil ugled kot odbornik in aktivist; Alojz Muhič iz Birčne vasi, leta
Metlika: proračun sprejet
Še mnogo je bilo potreb, vendar zaradi pomanjkanja denarja niso bile »uslišane«
27. aprila je občinska konferenca SZDL v Novem mestu podelila 28 priznanj OF, od tega 16 po letošnjem in 12 po lanskem sklepu žirije.
1942 interniran, po vrnitvi partizan in od leta 1944 član ZKJ; Petrina Rifelj iz Novega mesta, aktivistka med vojno in marljiva sodelavka po njej; Anton Radešček iz Hrastja, borec od leta 1942; Metod Rom iz Obrha, ki je bil med vojno član pionirske organizacije, kurir in obveščevalec; Zofija Seliškar iz Novega mesta za aktivno delo med vojno in po njej; Justina Turk z Male Cikave za delo od leta 1942 dalje, za kar ima priznano tudi udeležbo v NOB; Silvo Vidrih iz Ločne za več' kot 10-letno delo v SZDL in krajevna skupnost Dolenjske Toplice za vrsto uspehov,, štiri uspešne referendume in podobno.
SEVNICA: 6 PRIZNANJ OF
Na slavnostni akademiji v dvorani TVD Partizan v Sevnici so minuli petek podelili šest letošnjih priznanj OF. Priznanja so prejeli: Maks Bilc za organizirano delo v OF, sodelovanje v NOB in povojno aktivno delovanje v gospodarstvu in samoupravljanju; Jože Knez za aktivno sodelovanje v NOB in povojno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah; Jože Marušič, kmet in predsednik KS Studenec, za dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem kra jevni samoupravi; Marija Skušek, gospodinja z Loke, za povojno delo pri Rdečem križu in v drugih organizacijah; Jože Smodej kot aktivni družbenopolitični delavec z velikimi zaslugami za razvoj gasilstva v občini'; Vinko Urbančič, kmet iz Pokleka, aktivist OF, borec med vojno in povojni družbeni delavec v vrsti organizacij na Blanci in Pokleku.	- *
A. Z.
RAZBOR: AKCIJA ZA TELEFON
Vaščani Razborja, vasi pod Lisco, želijo telefonsko zvezo svojega oddaljenega kraja s svetom. Minulo sobotO~so postavljali zadfije drogove. Na novo so morali postaviti kar 84 drogov. Vaščani so prispevali že 70 tisočakov v raznem materialu, predvsem drogovih, delu in denarju. Po predračunu naj bi celotna gradnja veljala 85 tisočakov. En telefon bo na Razborju, drugi pa v zaselku Križ.
TIS TREBNJE:
OD LETOS BREZ POVIŠANJ
Člani temeljne izobraževalne skupnosti niso na seji 15. aprila s posebnim veseljem sprejemali družbeni dogovor o financiranju vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini. Ta namreč ne dovoljuje nikakršnega porasta osebnih, dohodkov. Kljub izredno slabim možnostim za razvoj v primerjavi z razvitejšimi območji, so z doslednim plačevanjem storitev šolam po delu prihranili marsikateri dinar, ki so ga lahko namenili za šolo v naravi, brezplačne učbenike ipd.	-*■*»-
Volitve pod drobnogledom
Novomeška SZDL pohvalila udeležbo, hkrati pa opozorila na številne pomanjkljivosti
48 podpisov se je nabralo v četrtek, 25. aprila, pod samoupravni sporazum o financiranju interesnih dejavnosti v sevniški občini. Takrat še kandidat za predsednika, sedaj pa že novi predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč je podpisal za eno TOZD Lisce. (Foto: Železnik)
Občinska konferenca SZDL v Novem mestu je na seji 25. aprila ocenila, da so občani in delovni ljudje z 92,5-odstotno udeležbo na volitvah 28. marca in z okoli 94-odstotno volilno udeležbo 31. marca potrdili svojo opredelitev za delegatski sistem in nove odnose v družbi.
Izvoljenih je 121 delegacij z 864 člani, od tega 261 žensk, 220 članov ZK, 65 borccv in 692 ^judi iz neposredno proizvodnje. Pri volitvah se je tu in tam zatikalo, ker volilni imeniki niso bili popolni, ker sc
marsikdo ni znašel ob dvojni tehniki •volitev (na eni listi obkroževanje.šte-vilk pred kandidati, na drugi črtanje itd.) in tudi zato, ker so bila nekatera volišča (zlasti v Novem mestu) prevelika. Zmedo so tu in tam vnašali pomanjkljivo informirani in poučeni volilni odbori.
Slabšo volilno udeležbo so imeli v nekaterih TOZD v Novolesu, Novo-teksu, 1MV in Pionirju. “Razlogov za to je bilo več; med objektivno štejejo razdrobljenost delovišč, preslabo poučenost in odsotnost ljudi zaradi bolezenskih in drugih dopustov. Pohvalili pa so Pionir, kije imel volišča celo na Poljskem, v Ljubljani in drugih jugoslovanskih krajih, kjer gradi.
'M
Brez skrbi, morskih psov pa tukaj ni. Preveč *e bojijo krokodilov.
I, Polenit M lisi |j pre(j 20 leti
V tujino za hlapce
ZA USPEŠEN razvoj in napredek naše mlade socialistične države je potrebna trdna in široko razvita industrija. Kajti močna industrijska proizvodnja ni samo eden najmočnejših ekonomskih virov, ki ustvarjajo podlago za blaginjo naših narodov, blaginjo in napredek delovnega ljudstva, temveč pomeni tudi gospodarsko osamosvojitev. Kolikor več lahko država sama ustvari in proizvede dobrin, toliko samostojnejša je v svojem gospodarstvu in toliko večja je tudi njena .politična samostojnost in obrambna moč. Brez velike, razvite industrije si nove Jugoslavije sploh ne moremo predstavljati. Zato vlaga orjaške napore za izgradnjo svoje industrije in njeni uspehi ne presenečajo samo nas, ampak tudi tujino.
TOPLI DNEVI privabljajo posebno ob nedeljah od vseh strani mnogo izletnikov, ki si ogledujejo naš Žužemberk. Žalosten pa je pogled na trg, ki nam ne dela časti, onesnažen z živinskim blatom, kupi polen, drv in smeti. Nepokrite jame tudi kažejo zanemarjeno lice trga. Da bo izgled lepši, je nujno treba nekaj storiti, trg temeljito počistiti tn odstraniti vso nepotrebno navlako.
GOTOVO BOSTE trdili, da takih ljudi, ki bi to počenjali, ni. Pa jih je na žalost še nekaj. Res da to niso starejši, trezni ljudje, po navadi so mladi moški in ženske, ki dostikrat od obilice , belega kruha ne vedo, kaj bi počeli. Zamika jih tujina, ki si jo slikajo v domišljiji kar najbolj bajno. Lahkomiselno zapustijo rodni dom ter se po nezakonitih potih podajajo v neznani svet. Mnogi so se že skesani vrnili, mnogi se še udinjajo tujini za hlapce za borne groše in upajo na srečo.
KOT VSE KAŽE, se bo dokončno letos le uredila in uresničila dolgotrajna želja Metličanov. Letos bodo namreč zasadili v zemljo prve lopate za „Belokranjko1*, bodočo tovarno pletenin in zaves. Z njo se bo ^Metlika po zaslugi ljudske oblasti uvrstila med industrijska meska.	(Iz	DOLENJSKEGA	LISTA
30. aprila 1954)
-Ti ■ *r
$$kMjkv/i
Zgodilo seje.Y.
RES JE NJIHOVA - Španska frankistična vlada še vedno vztrajno zahteva, da dobi v Španijo nekatere Picassojeve slike, čeprav je slavni slikar fašistične zahteve ves čas življenja odločno zavračal. Poseben apetit imajo po znameniti sliki Guernica, ki jo je Picasso posvetil španskemu ljudstvu. Seveda imajo svoj prav, čeprav je ta žalostnega slovesa. Slika Guernica namreč ne bi nikoli nastala, ko bi fašistična letala ne razrušila španskega mesteca, po kate-rem ima slika ime.
DRUGI ČASI - Američani se z otožnostjo spominjajo časov predsednika Trumana, ki je, če drugega ne, vsaj znamke za zasebna pisma kupoval za svoj denar. Zdaj v Beli hiši počnejo drugače, saj ameriška davčna uprava odkriva, daje s predsednikom Nixonom vse več visokih politikov, ki so zatajali velike vsote ter dolgujejo državi več tisoč dolarjev. Čudne znamke lepijo v Beli hiši sami nase!
' 8 LET ZA SENDVIČ - Sodišče v francoskem mestu Colmar je obsodilo dva roparja na osem let napora, ker sta ukradla - sendvič. Roparja sta sc namreč usodno zmotila: iz torbe bančnega kurirja, ki sta ga zaustavila z orožjem, sta namesto vreče z denarjem ukradla vrečo z dopoldansko malico. Rop je to bil, namen dokaj jasen, osem let za sendvič pa kisla kumarica za pogoltne-ža.
ODKRITJE Šele sedaj vemo, o čem premišlja znameniti kip Misleca, ki ga je izklesal slavni francoski kipar Auguste Rodin. Zahvala za to odkritje gre angleški tvrdki za izdelavo koles. Pod sliko misleca so v reklami napisali: „Mislim, mislim in mislim.... Kupil m bom kolo Tillmore!"
NI VARNO Strcaking, nova moda med ameriškimi študenti, sc kot kuga širi po svetu. Ameriški psihologi sicer opravičujejo to tekanje golih ljudi na javnih prostorih kot koristno /a sprostitev napetosti, a vlade I ormoze psihološke prednosti strcakingu ne zanimajo. I ormoški minister za notranje zadeve je objavil. da bo na I ormozi vs..k, kdor bo tekal okoli gol. kaznovan s 5 leti zapora. pa si naj v miru celice poteši duševno napetost.
ONI SNAŽENJE RI KI V ameriškem mestu lluntingtonu je sodišče oprostilo obtožbe nekega gangsterja, ki je z. rafalom prerešetal svojega nasprotnika. „Obrambi je uspelo dokazati, da se je gangster branil. Toda tožilec se ne da. Vložil je novo obtožbo in zahteva kazen, ker je gangster onesnažil lokalno rečico n tem, daje preluknjano truplo vrgel vanjo. Cc mu bo uspelo, lahko gangsterja, ki nima posluha za čisto okolje, obsodijo na dve leti zapora.
I JEBI ZENSKO PRI PRIČEVANJI- Vročekrvni Sicilijanec C ambria že dolgo ljubi neko učiteljico, ki ga očitno ne mara. Mož tako nasilno dvori svoji izbranki, da je moral že dvanajstkrat v zapor. V luknjo si/ga strpali še enkrat, koje pred tedni s sekiro razbil vrata sobe,' v katero sc je zaklenila njegova ljubezen. Medtem ko je vihtel sekiro, je prepričevalno kričal: „Ljubim*te. ljubim!"
Kai so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Silovito pomanjkanje moči
(Z dežele) piše nekdo, da je nastalo silovito pomanjkanje kmetskih delavskih močij. Zakaj je to pomanjkanje tako veliko in občutno nastalo? Prvi vzrok je, da ni nobene meje za kmetskega delavca, ker on se sprejema povsodi, naj bo v tovarni ali po preinogokopih. Drugi vzrok je, da se mladina daje le rokodelstva učit. Sami župani mislijo, da je za tiste, za katere mora občina skrbeti najbolje, ako ga da roko-' delstva učit, ter odteguje tako sami kmetiški delavski moči. Kaj pa je rododelski pomočnik? Vsled prenapolnjenosti je ta stan marsikje skoro v nadlego temu ali onemu. Redko kedaj kak mlad kmetski delavec prosjači. Pa vprašaj katerega od*prosjačev, pa ti rekel bode, da je rokodelec.
(Raznovrstnosti) iz Dobrove. Boljše tn lepše zime, kot je bila pretečena, si pač nihče ne more želeti v teh krajih. Celo zimo skoraj brez vsakega presledka mogli so ljudje na prostem delati, si drv in stelje napravljati. Konec zime pretvoril se je v krasno in toplo pomlad.
Zemlja obdelovala se je skoraj igraje. Selivke, razen tistih grdih velikih srakopeijev, so se /e vse povrnile, lastovke šele pretečenega tedna posamezne.
(Na Ruskem) vlada le bič in ječa: o komur se le sumniči, da je upornega duha. hitro ga denejo pod ključ ali pježeno. Tako se je nedavno zgodilo v Varšavi. Mali izgredi so bili vzrok, da so mnogo ljudi, med njimi mnogo nedolžnih pregnali v daljne kraje.
(Lansko pomlad) je Amerika zelo razburila duhove med nami. Vse, bodisi slaro ;ili mlado, vse je tiščalo od doma. Kedor je mogel potrebne novce dobiti, pa hajdi v Ameriko. Srečno bodočnost so si slikati v duhu, a sedaj prihajajo žalostna sporočila od tam. Nel'ateri toliko delajo, da se preživijo večinoma pa res pohajajo brez dela in trpe pomanjkaflje m revščino. Res žalostno! V Ameriki se ne postane tako berž bogataš.
(Iz 1)01 I NJSKIII NOVIC I moja IX()4)
Nekaj gnilega je v deželi...
Meseca februarja so trije italijanski javni tožilci pred javnost razgrnili najbolj umazan škandal, kar jih pomni Italija v tem stoletju. Preiskava je pokazala, da so naftni magnati umetno večali energetsko krizo, da bi dvignili cene naftnih derivatov. Milijoni Italijanov so tedne prezebali v stanovanjih, ostajali so brez elektrike, niso se mogli voziti z avtomobili, naftna mafija pa je kovala milijonski dobiček.
Javno tožilstvo je zaplenilo za dva kamiona obtožnega gradiva iz raznih bank in uradov italijanske naftne zveze, da bi preprečili proslulo izginjanje dokumentov, ki je bilo značilno za Italijo. Vse gradivo so tudi prefotografirali in ločeno shranili. Vsa ta množica dokumentov dokazuje, da naftni magnati že več let z milijardami podkupujejo ministre in visoke državne politike, da bi lahko energetsko politiko države speljali v svojo korist. Tako je neki naftni magnat potrošil 400 milijonov lir za „božična darila“ poslovnim prijateljem, eden od voditeljev demokrščanske stranke je obljubil naftnim šefom ustrezne zakone v zameno za „nagrade“ in podobno.
Dokazno gradivo tudi jasno kaže, da so dosegli konec prejšnjega leta podražitev bencina na podlagi lažnih podatkov. Zaplenjeni magnetofonski trakovi dokazujejo, da so tankerji na odprtem morju dobivali po-elja, naj tovor prepeljejo v druga pristanišča, da je v Italiji prej nastopilo hudo pomanjkanje surove nafte.
S podkupovanjem vladnega osebja so naftni magnati dosegli, da so preprečili gradnjo atomske elektrarne v korist gradnje elektrarn na naftni pogon.
Ob vsem tem ni nič čudnega, če skuša italijanska vlada preusmeriti pozornost državljanov od škandaloznih notranjih razmer v izmišljene težave na meji.
/ a
Nič več dvomov, ali je po infarktu srčna mišica poškodovana.
MEDICINA
Zanesljivo o infarktu
Po prestanem srčnem infarktu zdravnik običajno ne more sklepati iz elektrokardiograma (EKG), ah je bila poškodovana srčna mišica ali ne, kar je za nadaljnje zdravljenje zelo pomembno. Kot piše za-hodnonemški list Die Zeit, je ameriški patolog dr. Paul Wolf s kalifornijske univerze izpopolnil tako imenovane encimske teste, ki omogočajo zanesljivo diagnozo o poškodovanju srčne mišice.
Znanstveniki že dolgo časa vedo, da porast encima kreatin-fosfor-kinaze (KPK) v krvi kaže na srčni infarkt. Toda vedo tudi, da količino tega encima v krvi povečujejo tudi športna dejavnost in še nekateri drugi vzroki. Prof. Wolf je z raziskavami ugotovil, da obstajajo trije različni encimi KPK v različnih organih telesa: srcu, mož-' ganih in mišicah. Kreatin-fosfor-kinaza srca se pojavlja v krvi v večji količini samo tedaj, če je bila poškodovana srčna mišica zaradi prestanega srčnega napada.
Po podatkih prof. VVolfa je „test KPK“ enostaven in poceni. Možno ga je opraviti v vsakem bolnišničnem laboratoriju. Ta metoda pripomore zdravnikom, da zanesljivo vedo, ali je poškodovana srčna mišica. Povečana količina omenjenega encima v krvi je zanesljiv znak za to, piše zahodnonemški list. Dodaja še, da je isti encimski test možno uporabiti tudi za preizkušnjo, kako je bolnik občutljiv na uporabo narkotičnih sredstev.
m
H
&
Taki smo ljudje, da nle včasih kar stisne pri srcu in se mi naredi tema na duši, taki smo, da mi je včasih veliko ljubše v družbi moje kobilice, s katero sva včasih sol tovorila po Kranjskem, zdaj pa uživa sadoye minulega dela v hlevu na toplem.
„Ja, pa kakšni smo? “ boste dejali, „da ti je ljubše
v	družbi živali, ki je daleč pod človekom ? “
Takšni! Govorimo in opletamo z jeziki, da se slina cedi naokrog, polni smo najžlahtnejših besed in plemenitosti, visokih misli, ki jih niti cesar na Dunaju ne bi znal s tako lahkoto govoriti, a ob vsem tem ne zmignemo niti s palcem, na nogi, kadar je treba besede i’ dejanja prestaviti.
Oni dan sem stopil na vlak, ki zdaj namesto kočij vozi po naši deželi. Sedel sem in se pripravil, da takole malo zadrnjuham, pa ga vidiš zlodeja! ali niso vstopili mladi fantje, z alkoholom naliti, da je smrdelo od njih kot od soda. In zalega mlada ni mirovala, kakor se mladini i» družbi starejših spodobi
in je bila navada včasi. Pričeli so se dreti kot jesiharji, opletati po vagonu naokoli in nadlegovati mlada dekleta, ki jim družba teh barigel ni bila pogodu. Pa ko bi ostali samo pri besedah, bi že še strpel. Oni lepo roke okrog vratu, roke okoli bokov, roke tja, kamor jih samo mož sme ženi ponoči in v temi položiti' Dekletom na jok, ostali potniki se zabavajo in se muzajo, kot bi žive podobe v mestu gledali. Vstanem in jo prisolim enemu predrznežu okoli ušes, da mu še zdaj verjetno pet farnih zvonov r glavni brni.
„Fante, tako se ne dela’" resno pravim. A že so njego-
vi	pajdaši stopili zraven in me odsuvali do mojega sedeža.
„Tu mifuj, starina, in ne vtikaj se, kjer te nos ne srbi!"
Pa mislite, da je kdo meni priskočil na pomoč? Ni ga bilo! Eh, da bi bila nekdanja
*	moč v mojih rokah! Tako pa, vidite, sem raje pri kobilici »' hlevu.
MARTIN KRPAN
IZGUBLJENI MOŽ
Vohun živi
- - - -- — Kje se skriva bivši ame riški vohun Thompsoi
Pred sedmimi leti je izgW Jim Thompson, izredno uspe šen poslovni mož, ki >mu f uspelo z industrijo tajlandska svile nakopičiti milijarde dolar jev. Izredno dragocena je tU| njegova zbirka umetnin, ki ji je zbral na svojih potih po Aziji In Jim Thompson je veliko po toval, kajti ni bil samo trgovec ampak tudi vohun ameriška CIA. On je bil tisti nikoli opazni mož, ki je bil vpleten' .vse upore, državne udare na ob' močjih Tajlanda, Vietnama in Laosa. Toda pred sedmimi leti je nenadno izginil. Širile so # govorice, da ga je raztrgal tiger, da je na posebni vohunski dolžnosti, toda tudi velika akcij3 iskanja izginulega, v kateri je sodelovala ameriška vojska s helij
Tržnica v Bangkoku, kjer so zadnjikrat videli Jima Thomp'
sona.
k
kopterji, ni odkrila niti sledu o Thompsonu.
Zdaj poskuša neki njegov n^ čak, da bi Thompsona proglasili za mrtvega in bi lahko sanij prevzel vodstvo industrije svile ter zbirko umetnin, obenem 5 tem pa tudi velike vsote denarja. Po tajlandskih zakonih ima do tega tudi pravico, ker velja človek, ki ga sedem let pogrešajo, za mrtvega. Podjetni nečak se je preselil v Tajland obkrožen z močnim spremstvom, da bi ga ne doletela usoda Thompsonove sestre, ki je umrla nasilne smrti pri p dobnem podvigu. Njegovo pol k rfiilijonom pa je prekinila ne nadna novica. Sodišče v Bang koku je prejelo pismo Tao Du ma. nekdanjega prijatelja izgi nulega vohuna in sedanjega vo ditelja neke skupine laoškil gverilcev. V pismu sporoči Dum, da je Thompson ziv in tl1 se bo pojavil na sodišču, ako h< to potrebno.
To pismo je presenetilo tak< nečaka kot sodišče in saiii< ameriško CIA. Uvedli so pd novno preiskavo o svojem bi' šem agentu, ker močno sumij°i da je krenil na pota. ki amerišk' agenturi nikakor niso pogodu Za koga zdaj dela skrivnosti' vohun, kdo je njegov šef, kje s* skriva? Na ta vprašanja /3 enkrat še ni dogovora.
22. Vsa zadihana je Klara jf. Veselila se je poti kot le kaj. veselila srečanja z osebnostjo-^ In kdo ne bi hotel preživeti®* njem po Sredozemlju?
In odpeljala sta se v pristup ski par. Prtljaga je potovala le navadna prtljaga, dragi braMj lo pod darili, ki jih je cesar 11
OKAMENELI
LOVEC
POL STOLETJA
OLIMPIJSKEGA
ZLATA
Novo mesto se je pred stoletjem zaskrbljeno spraševalo: „Kam je izginila tista zlata doba, ko se je Novo mesto še z Ljubljano potegovalo za prednost." Novomeščani se danes enako sprašujemo, kadar govorimo o obrti. Ugotavljamo, da je obrtnikov vse manj in manj.
In kako je bilo v prejšnjem stoletju? O tem pišemo v današnji reportaži, ki nosi naslov KAM JE IZGINILA TISTA ZLATA DOBA? Poročamo o obrtnikih in rokodelcih, ki jih je vestno zapisal Ivan Koštial. Dolg je spisek imen iz druge polovice 18. stoletja - in vendar so meščani tarnali. Kaj bi rekli, če bi živeli danes? Poročamo tudi o tem, kar je zapisal zgodovinar Breckerfeld in kar je po mestnem arhivu povzel Ivan Vrhovec. Pišemo tudi o tem, česar se spominja v svojem zapisu Otmar Skale, ki je naštel ob koncu prejšnjega stoletja v Novem mestu kar 43 gostiln. Nič čudnega, če je Breckerfeld trdil, da so rokodelci lenuhi in pijanci.
Iz nekdaj cvetočih časov je obrt postopoma padala do današnje ravni. Za vse, ki jih zanima, kako je bilo pred desetletji, pa bo nedvomno zanimivo branje o obrtniškem in rokodelskem Novem mestu, kakor se kaže iz dokumentov druge polovice 18. in 19. stoletja.
DOLENJSKI UST
Njegqya Mona Lisa je pred dnevi popolnoma zastražena, kot da gre za pomembnega državni ka, odpotovala v Tokio. V deželi vzhajajočegs sonca bo na ogled Japoncem. „La Gioconda" je tretjič v svoji zgodovini odpotovala iz Francije, tretjič je njen prostor v Louvru prazen. Prvič so jo ukradli, drugič so jo dali na ogled v New York in VVashington. 470 let po njenem nastanku še zmeraj vzbujata občudovanje tako zagonetni nasmeh lepotice kot mojstrska umetnikova roka. O tem pišemo na naslednji strani pod naslovmo MONA LISA POTUJE.
Na včerajšnji dan, 2. maja, je pred 455 leti umrl najboljši predstavnik visoke italijanske renesanse Leonardo da Vinci, ki se je z močjo svoje misli in z umetniškim talentom za vse čase zapisal v umetniško zakladnico človeštva. Njegovi podobi Mona Lisa in Poslednja večerja sodita med najboljše stvaritve vseh časov. V začetku 16. stoletja je da Vinci razmišljal o letalnih napravah, o podmornicah, delal je načrte za topove in bojne stroje, urbanistične načrte in topografske karte.
\
HUMEKU
LOVEC
Nekoč so babice verjele v usodo okamenelega lovca. Še danes vedo povedati, da je lovec-velikan živel v vasi Ribjek na levem bregu Kolpe, poldrugo uro hoda od njenega izvira. Z ženo in dvema otrokoma je ta družina pod velikimi skalami in nad prepadi, ki burijo domišljijo, vraževernim ljudem dajala snov za pogovore.
Od mladih let sem slišal veliko različnih pravljic o lovcu, ki ga je božja roka tako kruto kaznovala, da je okamenel na najboljšem in najlepšem lovskerh stojišču v planinah pod Loško steno. Takrat je okamenela tudi žena z obema otrokoma, ki sta poganjala divjad, v kamen se je spremenil tudi njegov lovski pes.
Moja babica Johana, ki je bila omožena s strastnim lovcem, je vedela o okamenelem lovcu veliko zgodb. Pripovedovala je, da je bilo v tistih časih v planinah nad Kolpo in Čabranko ogromno divjadi. Zares, pred leti so v votlini pod Školom nad vasjo Žurge našli celo ostanke jamskega medveda. Planine nad globokima, podolgovatima dolinama Čabranke in Kolpe so cvetoče in velike: še danes je
tam veliko divjadi. Po njih derejo hudourniki in grgrajo potočki, na dnu se leskeče bistra reka. Visoke stene se na vrhu razgrnejo v temno, bučečo goro. Ni'čudno, da so od nekdaj navduševale lovce.
Tam je dolga leta kraljeval lovec-velikan, ki je že v mladih letih zaslovel med vsemi drugimi lovci, da so ga vsi priznavali za glavarja. Pravijo, da je bil najbolj spreten, bojevit in pogumen. Ob njem so bili ljudje vami; siti mesa in založeni s kožuhovino so bili srečni in zadovoljni.
Lovec-velikan je pogosto pripravil velike love. Prav v tistih časih so začeli govoriti, da pastirjem uhajajo ovce na sosednjo goro, kjer so se na vrhu zgrinjale okrog stene in jo lizale, kot da bi bila slana. Ovce so postajale vse bolj muhaste, zato so imeli pastirji vedno več preglavic z njimi. Na neki debeli bukvi so pastirji nekega dne odkrili podobo Matere božje. Ko' so se s čredami vrnili domov, so vaščanom povedali, kaj so našli. Naslednjega dne so tercijalke kot coprnice odhitele na goro, našle uokvirjeno podobo in jo odnesle v gerovsko cerkvico.
Toda podoba se v cerkvi ni dobro počutila; naslednjega dne je bila že spet na bukvi.
Ko je lovec-velikan zvedel za te govorice, se je Začel na vso moč norčevati iz tercijalk: tako si je nakopal sovraštvo vraževernih.
Nekega dne-je lovec-velikan spet pripravil velik lov. Zbral je strelce in gonjače, med katerimi je bila tudi „baba“, njegova žena. Vsa družina je bila namreč zastrupljena z lovom. Razporedil je strelce in odšel na svoj prostor pod Loško steno, kamor je navadno prišla divjad in kjer je imel najboljši pregled.
Kmalu- so- se zaslišali klici gonjačev, divjad je tekla pred strelce. Mimo lovca-velikana je steklo toliko divjadi kot še nikoli prej. Dasi je bil vešč lovec in odličen strelec, ni tega dne ničesar položil na dlako. Nazadnje je zdirjal mimo še trop gamsov, lovec pa. spet ni ničesar zadel. Ves zmeden je stal ob boru na steni in se ujezil ob misli, kako ga bodo obirale tercijalke. Jezen je pomeril na vrh sten nad Jezerščico, kamor so uhajale ovce in kjer je bila na bukvi podoba Matere božje. Toda ni sprožil, zakaj mahoma je oka-
menel. Nihče ne ve, ali je lovec streljal z lokom ali puško, le kraju, kjer stoji okameneli lovec, pravimo še danes ',Pri možu". •
Ko so lovci videli, kaj se je: zgodilo velikanu, so v silnem strahu zbežali v dolino, le „ba-ba“ z otrokoma je ostala sredi planine. Ko je zagledala okamenelega moža, je v hudi žalosti še sama z otrokoma okamenela.
Tercijalke so' zaradi brezbožnega lovca dvignile vik in krik, kraj, kamor so uhajale ovce, pa so poimenovale Sveta gora. Cez leta so gori zgradili tudi cerkev Matere božje. Svetišče je postalo zbirališče romarjev, vernikov, beračev in pohabljencev, radovednežev, kramarjev, trgovcev in gostilničarjev, cirkusantov, tercijalk in prostitutk od blizu pa vse do Jadranskega moija. Zegnanje je vsako leto trajalo tri dni in noči. Praznovali so malo mašo, se zabavali, molili, kurili ogenj in se ljubili. Le coprnic zadnja leta ni več videti, čeprav so včasih letale nad Sveto goro. Samo okameneli lovec s svojo družino nas še spominja na stare čase.
ANTON OŽBOLT
»?> -	,	jt
POTUJE
Odkar je znamenita slika Leonarda da VinCija prišla v Francijo, je pred dnevi tretjič zapustila pariški Louvre: s posebnim boeingom 707 in ob izrednih varnostnih ukrepih je mojstrovina odpotovala na Japonsko, da si bodo tudi prebivalci iz dežele vzhajajočega sonca lahko ogledali Mono Liso - umetnino, ki je ni mogoče plačati z denarjem. Tokio je njena tretja nefrancoska predstavitev. 1911. leta jo je ukradel neki Italijan, a sojo čez dve leti našli, 1962. leta pa je na osebno posredovanje generala de Gaulla Mona Lisa potovala v New York in Washington.
Mona Lisa, klasično delo visoke renesanse in po mnenju strokovnjakov ob Poslednji večerji najboljše delo Leonarda da Vincija, je nastala bržkone v letih 1503 - 1505. Pravijo, daje kot celota in v vseh podrobno-
stih - s prekrižanima rokama, z znanim zagonetnim nasmehom in drugimi podrobnostmi — prva idealna realizacija monumentalnega, formalno in vsebinsko harmoničnega, tipičnega portreta visoke renesanse. Slika Mone Lise naj bi nastala po modelu, ki gaje po eni verziji predstavljala žena florentinskega trgovca Francesca del Gioconda (odtod ime „La Gioconda“), po drugi pa Constanza d‘Avalos. Vsekakor si umetnik ni mislil, da bo ta njegova slika deležna takšne pozornosti še več kot štiri stoletja po njegovi smrti.
Slikar, kipar, graditelj, raziskovalec narave, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci se je rodil 1452 v Tos-cani kot nezakonski sin znanega florentinskega notarja da Vincija. Ta ga je pozrteje priznal za svojega otroka in z 21 leti je Leonardo narisal svoje prvo delo,
gorski pejsaž s široko dolino, v kateri je utrjen grad. Potem je slikal, kiparil, raziskoval in izumljal do svoje smrti 1519. leta. Umrl je na včerajšnji dan pred 455 leti v dvorcu Cloux pri Amboisu v Franciji.
Da Vinci ni znan zgolj po svojih slikah, katerih vrh predstavljata prav Mona Lisa in Poslednja večerja. Bil je tudi izjemen kipar, pomembno mesto pa zavzemajo v njegovem delu tudi risbe s področja arhitekture, tehničnih iznajdb in zamisli, ki so stoletja presegale njegov čas. V njegovi zapuščini so našli urbanistične načrte, vodnjake, mostove, topografske karte, načrte za topove, bojne stroje, stroje za letenje, podmornice, gledališke naprave in najrazličnejše druge naprave. Vsaka taka risba je tudi likovno dovršeno delo. Leonardo da
Vinci pomeni torej najboij dovršenega predstavnika „univerzalnega človeka“ italijanske renesanse.
Z umetnikom, mislecem in izumiteljem se bodo te dni srečevali tudi japonski gledalci. Skrivnostni - nasmeh lepe Mone Lise vznemirja ledene in hladnokrvne Japonce. Da bi jo lahko občudovali še zanamci, je „La Gioconda“ deležna takih varnostnih ukrepov kot najbolj pomembni državniki, čeprav je stara že več kot 450 let!
Od Louvra do letališča Orly je Mono Liso spremljalo osem policistov, oboroženih z brzostrelkami, sliko pa so peljali v oklepnem avtomobilu. Od tam so jo spravili v letalo Air Fran-cea, ki je že čakalo na vzletni stezi. Na približno enak način jo bodo tudi vrnili v muzej, na njeno staro mesto.
'J
h-j	>
i
skrivnost
luMoSkih m
Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Ameriki dvignila veliko prahu izjava profesorjev, ki so opazovali neznane predmete iri so izjavili, da gre nedvomno za neznane leteče predmete. Pozneje — morebiti pod pritiskom? — so svoje izjave spremenili: trojica profesorjev je izjavila, da so bile nenavadne luči bržkone jata ptic, ameriške zračne sile pa so v uradni izjavi za javnost sporočile, da ta teorija ne more držati. Fotografi, ki so pregledali fotografije amaterja, prav tako niso verjeli, da bi bile nenavadne luči jate ptic. Kot številni drugi primeri je šel tudi ta v arhiv, ne da bi ga temeljito osvetlili.
Se eden izmed številnih primerov neznanih letečih predmetov je zato ostal zavit v skrivnost in je še dolgo časa buril domišljijo Američanov.
Zgodilo se je v vroči, brežoblačni avgustovski noči. Trije profesorji teksaške tehniške fakultete so strmeli v nebo blizu doma geologa dr. W. I. Robinsona v Lubbocku. Profesor in 'njegova gosta, prof. W. L. Lucker in dr. A. G. Oberg, so se pogovarjali in strmeli v nebo ter šteli zvezdne utrinke, ki so bili za ta čas nenavadno pogosti. Okrog 21.20 je njihovo pozornost pritegnila skupina 15 do 20 slabotnih rumeno-belih luči, ki so se premikale nad njimi od severa proti jugu. i Uro kasneje so opazili drugo skupino, ki se je premikala v ■ polkrogu. Malo pred polnočjo je tretja skupina preletela nebo nad njimi. Profesorji so najprej ocenili, da so bile luči okrog 50.000 čevljev visoko in da so se premikale s hitrostjo 18.000 milj na uro ali 5 milj na sekundo.
Robinson, natančen kot njegova prijatelja, je telefoniral lokalnemu časopisu, lubboškemu „Evening Avalanche“. Uredniku je povedal, kaj so' videli, ker je upal, da bo ta njegova informacija pomagala, da se bodo oglasili’ še drugi ljudje, ki so morebiti ta večer videli neznane leteče predmete na lubboškem nebu.
Znanstvene kvalifikacije treh profesorjev so njihovemu opazovanju dajale posebno težo. Malokdo bi pač lahko trdil, da so neznani leteči predmeti, ki sojih videli, le plod njihove domišljije! Njihovo izjavo je potrdila še fotografija, ki sojo dobili čez nekaj dni: mladoletni Carl R. Ha'rt je slikal for-. j macijo trikotnih predmetov na nebu in po tej fotografiji je opazovanje postalo znano pod imenom „Lubboške luči“.
Osemnajstletni Carl, ki je fotografiral neznane predmete na nebu, je pozneje povedal: „Tisti večer - bilo je 31. avgusta — sem ležal v sobi pri odprtem oknu. Malo pred polnočjo sem opazil formacijo svetlečih luči, ki so se hitro premikale po nebu. Bilo je vroče in nisem mogel spati; zato sem bil popolnoma buden in hitro sem segel po fotografskem aparatu znamke Kodak. Stekel sem na dvorišče, da bi laže fotografiral nenavadne luči na nebu. Te fotografije je objavil lokalni časopis, ki je priobčil tudi izjave treh profesoijev, potem pa jih je United Press razposlal po vsej Ameriki in so bile objavljene v vseh znanih časopisih!“
Ko je zadeva presegla lokalne razmere inje z objavo fotografij dobila nove razsežnosti, so se za luči nad Lubbockom začele zanimati tudi ameriške zračne sile. Najprej so ta primer uvrstile kot eno prvih nerazložljivih opažanj, nekaj let pozneje pa so zračne sile sporočile javnosti, da so naslč odgovor: „Lubboške luči“ so bile ptice.	(
Profesorji so se večkrat počutili neugodno, ker sojih imenovali za tiste, „ki so videli čudne luči na nebu“. Zatci so začeli poskuse, da bi rekonstruirali dogodke avgustovskeiao-či. Na koncu so izjavili, da niso videli nič drugega kot premi: kajočo se jato ptic deževnikov. Žal so to rekli šele po tistem, ko je enako sporočilo izdala tudi ameriška vojska, in mnogi se niso mogli znebiti občutka, daje bila vsa stvar med zračnimi silami in trojico profesoijev dogovoijena.
In kako so profesoiji utemeljili, da so gledali ptičje jate? Mesto Lubbock je dobilo nove živosrebme mestne luči, in ko so ptice prišle v sij luči, so se začele svetiti. Eden izmed profesoijev je kasneje še enkrat odkril premikajoče se luči z daljnogledom. Takrat je bil prepričan, da so bili ptiči, ker je videl njihove noge. Profesorji so pozneje začeli trditi, daje bila jata le tisoč čevljev-visoko in da je letela s hitrostjo okrog 50 milj na uro. Ta razlaga je zadovoljila zračne sile,' ni pa mogla razložiti fotografije, ki jo je sredi noči posnel Hart. Neznani predmeti na fotografiji so bili mnogo bolj svetli, kot bi lahko bile ptice.
Mladeničeve fotografije so v zračnih silah uvrstili v skupino fotografij, ki jih še do danes ni uspelo pojasniti. Pozneje je kapetan Edvvard J. Ruppelt, ki je bil takrat pri zračnih silah določen za neznane leteče predmete, izjavil, da za luči nad Lubbockom ni bilo nikoli dokazano, da so potegavščina, prav tako pa ne, da so resnica.
Hart, ki ima danes že skoraj 40 let in je programer na računalniku, je na vprašanje, če je takrat fotografiral neznane leteče predmete, odgovoril: „Ne vem. Nikoli nisem o tem preveč razmišljal. Bil sem samo srečen fant, ki se je ob pra- j vem času znašel s kamero na pravem mestu! “ Še najbolj gaje zadovoljila razlaga, da so bile luči odboj plasti mrzlega zraka v atmosferi. Pred leti so razvili teorijo, da majhni valovi mrzlega zraka tako kot vodni valovi odbijajo svetlobo. Znanstvenik, ki noče povedati svojega imena, je uporabljal to teorijo inje posnel skoraj prav take fotografije kot Hart.
Hart pravi: „Karkoli že mislijo zračne sile, da sem takrat fotografiral — potegavščina to ni bila! S tiskom in zračnimi silami sem imel zaradi ene same fotografije toliko sitnosti, da bi najraje videl, da bi takrat ne fotografiral ničesar...“
Kakorkoli že: Lubbock je ostal nenadoma najpomembnejši kraj za neznane leteče predmete. V naslednjih letih so prijavili vsaj še 40 opažanj neznanih predmetov.
DOLENJSKI LIST
gg. mmmm*
S&SEfSti
mmm
'* ^VSr \
s*&i? if * v
|P	>"	^	v
m •»v>v m
mmm
Knm je izciniui
TISTB umu DOM ?
i Pj^J	 •>^.w^wrx«aawx«£
Ji bo Skupseing "t0^113 novomeške
3 ^vl£?sko obrtio V Jien0 sPraševa^> k^o
S ie°^ 7 ^zadriam0^3 Starih mlinov *
\\ nosi] mi ^s, dohm• *m1 opuščajo svo-n , * JK ko' *J» dri, ugotovite« „Kdo bo t •	P1	kruh	v	vsaki	trgovi-
DROBCI IZ DOUOIRESHE OBRTI DRUGE POLOUKE 18. ID 19.5T0LETJR
?	‘t4	«**»£	toMe
'»Sj, /‘»jo, bo z3ate popraviti vrat, ki se *«■0«* naiS PreJ izvedel tat kakor
it S^OptavT**13 obrtnikov i™3 v dana5niih
'^idSjr^.vJ?? na p°|ici knji-
£ Si«. na popravila kup orodja in v telesu
liPj 19. m ,snio Da j.	*	’	*
&» « Vovomv«j-ni’-da tamamo- Že v
Jfj JJo Hfc?n je izginila?^fCani razočarano spra-if ^j?^0 §e tista zlata doba ko se ie
^^kovted^r"la *> I SS Potegovalo' za pred-S ?2il|afc.PrcstolnicSani P°slednji« čutili
V	X.c * LiS?«. In ker h'm’ k0 50 v obeh me-f:t t%5i L^ano, ki si Novomeseani niso mogli ji S<‘°vž, šo jjh niJnV0S4'la večji in mo-J, tj«v ^tn se «**0 z VOfi enJci prekosili vsaj v a S“ktoi» ka& laL! do,.mešali z vinom ...A
*' ^sjl ba° '0fSeilenavatoo d K°rbe Za Ugled:
bt0 H ,eskim. lahko bi ,1, dobro obrodilo in ftHr"*«mje Dri**kbveč kot vode. A P merJava z Ljubljano do-
U$no >0«.
so
“$^^.ob^oVvikovaU- kak°
^ed dr° Pisnio ^,Sa^°kro>np za^etku 19. sto-
škiN: M? °brti v^L	g,avarstvu Prav
^i^ar^m^tu. Takole pPravi
I?1 PteL^sti^? ®ji * a>n aže od nekdaJ
SC*1^ kJt1 s*abo a nP	Kaleič, ki
SS"0 PtiS ^o, je !."k more boljše, ker E kij. P% h.,l’ dasitudi K; ®osP°dar in tudi Ko>, ker „bro-.Za gotol? nje8°v °brt re-daiAt nirna na nar loja ne mo-
JV?b{tastv0Ptodaiaio I™11 r ?an,esaii‘
U:- "(fr*!!>ora?veLLi“fc S
SSut^o
v ^3 °bčin?r prodajai 1,m ga pa mesarii
Emirat V, Ljub|jai'o 3i
V« diV si jS0na mče naroia«. »li dolcJ'J 1 samo- Svečar
&^.,::fcipr-«avya'da 'Vuersu^^ibemik, Lo-
je nat?^ speku-Nes?' da ^ n °biti vsak h Uzrok, da v Kvl H o Prodaja Z ** kruha po neki }'A ^^v^JUjih^V^ deseti hiSi! b^a kruh !bci^, zato ^ obrtnikih
Se ft'L^or treba Mevali občin-
®?^S3Tf5!c
^olk!2en več lotil t a nJim “ ^°dra?ii0 Divlte8a obrta. Od-Plv«vanti je jei tu.
II
Novo mesto 1865: Fichtenauova hiša na Glavnem trgu
kajšnji kotlar Anton Jaeger, toda le po malem; zadovoljno ni z njegovim obrtom niti občinstvo, ker mu prodaja slabo pijača, niti ni zadovoljen on sam, ker pivo težko spravlja v denar.“
ROKODEUI POPIVAJO
Nič bolje, pravijo, se ni v tistih časih godilo rokodelcem. Poglejmo, kaj je zapisal Breckerfeld, ki so mu bile razmere dobro znane: „Rokodelstvo je tukaj kaj slabo. Meščan, prizadevajoč si, pridelati si kruh in vino sam, peča se zraven svojega rokodelstva preveč s poljem in vinogradi. Zato ni niti dober kmet, niti dober rokodelec. Vsakemu je njegovo rokodelstvo postranska stvar. Posledica temu je, da ga ne dobiš iz njegovih rok še tako majhnega dela pred tremi, šestimi, osmimi ali še več tedni. Marsikdo si naroči, predolze-ga čakanja sit, to, kar potrebuje, rajši iz Ljubljane, če je le mogoče. Vrhu tega pa so še vsa dela navadno nerodna in šušmarska. Rokodelci popivajo rajši, kakor da bi delali. Po gostivnah posedajo preradi. Zato je najboljši novomeški obrt go-stivna ter toči skoro vsak hišnik vino. Meščan menda tu ne pozna druge zabave, kot pijančevanje.
Ker so se cehom vzele njihove svoboščine, trpi mesto veliko škodo. Pretrgana je vez jedinosti, ki je vezala cehovske člane. Nemogoče je sedaj >iz tujine naročiti si dobrih rokodelcev. Le slučaj privede mojstru pomočnika v delavnico. Tem potom si nakopava mesto, ker pomočniki niso naročeni in izbrani, samo pritepence. A vsprejemajo se, ker boljših ni. Zato pak tudi ni v rokodelstvih nikakršnega napredka. Število rokodelcev ne zadostuje potrebam tega mesta. Mnogi od njih niso domačini, doma so iz druzih dežel, kjer vino ne raste. Vino je najbrže tudi ona vada, ki jih je izvabila, da so se tukaj naselili."
PROf. nosim jih nnSiEJE
Tako so o slabo zastopanem obrtništvu in rokodelstvu tožili vsi po vrsti. Kakšna je bila resnica? Prof. Ivan Koštial je v Kroniki slovenskih mest iz leta 1937 napisal Članek „Novomeški meščani v 18. stoletju4*, za katerega je, kot je sam zapisal, dobil podatke iz dveh v svinjsko usnje
Novo mesto 1865: Okrožno sodišče in okrajno glavarstvo (sedaj Študijska knjižnica)
vezanih foliantov novomeškega magistrata, ki jih ima Dolenjski muzej.
Gre za podatke o obrtnikih in rokodelcih v drugi polovici 18.- stoletja, tedaj torej, koje imelo mestno svetovalstvo sodnega upravnika, mestnega sindika, štiri notranje in prav toliko zunanjih svetovalcev, slugo, ki so ga imenovali stražmo-jster, in štiri policijske stražnike.
Koštial piše, da je med meščani tistega časa bilo: 8 mesarjev, 1 materialist, 5 kramarjev, 1 kavamar, 1 krčmar, 4 trgovci, 1 kositrar, 6 ključavničarjev, 3 irhaiji, 3 nogavičaiji, 9 tkalcev, 14 krojačev, 1 padar, 5 mizarjev, 3 iglarji, 4 podkov-niki, 1 podobar, 4 klobučarji, 16 strojarjev, 2 lekarnarja, 2 lončarja, 2 kolarja, 2 usnjarja, 2 glavnikarja, 2 puškarja, 6 krznarjev, 2 Črnivca, 7 pekov, 14 čevljarjev, 1 kordovanar, 2 kirurga, 1 pasar, 1 steklar, 1 brusač, 1 svečar, 2 milarja, 1 motvozar, 1 urar, 3 brivci, 2 sedlarja, 1 kmetovalec, 1 kotlar, 2 vrvarja, 2 sodarja, 1 dimnikar, 1 knjigovez, 2 železninaija, 1 rokavičar, 1 trgovski uslužbenec, 1 barvar kož, 1 mlinar, 1 jermenar, 1 pozlatar, 1 zidar, 1 kamnosek, 1 fijakar, 3 brez obrt, 2 bivša načelnika mestne straže, 2 graščinska upravnika, 11 lastnikov hiš, 1 komisar pri okrožnem uradu, 1 meščanski sin.
Res čudno, da so se potem pritoževali nad majhnim številom obrtnikov. 31. decembra 1890 je bilo ljudsko štetje. Novo mesto je takrat štelo 1968 prebivalcev. Nedvomno bi bilo danes mesto zadovoljno, če bi imelo toliko obrtnikov kot pred okroglo 100 leti...
Takrat so imeli o obrti pač drugačno mnenje kot danes. Tarnali so, pa so bile cele ulice obrtnikov z enakim poklicem. Starejši meščani se gotovo še spomnijo, da je Novo mesto imelo Ključavničarsko, Tesarsko, Usnjarsko in še katero ulico, krojaški in pekovski ceh. Danes se pa res lahko upravičeno vprašamo: „Kam je izginila tista zlata doba? “
POTUJEM BREIKERFELD
Breckerfeld se je jezil, da rokodelci raje popivajo, kot delajo. Nič čudnega: Otmar Skale starejši, ki je prišel v Novo mesto 1884. leta za državnega veterinarja, je v svojih spominih na mesto naštel vse gostilne — in ob takem številu človeku ni preostalo drugega, kot da je zavil v gostilno.
Ko je Otmar Skale v Novem mestu štel — spomnimo e: mesto takrat ni imelo niti 2.000 prebivalcev — je naštel kar 43 gostiln. Poglejmo: gostilna Bruner na Bregu, pozneje Murnova gostilna; hotel Casino na Ljubljanski cesti, pozneje Koklič, nekdaj zbirališče nemškutarjev; Kopačeva gostilna v Medicevi hiši' na Glavnem trgu; Magdičeva, pozneje GrobovŠkova gostilna na
Glavnem trgu, ki so ji rekli tudi Kiselpek; gostilna Kočevar-Paučič na Glavnem trgu; gostilna Kri-štof-Poula, pozneje Novakova, na Glavnem trgu zraven rotovža; gostilna Zvezda na vogalu Glavnega trga in Dilančeve; gostilna pri Drakslarju pri Rokodelskem domu; kavama na Glavnem trgu, ki jo je 1913. leta prevzel Smola; gostilna Nestor Nimrod — Pfleger — Fabjan v Dilančevi ulici; gostilna Preatoni — Tuček v Vašičevi hiši v Vrhov-čevi ulici, kjer so navadno društva prirejala veselice; Kosova gostilna na Florjanovem trgu; gostilna Češnovar — Morave v Križatijski ulici, ki je imela vrt; Košičkova gostilna, poznejša Moretova hiša v Križatijski ulici; gostilna v Papeževi hiši pod kapiteljsko cerkvijo; Hrovatova gostilna v Globevni-kovi hiši na Ljubljanski cesti; gostilna v Seidlovi hiši na Ljubljanski cesti, ki je bila med drugo vojno porušena; gostilna v Bevčevi hiši, kjer so rekli Baronbirt; hotel - gostilna „Pri slonu“, v sedanji Perovi gostilni; Rosmanova gostilna „Na vratih41; Škabemetova gostilna na vogalu Ljub- , ljanske in Kapiteljske ceste; Kovačeva gostilna v današnjem Metropolu; kavama Central, Spliha-lova kavama zraven Metropola; gostilna Zalar, po domače pri Žebljarju; Pintarjeva gostilna v Društveni ulici; Košakova gostilna na Ločenski cesti; Medvedova gostilna na Ločenski cesti; Ferličeva gostilna na Tavčarjevi cesti, ki soji rekli „Toten-birt44, ker so se tam ustavljali pogrebci po pogrebih na starem pokopališču; Koširjeva gostilna na Seidlovi cesti, Muellerjeva gostilna na Ljubljanski cesti, pozneje Osolnikova, z lepim vrtom, kjer so bile številne veselice; Windischerjeva gostilna pri postaji; Kastelčeva gostilna v BršUnu, med drugo vojno so Nemci pobili lastnika in tri hčerke ; VVindischerjeva gostilna v Kandiji, ki se je
preselila v večjo hišo, kjer je zdaj hotel, potem ko so gradili most; Kušljanova gostilna na Suklje cesti; Zurčeva gostilna, po domače pri Stem-
burju: gostilna z vrtom, kegljiščem in originalnim domačim humorjem gostilničarja, ki je bil tudi župan občine Šmihel - Stopiče, največje na Kranjskem; Kondova gostilna v Kandiji, pozneje mizarstvo Barbič; Mežnaršičeva gostilna na Stari cesti, kjer je bila tudi mesarija; gostilna Jakše -Čebelar pri starem mostu v Kandiji; Pintarjeva gostilna „Pri lipi“, kjer je bila tudi mesarija; Ple-ničarjeya gostilna, pozneje Vovk; gostilna Andre
— Tomič v Gornji Kandgi, z mesnico; Sedlarjeva gostilna v Gornji Kandiji, z mostno tehtnico; Pintarjeva gostilna na Ljubljanski cesti, pozneje Furlanova hiša.
Če so šli vsi Novomeščani naenkrat v gostilno
- od dojenčkov do starčkov - je bilo skoraj za vse dovolj prostora. Vsak birt jih je moral spraviti pod streho le 50! Nič čudnega, če so se pritoževali, da ni dobička.
in
DRI1ES?
Danes se ljudje še kar naprej pritožujejo, kako težko je z obrtniki, gostiln pa je še vedno preveč za Novo mesto. Sodobni Breckerfeld bi lahko zapisal: „Meščani imajo preveč gostiln, kijih zvabijo pod svoje okrilje, namesto da bi delali ali bili na svežem zraku.44
g;
ki čez petdeset ali sto let bod9 zanamci spet otamali: „Kam je izginila tista zlata doba, kije lila v mestu pred 50, 100 leti, ko so imeli nič koliko obrtnikov, rokodelcev in gostilničarjev!44
J. SPLICHAL
V najlepših letih, Sonja Košir, prodajalka iz Kostanjevice (Foto: Ria Bačer)
Dokler so otroci tako majhni, da se oblačijo, kot mi zahtevamo, potem lahko po Janezkovi ali Metkini obleki spoznaš njegovo mamo. Predvsem to, če ima okus in čut za oblačenje ali ga nima. Sodobna otroška garderoba skoro ne pozna več oblek, ki bi večino svoje starosti preležale v omarah in bi jih otrokom natikali samo trikrat v letu. Prvič, ko tako obleko otrok da nase, mu je običajno prevelika. Najejena je malo večja in široka „za vsak slučaj44, drugič mu je ravno prav in jo umaže, trejič je že pretesna.
Fantje in deklice so ves čas osnovne šole lahko v najbolj praktičnem oblačilu: v hlačah. S kavbojkami in morda še dvema paroma hlač in nekaj puloverji bodo otroci sami najbolj zadovoljni, ugotovili boste praktičnost takega oblačenja in še pohvalili vas bodo zaradi smisla za sodobnost.
Kako grešijo mame, ki trdovratno zahtevajo, naj njihov otrok obleče te hlače in ono jopo, on pa noče in noče, ker se mu v šoli smejijo. Starši bi morali otrokov čut za lepo oblačenje in
okus podpirati, ne pa ga že v kali zadušiti. Nikakor pa ne mislim s tem, naj že smrklji v nižjih razredih osnovne šole dovolimo vse, kar si izmisli.
Kot na vseh drugih področjih življenja in bivanja je namreč tudi v oblačenju nastopil nov čas. Ni več vse dobro za otroka, samo da ni gol in bos! Predvsem pa na otrokovi obleki spoznaš mamino spretnost. Iz dveh starih jopic bo lahko spletla eno novo, moderno in lepo, iz prekratke obleke bo naredila ravno pravšnje krilce, iz ponošenega plaščka pa bo nastal suknjič do pasu s pletenim zapestjem in pasom. Po zadnji modi!
Težko pa je najti dobro in ne predrago Šiviljo, ki bi iz starega delala novo. Moj nar svet: plesti se naučite mimogrede pri znanki in otroška jopa bo spletena v tednu dni ob večernem gledanju televizijskega programa, če pa je v vas količkaj smisla za šivanje, se lotite še tega. Pri družini z več otroki sc izplača imeti doma šivalni stroj in osebo, ki se na šivanje vsaj malce spozna.
R. BAĆL-R
Ce he ali
sačo k®'1
4^'c 'fjo. ff0 Vf
itoUno MriS|e i°
navijalk P
L»Va»»**/A
.ft&V/JgS
fr&VAB
v kopalni ono staro luknjičavo Je Priporo-“ ^ bolne
samska soba.
Iz raznih kosov sestavljivega pohištva, ki gaje zadnje čase dobiti tudi na našem trgu v precejšnji izbiri, lahko finančnim možnostim primemo opremite in dopolnjujete tako imenovano „samsko“ sobo. Uslužbenka ali študentka se bo v njej prijetno počutila. Nujen je kotiček z ogledalom, več predalov za perilo, polica za nekaj knjig in ležišče. Ni potreben težak in masiven kavč, temveč preprosta jogi vzmetnica na podstavku ali pa brez njega. S primernim pregrinjalom na tako ležišče lahko posedete tudi obiskovalce.
NA STENI
Enostavno in hitro narejen kvačkan žep z mnogimi stranskimi žepki ni priporočljiv samo za tabornike in dopustnike, ampak nam lahko zelo prav pride tudi v stanovanju. Na primer: v dekletovi ali fantovski sobi ali pa v kopalnici je nešteto predmetov, ki bi jih najraje imeli vedno pri roki.
| iStli ^PčlA ^Ptiko in 1 ^esaJa paradižnikove sadi-W > SVe ^ P^av tako P*"* (40 * 50 cm), sad,
S k0,^esto Votline. Sr!i f’ ’dišavnice in bolj ŠCp °siti * Je|no kai d a za^ne siliti v cvet. Sl^0Crat°; če bufn 8Cga- V okrasnem vrtu je Sriw^čer ■HfcU.jc trJ,° raste» ponovi to vsak te-
fn° V,a8a boli 7Vrt 7alivati- Praviloma se ^ert,.en	vod,	j	*aleze.	Primerna ie nnctana
JfcŠ m Zak;že- Primerna je postana
I S, ? ^ski meter zadn^k°i Z zaJivanJem moti Vrtu ta čas t t ,a 1 vwde na teden. fi!libo,e2ni in n Rojevati, uničevati k^ron listn» n} 2ni že čakairf* del° škodljivcev. I2t^iih0spQra !*?’ ki zahtev, i Pri,°žnost. Najprej ko C 1J z8?dnJe Škropljenje
ki zahtevi ? Pri,°žnost. Najprej lk$iy°rb^0 rat» ko J zgodnje škropljenje
l5S^°Ve Do^št^ 4iče PP08anjkl 10 d« >5 cm ^iKL ^Uerfevi ink,^000.^0™ najbolj za-enkr° ^tonia’ 2ato ji nrici ki krivulji proti-
JCaHMPred ^,temboli ie j! nini°- Cim b«U F v
t((UKvirrikrat v etenJeni takn- Varno- Običajno škro-ifj ^ViJaj° rast nasle(Wh teH Pt° cvetenJu ^ še tri-
TiuL^P°ročanIotlh' ,Ker. ^reni pri-
ŽSSoJi?*' zati jeJo tud. roP*Jenje z organski-Avm{Iv° žve>° °idii ar0t‘ r,dečeniu listnemu
V’ S Sad °‘ PCpel’ d°damo ^r°P'-
PomlaJ1 č^arLPrCdv]em jahlane in 2S Vr> boi dansko in Ju/ katere8a mora
\JSiiJei'>i. ^L. j° nastane Škropljenje. Mo-ffiPiiJ?' kolicj'0pi,ljt trebi? V°flem vlažnem m ?' vki, Po'>i škropiv i^S1*1 '4 dni • red"°.
»tti ^ ^elcniu z >w. iK cve,(-'njeni z ha-SHS Wj. zelo nevam ?*n?iorBanski">> VLSta? Z "'oe&,u?* jablanova pic H m P? ‘reba'S „iVcnl0"'. karalanon. Rtasti. 11(11 P'°" Škodljivcem, će
In/.. M.!.!:(;an
Zrezek brez omake, špinača in riž - to so čuvaiji vaše linije. Od take porcije je človek sit, ne daje pa mu preveč kalorij. Seveda pri tem jedilniku ne sme biti na mizi kruha.
zdravnik svetuje m
Prihaja pomlad in razen toplega vremena, sonca, zelenja in cvetja prihajajo z njo tudi bolezni. Danes spregovorimo o nekaterih izpuščajnih boleznih, za katerimi obolevajo predvsem predšolski in šolski otroci. Nekaj besed o tem, da bi jih morda prepoznali zgodaj že v šoli ali doma in na ta način preprečili nadaljnje šiijenje bolezni.
Gre namreč za izpuščajne nalezljive bolezni, ki se najbolj pogosto pojavljajoč prehodnem zimsko-spomladanskem času.
OŠPICE (morbilli) so zelo pogosta otroška bolezen, izredno nalezljiva, saj včasih obolijo za njo vsi učenci v razredu ali večje skupine otrok. Začne se s kihanjem, suhim kašljem, vnetjem oči, temperaturo, kot da bi šlo za prehlad. Na ustni sluznici pa se pojavijo tudi majhne tako imenovane mlečno bele Koplikove pege. Tri do štiri dni kasneje izbruhne izpuščaj po vsem telesu. Najprej ga opazimo za ušesi in po obrazu, potem se širi navzdol po telesu. V začetku so izpuščaji kot drobne, rdeče vzdignjene pike, ki se postopoma večajo in so v razviti fazi videti kot nepravilne lise različne velikosti.
Bolezen traja 10 do 14 dni; kašeli ostane dalj časa. Po vrstnem redu, kot izpuščaji nastajajo, tudi izginjajo. Če temperatura, ki med boleznijo lahko doseže tudi 40 stopinj Celzija, po sedmih dneh ne pade ali pa se zadrži dlje kot izpuščaji, je potreben nujen pregled pri zdravniku. V takem primeru gre najbrž za bakterijsko infekcijo in obolele je potrebno osamiti najmanj za 7 dni, potem ko so se že pojavili izpuščaji. Nujno je ležanje in počitek, vse dokler traja povišana temperatura.
Obolelim za ošpicami dajemo navadno samo tablete proti previsoki temperaturi (Aminopirin, Andol itd.), sirupe proti kašlju (Toclasse, Tussibex), tople napitke in kapljice v nos. Cepljenje proti ošpicam je solidna zaščita, saj oboli navadno samo 2 odst. cepljenih otrok, in še pri teh se bolezen poiavi v lažji obliki.
Dr. MIRO ŠMIGOVEC
Vedenje vsakega človeka določa tudi motiv borbenosti. V notranjem svetu mladostnika je ta motiv še posebno živo na delu. Drugače tudi biti ne more. Negotov in le polovično dosežen razvoj v telesnosti in duševnosti še posebno spodbuja mladostnika v borbenosti proti vsemu in proti vsem. Enako doprinaša mnogo goriva mladostnikovi borbeni napadalnosti tudi njegov zgolj „prehodni položaj44.
Mladostnikovo napadalnost pa mnogi starši še nevede
•	stopnjujejo do zoprnih in nevarnih razmerij, ko z napačnim vzgojnim pritiskom krotijo mladostnikovo bolj ali manj upravičeno zahtevano notranjo svobodo razvoja osebnosti. Sad takšnega napačnega roditeljskega oblikovalnega ravnanja so največkrat hudi izbruhi mladostnikove borbenosti in napadalnosti, pa tudi obrambe.
Koliko grenkobe in žalosti bi bilo nemalokrat prihranjeno staršem in učiteljem na eni strani ter mladostnikom na drugi, če bi se starši bolj zavedali, da je pobuda borbenosti pri mladostniku običajna in nujna ter tako potrebna za razvoj osebnosti kakor zrak in hrana za razvoj njegove telesnosti. Mladostnik je vendar nosilec najbolj burnega razvoja. Razvoj pa se mora vedno boriti za svojo uveljavitev, strugo, pot, prostor na soncu, da ne govorimo o tem, da je razvoj ravno sad boja.
Nesreča je pogostokrat še v tem, da jemljejo starši in učitelji to mladostnikovo borbenost in napadalnost za nekaj, kar je že povsem ustaljeno v njegovi osebnosti, torej za nekaj zlega, žalostnega in tragičnega. Vedeti pa je treba, daje motiv borbenosti le ena izmed silnic mladostnikovega razvoja, brez katere le-ta ne more teči, kakor je treba in kakor je prav za zdrav in poln razvoj mladostnikove osebnosti. Zaradi tega je prav, da so starši in učitelji bolj v. skrbeh pri tistem mladostniku, pri katerem te „pametne44 borbensti, odpornosti, napadalnosti in samosvojosti ne najdejo, kakor pa če jo razkrivajo v njeni bohotni in neprijetni razrasti. Mladostnik, ki ni borben, je sicer za starše in učitelje prijetnejši, a to je lahko močno varljivo. Velika verjetnost je, da si bo prej ali slej pri takem „pridnem44 mladostniku poiskal motiv borbenosti svoj izhod z močnimi izbruhi in neprijetnim neredom. Razočaranje staršev in učiteljev bo takrat tem večje.
Dr. FRANC PEDI ČEK
boj PRon
VSEMU
in mori vsem
Aleksandra Fjodorovna je večkrat protestirala tudi s tem, da je odklanjala hrano. Vstala je izza mize, ne da bi se dotaknila jedi. S takim vedenjem je omogočila zahodnim življenjepiscem, da so jo prikazovali kot imperatorico-mučenico, ki naj bi jo bila Rusija napravila za grešnega kozla, krivega za vso njeno zgodovinsko zanemaijenost in nesreče.
Toda celo tisti, ki* so sočustvovali z Aleksandro, niso bili vsi po vrsti navdušeni nad njeno osebnostjo. Valentin Speransky na primer piše: -Priznati je treba, da je v dneh osebnih preizkušenj s svojim vedenjem bolj spominjala na ženo pruskega generala kot na carico. Zavedajoč se svoje pomembnosti, je stalno mučila tiste, ki so jo obkrožali.
Nikolajeve hčerke so bile v Ipatjevem domu videti zdrave in živahne in prav tako tudi njihov oče. - Po njegovem videzu - je pripovedoval bivši komandant — nikakor ni bilo mogoče soditi, da je zapornik, tako sproščen in vesel je bil...
Doktor Botkin je govoril, da Aleksander nikoli ni bil tako zalit kot v času svojega jekat?rinburr škega zapora. To se ujema tudi z drugimi zapisi, kakor tudi z^ohranjenimi fotografijami iz tistih dni. Na njih so Nikolaj in njegove hčerke videti vse prej kot bolni in izčrpani.
Gar je bil na zunaj miren. Vsak dan se je z otroki sprehajal po vrtu. Videti je bil zdrav in ne postaran. Tudi sivih las ni imel. Njegova žena pa je začela siveti in je shujšala. Nikoli ni prihajala na vrt. Ustavila se je kvečjemu pri hišnem vhodu in včasih sedela tam poleg sina.
Otroci so se ponašali vsakdanje. Nasmihali so se stražarjem, pogovarjali pa se niso z njimi, ker je bilo prepovedano.
V Ipatjevem domu se ni nihče norčeval iz caija in njegove družine. Tudi nobenih žalitev in predrznosti niso dovolili, to je nesporno.
Nikolaj se je vedel preprosto in neprisiljeno. Kljub temu so imeli mnogi vtis, da je s to prosto-dušnostjo skušal prikriti zanimanje za vse, kar se dogaja okoli njega.
Med sprehajanjem po vrtu je Nikolaj nekoč opazoval stražarja Medvedova, kako nabira lapuh in ga daje v tobačni mehur. Nikolaja je zanimalo, kaj počenja, pa je stopil bliže in začel spraševati:
- Kaj delate, kaj trgate?
Vojak mu je odgovoril, da ni tobaka.
- Res ne? - se je začudil Nikolaj in mrmrajoč nadaljeval svoj sprehod po vrtu. (Iz zapisov Sokolova.)
Ko se je drugič spet sprehajal po vrtu, je vprašal stražarja Fomina:
- Kako to, da ste oboroženi kot vojaki, ne nosite pa nobene uniforme? (Vsa straža v Ipatjevem domuje bila namreč v civilnih oblekah.)
Formin je odgovoril, da se nimajo v kaj obleči.
Poveljnik pripoveduje takole:
- . .. Vprašal me je, kdo lo to boljševiki. Povedal sem mu, da so pet boljševikov, poslancev IV. državne dume, poslali v Sibirijo, potemtakem bi on, bivši car, moral vedeti, kakšni ljudje so to. Odgovoril je, da so to delali ministri, pogosto brez njegove vednosti.
Takrat sem ga vprašal jaz, kako to, da ni vedel, kaj so delali njegovi ministri, ko so 9. januarja 1905 streljali na delavce pred carskim dvorcem, pred njegovimi očmi. Dejal je:
- Ne boste verjeli, toda za to stvar sem zvedel šele po zadušitvi delavske vstaje.
Miren pohod pred Zimskim dvorcem 1905. in 1918. leta je car imenoval vstajo. Odgovoril sem mu, da niti trohice tega ne bo veijel noben otrok iz de lovske družine.
Nikolaj je nadaljeval sprehod s hčerko Marijo. Na koncu vrta sta sedela, kadila in ga opazovala > namestnik komandanta Ukrajincev in odgovorni urednik časopisa „Uralski delavec44 Vorobjev. K njima je prisedel doktor Botkin.
Nikolaj in hčerka sta pospešila korak in hitro stopala sem ter tja po vrtu. Nikolaj je le redko spregovoril kako besedo. Zato pa se je Botkin obračal name z raznimi vprašanji.
- Zanima nas — je dejal — kako dolgo nas bodo še držali tukaj v Jekaterinburgu ...
- Tega ne vem.
- Od koga pa je to odvisno?
- Od vlade konec koncev.
, Nikolaj se ni pridružil razgovoru. Z vojaškim korakom je še naprej meril vrtno pot in poslušal. Nenadoma pa se je obrnil in se ustavil pred nami.
- Povejte mi, prosim, ali je Beloborodov Žid?
Tako nepričakovano in nesmiselno vprašanje
me je presenetilo, da se nisem takoj znašel. Zares nisem vedel, kaj naj odgovorim.
- Imel sem vtis, da je Rus - je nadaljeval Nikolaj.
- Saj tudi je.
- Kako pa je potem postal predsednik oblastnega sovjeta? - je razglabljal bivši car. Bil je namreč prepričan, da so na čelu najvišjih sovjetskih organov samo boljševiki - Židje ...
Takrat nisem čutil nobene potrebe, da bi mu pojasnjeval razločke med nacionalno politiko sovjetske oblasti in njegovo lastno politiko, zato sem se izognil odgovoru. Dejal sem mu, naj raje pove, če ima kakšne želje ali pritožbe.
Pogovor z Vorobjevim se je nadaljeval takole:
- Povejte mi, kakšni so odnosi med Rusijo in Nemčijo!
- Berjte časopise! V njih je natisnjeno vse, kar vas zanima.
- Toda mi že dva tedna nismo dobili nobenih časopisov. Saj niti ne vem, kakšni časniki izhajajo pri vas v Jekaterinburgu.
— Tukaj izdajamo dva lista, partijskega „Uralskega delavca44 in sovjetski časnik „Izvestja44.
— Kaj pomeni to partijski? Ali ga izdajajo boljševiki?
— Boljševiki, da.
— Se da kaj ukreniti, da bi lahko dobival časopis?
— To je zelo preprosto. Naročite se nanj in prejemali ga boste preko komandanta!
— Kako naj se naročim?
— Jaz sem urednik. Dajte mi denar-in vpisal vas bom med naročnike.
Nikolaj je vprašal, kolikšna je mesečna naročnina za časnik „Uralski delavec44, in mi pri priči izročil potrebno vsoto. (Iz zapisov Vorobjeva.)
ROJSTNK CNEVK CESARSKE DPJCE
V maju je Aleksandra Fjodorova izpolnila šestinštirideseto leto, Nikolaj pa petdeseto. V svojem dnevniku je Nikolaj zapisal:
— Dočakal sem 50 let. Celo meni je to tuje. Vreme je čudovito, kot naročeno. Ob pol dvanajstih je bila maša ... Podnevi smo posedali na vrtu in se greli na toplem soncu. (6. (18.) maj 1918)
nakopali pogubo. Take vzročne zveze danes ne more zanikati niti zahodni protikomunistični tisk.
V glavnem stanu belih so omenjali več kandidatov za prestol, med njimi seveda Alekseja. Aleksandrov piše, da je Aleksandra Fjodorovna v Jekaterinburgu gojila strastno željo, da bi spravila sina na varno in počakala na trenutek, ko bi ga lahko proglasili za caija, ona, njegova mati, pa bi postala regentka.	,
Isti avtor dodaja: — Četudi Nemcem ne bi uspelo rešiti Nikolaja, so ti želeli dobiti carsko družino, to je Aleksandro Fjodorovno z Aleksejem. Prej ali slej bi ga proglasili za caija, mater pa za regentko.
NKCL/UEV CNEVNK
Zadnji dnevnik Nikolaja II., ki ga hranijo v Moskvi, ima na naslovni strani napis Začetek vTo-bolsku. V njem je popisanih 149 strani. PrVi zapis je datiran z 18. septembrom 1917, zadnji pa s 30. junijem 1918.
Nikolaj je torej pisal dnevnik do zadnjega dneva svojega življenja. Svojega dnevnika ni poskušal sežgati. Po mnenju Pokrovskega si to lahko pojasnimo tako, da so Romanovi do poslednje minute verjeli v konec revolucije, ne da bi se zavedali bližine svojega lastnega konca ...
pred bogom, pred zgodovino in pred svojo
vestjo.
Nikolaj je odgovoril in izročil venku. V njem pojasnjuje, katero oKn
prto, koliko stražaijev je v hiši in ^ ženi. Vprašuje tudi, če bodo lahko vze svoje ljudi.
jE n
SMRrmcffll
r
L
M.KASVINOV
PREVEDLA: JTEPPE V
11
Izvršni komite uralskega sovjetaj^Jj danju 12. julija, potem ko ni videl <w { da, sprejel takole odločitev: Roman usmrtiti, nič čakati na sodišče.
Odpeljati jih tedaj niso več Uralskemu sovjetu je takrat Pre<vLj tici sander Georgijevič Beloborodov, monter iz nadeždinske tovarne.
Današnji zahodnoevropski zasedanje na koncu Evrope z & liptičnimi opisi, kot na Pr“ner:-f^o čen s tobačnim dimom in sovražn pa je nad mestom že w V resnici pa je bilo zunaj lepo tfP svetlobi močnega sonca so se r^cv^zfiIa,^ burski vrtovi, blesteli so ribniki m J staro uralsko mesto uokvirjali v sie
Koliko časa je trajalo od udeležencev ni vedel natanko P že precej čez poldne. Beloborodo J ^ povedal glasovanje. Izvršni	ofj
potrdil razsodbo. Pet članov pre krepilo s svojimi podpisi.
Komu naj zaupajo izvršitev rd2*c]^ jcov*®5 Predsedujoči je rekel:	{e	V)^
Zaharovič Ermakov se je vrnils -e -M poveljeval delavskim odredom, p .
4
i
r
Med
% r
Sr
vsKim uuicuv«« - -rtnjSto^v, tlf1 „ je že opomogel. To je dostojen, ^ Je£j JJi r den uralski veteran in oče treh ,	2)^ih
ščenec revolucije, ki ne dovoli K
dlpoSicali so Ermakova. VPra^rosilA' nje. Soglašal je^ Za pomoč je p .P^in bivšega komandanta Ipatjevega ga poveljnika Jurovskega. _ „jjhovi^J 16. julija so Romanovi H1.] enajs^. odšli spat kot običajno,oko ^ iaVia d Uro pozneje sta se v domu pvJ $$»>' ojC10 opolnomočenca uralskega sovj	pred nn°s
Jurovskemu sta predlagala, najI ^ <;!# _ P^sl ter jima izročila dokument s p zidija.
zap
& etu
Domovina pa je tisti čas, stisnjena v ognjen obroč, bila težak boj s kontrarevolucijo znotraj in zunaj dežele.
Jekaterinburški komite je 14. junija razglasil mobilizacijo vseh komunistov. V tistih dneh sta se pridružili vrstam oboroženih zaščitnikov revolucije skoraj dve tretjini uralske partijske organizacije. Vsi delavci iz tovarn so šli na fronto.
Na Uralu seje začela nevarnost 26. maja. To je bil drugi dan beločeške vstaje. V juniju in prvi polovici julija jo zaščitniki Urala bili težke boje, da so zadržali svoje pozicije pred sovražno premočjo. Vsa železniška magistrala od Samare do Irkutska in pokrajine ob njej so prišle pod okrutno oblast belih. Povsod v teh predelih so zapirali komuniste, sovjetske delavce in aktiviste.
Uralci so pozorno spremljali, kaj se dogaja v Ipatjevem domu. Delavcem martiname v verh-isetski tovarni je govoril P. L. Vojkov. Listki z vprašanji so kar deževali:
- Povejte - je bral enega od njih - zakaj prebiva bivši car v razkošni družinski hiši in ne v stolpu?
- Vzrokov je več. Humanost sovjetske oblasti je najpoglavitnejši med njimi.
- Kje so carski briljanti?
- Komisija uralskega sovjeta jih je zapečatila in shranila.
- Kaj so pomenili te dni streli na dvorišču doma, kjer biva carska družina?
- To sta bila dva opozorilna strela straže, kije opazila dajanje zftakov z okna spalnice bivšega caija.
Ko so Romanove evakuirali iz Tobolska, se je sovjetska vlada zavedala, da jih premeščajo v.zale-dje, kjer jih beli ne bodo mogli doseči. In tako so carsko družino prepeljali z vzhoda na zahod, iz Sibirije na Ural. „Osvoboditelji44 Romanovih pa so za njimi sprožili val nasilja in množičnega ubijanja v imenu rešitve carske družine in ji s tem
Sovjetska vlada ni klonila pred poskusi proro-manovskega izsiljevanja. Nikolaja in njegove družine ni hotela izročiti nemški armadi, kar naj bi po zatijevanju Nemcev spodrezalo korenine medsebojnih nesporazumov na to temo.
Nemci niso odnehali. Na sovjetskem poslaništvu v Berlinu je pozvonil brat bivše'carice Ernst Ljudevit Hessenski in predlagal Rusiji svoje usluge kot posrednik pri odpravljanju nasprotij med Berlinom in Moskvo. Obljubljal je , da bo poskušal preprečiti nemško ofenzivo na Rusijo in s tem neizbežno okupacijo vse dežele. Razen tega bi izposloval morda celo razveljavljenje brestskega dogovora z zahtevo po vojni odškodnini 300 milijonov zlatih rubljev. Cena za obe uslugi bi bila osvoboditev in prevoz Romanovih v Nemčijo.
Vse to so bili računi brez krčmarja, ki se seveda niso posrečili, čeravno so Nemci obljubljali celo posojila, avtomobile in orožje v zameno za Romanove. Beli so pripravljali tajne operacije za „osvoboditev44 carske družine iz Jekaterinburga.
Drugi carski zdravnik dr. Derevenko je zlorabil pravico svobodnega obiskovanja carske družine v Ipatjevem domu in postal agent mestnih podtalnih skupin. Sredi junija je naskrivaj prispel v Jekaterinburg belogardistični polkovnik Sidorov s posebno nalogo. Usklajeval naj bi priprave za napad v dom Ipatjeva.
— Čas za osvoboditev se bliža — beremo v zapiskih Sidorova, ki jih izročil Nikolaju dr. Derevenko. - Vaši prijatelji ne spijo. Nastopil je pravi, težko pričakovani trenutek. — Zatem je Sidorov poslal Nikolaju še eno pismo, v katerem med drugim naroča, naj sporoči, če carjevič lahko sam hodi in če sta zanj potrebna dva človeka, da bi ga nosila. Piše tudi, aa bi bilo dobro uspavati caijevi-ča za uro ali dve in da bo to skrb prevzel nase dr. Derevenko. Naprej beremo: - Bodite mirni. Vse bo šlo po sreči. To vam zmagovalno obljubljam
STREL! SREDtti
Skupina oboroženih delaV5® i- polfl? 51 opolnomočenca sovjeta, je	roVs)ds A	^ D.
drugo nadstropje. Ermakov m	nvu Pa
speče ter jim naročala, naj vs jo.	je**!
Jurovski je sporočil	v
napadajo belogardistične arm	p
vsak čas znajde v artileriji. tr0pja. j y vsi umaknejo iz gornjega ^dsU°^fj
Drtig za drugim so s.t0Pa^e«1) »m ske družine (bilo jih je ^ -r^pp
najbližji (Botkin, Haritonc,	.vdj‘e^
va). Spuščali so se na^do ifl P indvajset stopnic med me
obrA
stropjem.
Na poti na dvorišče so se ^ r (-pritličje in prestopili prag ^lga^ sobe. Ta je bila šest metr široka.	^
Stene so bile prelepljene s kvadratastim vzorcem, o£ ^ tn1 J sivno kovinsko rešetko. N
Potem, ko so se vsi	p0teO
pravice Jurovski stopil nap$$ žepa vojaške bluze na štijfli:
razgrnil in in naznanil Pns . vu»-i
- Pozor! Razglašam o ta delavcev, kmečkih in v J
- V imenu ljudstva *	^
In tako so izzvenele za(fjjj,n
Takoj zatem so pod n»	^
streli.	julija	f
V noči sedemnajstega J končano.	.a«________
Začetek dinastije samostan. 305 let P°^eJ fcaK^prf, konec v Ipatjevem donl ’i6l^ Ipatjevskem samostanU -j
caija šestnajstletnega	f0u^>	*
Bele armade so Pr0 JE, JI,
Uralski delavci so se o n® m v bodo izročili kontrarevo ^jil
Sklenili so jih prepu	^
trositi njihove ostanke.
Se preden se je zdan ^ na dvorišče in jih naloi* jji
Su*
Ml
bratov. Tam so sežgal* carske družine.
10
DOLENJSKI LIST
filmom „Sacco in Vanzetti“, je začel snemati film o strmoglavljenem čilskem predsedniku Salvadorju Allendeju. V vlogi čilskega predsednika bo nastopil Gianmaria Vol on te, njegovo hčer, ki je ostala z očetom vse do njegovega poslednjega tre-» nutka, pa bo igrala znana italijanska pevka zabavne glasbe Rosanna Fratello. Izreden posluh za resničnost in iskrenost režiserja Montalde obljubljata, da bo filmska upodobitev čilskih dogodkov objektivna.
^ tortelier
violinske skladbe za svoj instrument še posebno, odkar je virtuozov na violončelo vse več. Primer takega igranja lahko poslušate na veliki plošči Jugo-tona, na kateri se predstavlja violončelist Paul Tortelier, ki ga na klavirju spremlja pianist Shu-ku Iwasaki. Na plošči izvajata dela Paganinija, Chopina, Ravela, Masseneta, Dvoraka in drugih znanih skladateljev;
Med filmi, ki jih je distribucijsko podjetje Vesna film pripravilo za letošnjo sezono, zasluži posebno pozornost češki film „Pozdravite- lastovke“. Eden najbolj znanih čeških filmskih ustvarjalcev Jaromil Ji-reš je ustvaril pretresljivo filmsko pripoved o mladem dekletu, ki v cvetu let čaka na usmrtitev v fašističnem zaporu. V času zapora oživlja spomine na svoje življenje, na delo v odporniškem gibanju, na mučenja in zasliševanja. Ob teh spominih v dekletu raste notranja moč in odločnost, da brez strahu stopi pred puške.
SRCE V
Komnu
V vrstah borcev naše na-rodnoosvobQdilne borbe so se z ramo ob rami naših ljudi bojevali pripadniki raznih narodov, med 'njimi tudi Poljaki. Ta skupni boj proti fašizmu bo tema novega poljsko-jugoslovan-skega filma, ki ga bodo posneli v Bosni. Scenarij že pripravljajo, medtem ko režiser in igralci še niso izbrani.
MIBIDEM
SIDRI
Znani italijanski režiser Giul-lano Montaldo, ki seje proslavil z odličnim, tudi nam poznanim
Bomvi
FESTIVAL
Tretji jugoslovanski pop boom festival bo 10. in 11. maja v ljubljanski tivolski dvorani. Kot druga leta bo tudi letos organizator skušal prikazati enoletni razvoj pop glasbe v Jugoslaviji. S tem namenom je povabil k sodelovanju preko 30 ansamblov, rock skupin in pevcev. Po festivalu bo izšla tudi dvojna plošča s posnetki „na živo“. .
Ameriški jazz pianist Eroll Garner, ki je poleg Oscaija Pe-tersonaeden najbolj znanih jazz virtuozov na klavirju, se bo predstavil naši publiki 8. maja v ljubljanski .tivolski dvorani. To bo njegov prvi in edini koncert v Sloveniji. Za Garneija pravijo kritiki, da je jazz glasbenik v pravem pomenu besede in je zato vsak njegov koncert edinstven in neponovljiv.
Trio Los Panchos je s svojo izredno ubranostjo ponesel pravo mehiško pesem po vsem svetu, ki ga že 25 let prepoznava kot edinstvenega interpreta. Na novi veliki plošči gramofonske hiše Suzy se trio predstavlja skupaj s skupino Sergia Pereza. Na plošči zasledimo vse najbolj znane mehiške melodije, od „La Palome“, „La Malaguena“ do „Cielito Lindo“. V poplavi potvoijenih mehiških melodij bo ta plošča prinesla nekaj čistih zvokov v vaš dom.
Uril:!:! IIIHIsllHII 11:111 :::::::::: :i:
Jugoslovanska pop skupina Korni grupa je stopila na pot mednarodnega uveljavljanja. Po nastopu na festivalu Evrovizije je v Italiji za gramofonsko hišo Riccordi posnela veliko ploščo „Not An Ordinary Life“. Na nji se predstavljajo s svojimi izvirnimi skladbami, le da so besedila vsa v angleščini.
Vsem tistim, ki ljubijo naravo, ime kanadskega pisatelja Ernesta Thompsona Setona ni neznano, je pa tudi že star znanec naših bralcev. Pri založbi Mladinska knjiga so se odločili, da bodo izdali razširjen izbor njegovih del. V treh knjigah „Črni kljusač“, „Rolf gozdovnik" in „Vinipeški volk“ je zajetih 22 daljših in krajših zgodb o življenju živali in o lepotah prvinskega bivanja z naravo Pisatelj je svoje zgodbe tudi sam ilustriral.
PLOŠČE
Violončelo se dolgo ni uveljavilo kot solistični instrument, pa tudi skladb, napisanih ža ta instrument, ni veliko. Čelisti zato radi predelajo klavirske ali
KNJIGE
NOČ V LIZBONI
Romani „Na zahodu nič no-vega“, „Črni obelisk**, „Slavolok zmage“ iri drugi niso tuji našim bralcem in tudi avtor teh
del Erich Maria Remarque je star znanec našega bralnega občinstva, zato so se pri Mladinski knjigi odločili/da izdajo njegov roman „Noč v Lizboni“, ki ga literarni kritiki smatrajo za eno najboljših Remar^ueovih del. Roman je prevedel Silvester Škerl.
MflDfk
Kitajska revolucija in lik njenega voditelja Mao Ce Tun ga sta za evropskega človeka polna protislovij in nerazumljivosti. Pisateljica Han Suyin je dolga leta zbirala gradivo, preverjala dokumente in pričevanja ter na .osnovi tako zbranega gradiva napisala biografijo Mao Ce Tunga, ki smo jo dobili tudi v slovenskem prevodu. Knjigo je izdala založba Lipa iz Kopra v prevodu Branka Vrčona. Biografija ne govori samo o kitajskem predsedniku, ampak o vsej kitajski revoluciji in jo na zanimiv, dramatičen način na-" zorno predstavi.
ULIKSES
V zbirki Kondor Mladinske knjige je v skrčeni obliki izšel znameniti roman iz svetovne književnosti „Ulikses“ Jamesa Joycea. Janez Gradišnik, ki je prevedel že poprej celotno delo, je iz obširnega teksta izbral najbolj značilne odlomke, tako da Kondorjeva izdaja zajema bistvo romana in kaže vse značilnosti svojevrstnega Joyceovega sloga in umetniške tematike. Izpuščena mesta so označena s
kratko vsebino. Gradišnik je izdajo opremil tudi s spremno besedo in opombami.
cvetje vjtstii
Zanimanje za povest slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja „Cvetje v jeseni“, ki spada med klasična dela slovenske književnosti, je po uspešni televizijski seriji in enako uspešnem filmu močno poraslo. Zato se je Mladinska knjiga odločila, da povest „Cvetje v jeseni“ ponovno izda v novi, bogatejši in prikup-nejši obliki. Knjiga je opremljena s podobami iz filmske stvari-
„Vsega sem se že lotil, samo pel še nisem! “ je med razgovo-; rom hudomušno pripomnil Toni Vovko, 23-letni uslužbenec tovarne Krke, ko sva se pogovarjala o njem in o njegovem delu, ki je resnično raznovrstno. Toni piše pesmi, drame, besedila za popevke in za zborovske skladbe, režira, riše in
□l
slika, skratka ni je skoraj zvrsti ustvarjanja, v kateri se ne bi poskusil. Beseda, dogajanje, lik, barva, vse mu je primerno sredstvo, da z njim začrta delček svojega sveta.
Večkrat so mu'že dejali, da neumno troši svoje ustvarjalne sile v vse smeri, namesto da bi se odločil le za eno smer in v nji
.napredoval. Po petem osvojenem prvenstvu na srečanju mladih talentov Jugoslavije so ga silili, da bi se povsem posvetil slikarstvu, toda Vovko je ostal zvest klicu po čimbolj raznovrstni ustvarjalnosti.
„Vsako izrazno sredstvo, naj bo beseda, lik ali barva ima svojo razsežnost in z vsakim se da
nekaj povedati. Vse želim preizkusiti/4
Ta težnja po izpovedovanju sveta, po postavljanju novih podob, ki šele tako ustvarjene prinašajo v zavest živa vprašanja življenja, je v njem že dolgo živa. Od otroških let, ko se je pomenkoval s starimi ženicami in možmi o prav nič otroških stvareh, do danes, ko pripravlja prvo pesniško zbirko, Kamnite sence“, ga nek notranji vzgon sili, da odpira vedno živa vprašanja življenja. Ne zato, da bi jih reševal, ampak le da jih postavi pred človeka, ker meni, da se mora človek najprej nekega problema zavesti in ga šele potem lahko rešuje.
Po vsem tem sodeč je Toni Vovko v svojem ustvarjanju izrazito angažiran, tako v lastnem kot v interesu vseh. Zanj je človek izgubil tla pod nogami, preveč se je odmaknil od svojega prvobitnega temelja — narave in se izgubil v svetu strojev, v katerem postaja samo del brezčutnega gibanja. In s tistim trenutkom, ko pristane na tako določljivost, je že dokončno iz-
gubljen. Človek, ki ne živi z naravo, ostane tujec v svetu.
V pesmih zato Vovko najraje riše socialno tematiko, še posebno položaj kmeta, ker mu ta pomeni simbol človekove razklanosti — je še v stiku z naravo in živi z njo, po drugi strani pa ga tempo modernega življenja trga od zemlje.
„Človek ne zna več ugledati cvetočega drevesa, ne vidi trave, ker je zagnan v dirko za trenutnimi cilji materialnega blagostanja. Če mi uspe, da s svojimi slikami, dramami ali pesmimi vzbudim v ljudeh vsaj težnjo, da se začno spraševati, sem že veliko do^gel. Poleg tega pa je v naravi ustvarjanja tudi to, da prinaša v zavest samega avtorja nekakšno ravnovesje in zadoščenje. Ko človek ustvarja, pravzaprav najgloblje spoznava samega sebe, s tem pa tudi druge ljudi. Pri ustvarjanju ne gre za oblikovanje dokončnih resnic, ampak za podobe dovolj močnih impulzov, ki v drugih ljudeh spodbude poustvarjalnost."
V okviru takega razumevanja gleda Toni Vovko tudi pomen
kulture za našega človeka. Mnenja je, da je neresnično trditi, kako neposredni proizvajalec potrebuje preprosto kulturo. S tem delovnega človeka pravzaprav ponižujemo. Tudi neposrednemu proizvajalcu, čeprav kulturno ni tako izobražen, je treba nuditi vredne kulturne dobrine, na katere bo vsaj iskal odgovor.
In kako gleda Vovko na možnosti mladih ustvaijalcev pri nas!
„Moja generacija ima dovolj ustvarjalnih moči, le da se te ne morejo ustrezno uresničevati. Nekdaj je bilo Novo mesto kulturno zelo živahno, zdaj ni več. Morda smo na Dolenjskem preveč moči vrgli v gospodarsko rast, razvoj kulture pa smo ma-
lo	zanemarili in se omejili na nekakšno „uvažanje** kulturnih dobrin. Prav to pa je narobe. Morali bi podpreti domačo ustvarjalnost, dati možnost mladim, da se uveljavijo. Čas bo potem pokazal, kaj je dobrega. Toda samo množično ustvarjanje in sprejemanje bo res razgibalo naše kulturno življenje.“ MiM
DOLENJSKI LIST
PREDSTRVUAmO VAfflr\
TGk?
	
	
	
	
	
	
zanikrnost
ttPo otrocih se največkrat zažge; ker ne pazijo Dolenjci skoraj nič nanje, puščajo jim delati kar hočejo. Nad Stražo kipi iz visoke strmine več sto centov težka skala. Vsak hip se lahko utrga, ker je vsa spQdpra-na. Ali nihče se za to ne briga. Čez potoke skoraj nikjer ni poštene brvi, čez nektere gre se s smrtno nevarnostjo. Studencev ni malo in nekteri imajo dobro, čvrsto vodo, kar je mnogo vredno, ker Krka ni po letu za nič. Ali nikjer ne vidi se kaka skrb, da se lahko more do studenca priti in vodo zajemati ali da se ohrani vir čist s kakim oklepom ali nadzi/dkom. Le v G. Kamenju je drugače, ker je narava že sama pomogla. Nekateri dobri vrelci izvirajo prav blizu Krke skoraj tik brega, lahko bi se dalo obvarovati, da jih ne zalije ob času povodnji motna reka. Ali tudi te brige nisem našel nikjer.
Na Hudem imajo tako razdrte strope, da pada v hiši na
mizo zrnje, ki ga brskajo pod streho kokoši; na svatbi padali so celo mišji dreki v skledo, ki je stala pred starešino.
V Luknji podrl se je jez, ker se ni nihče menil zanj, pod Vo-lavčami pa se je ob času velike Krke tako mlin tresel in zibal, ker ga nihče ne popravlja, da je bil mlinar z družino v smrtni nevarnosti.
Tudi zida se pogostoma tako, da lahko še tisto leto vse na kup pade. Kadar gredo domači kamo n<f delo, velikokrat puščajo vse odprto in če se jim tudi včasi ukrade, jih vendar nesreča ne izuči. Okoli Bršlina je podrl, veter tri kozolce, vsi trije so bili spodaj od starosti trohleni, ali na to ni nihče mislil. Stari Mlinar je rekel: ,Naj leži, saj je že dosti dolgo stal, se je pač naveličal.
Zares, to kar je dejal stari Mlinar, je dostikrat še danes značilno za Dolenjce-. .. Za Krko .in njene jezove ter vodo
tudi danes ne skrbimo kaj prida bolje kot v Trdinovih časih, otrokom še naprej dajemo vžigalice v roke, tatovom tudi še zdaj puščamo odprte hiše . . .
Torej počnemo tako, kot je zapisal Trdina. In počenjamo tako, kot je tudi omenjal stari bard:	ljudje se izgube po
krčmah in puščajo živino vnemar, lovci streljajo nepozorno, posebno grozovita so pota in tako .naprej nam je nadrobil Trdina.
Z različnimi izgovori se poskušamo reševati iz neugodnega položaja, toda zares je ni boljše besede, ki bi označevala naš odnos do teh in podobnih stvari. Kaj bi besede zavijali v celofan:	povejmo kratko in
jedrnato, da gre za zanikrnost. In zanikrnosti bi tudi danes še marsikje lahko stopili na prste!
Zanikrnost: lepa domača beseda za nečedno dejanje. Se ji bomo znali izogniti?
m mm mm
um
Sredi julija bo minilo pol stoletja od prve zlate olifhpijske medalje, ki si jo je priboril Jugoslovan. 20. julija 1924 so olimpijske fanfare v Parizu oznanile, da je Jugoslovan, Slovenec, Novomeščan Leon Štukelj zmagal v telovadnem mnogoboju in postal olimpijski zmagovalec s 110,34 točke pred Cehom Pražakom, ki jih je zbral 110,32 in Čehom Supči-kom s 106,93 točke. Štukelj je svoje zmagoslavje potrdil še z zmago in zlato medaljo za vajo na drogu.
To je bil za jugoslovanski šport kajpak izreden uspeh, hkrati pa veliko presenečenje ne le za svetovno športno javnost, pač pa tudi za domače poznavalce. Štuklju, ki je bil sicer najboljši predstavnik jugoslovanske vtste, namreč niti naši niso pripisovali nobene možnosti. Da bi bilo vse še slabše, se je fant, ki je pozimi tega leta diplomiral na pravu, po petmesečnih pospešenih pripravah
močno poškodoval in sploh niso verjeli, da bo lahko nastopil.
Šele ko, so mu dovolili, tfa je imel pri vajah pomočnika, ki naj bi pazil, če bi zaradi poškodovane roke Štuklja odtrgalo z orodja, je začel telovaditi - in si pritelovadil dve zlati medalji.
Novomeščani so prvaku ob povratku pripravili veličasten sprejem, zakurili pred njegovo rojstno hišo dva kresova, okrasi-
li	vlak, ki gaje pripeljal iz Ljubljane, in pripravili na trgu miting. Dr. Režek, mestni župan, ga je z rotovža pozdravil z besedami: „Ave, triumphator!“ Tako so Rimljani pozdravljali s slavo ovenčane vojskovodje, ko so se zmagovito vračali z osvaj jalskih pohodov .. .
Štukelj je potem več kot desetletje predstavljal vrh evropske in svetovne gimnastike. Prav prvenstvo v Parizu mu je odprlo vsa vrata v svet. Še isto leto so ga povabili na turnejo na Fin-
sko, kjer se je srečal s slovitim tekačem Nurmiiem.
Petdeset let mineva, odkar je Novo mesto dalo Jugoslaviji ve likega športnega junaka, naj boljšega olimpionika v vsej naš zgodovini. V naslednjih števil kah P bomo začeli objavljati spomine Leona Štuklja ob 50. obletnici njegovega zmagovitega nastopa in potovanja na Finsko, ki mu je od vseh potovanj in nastopov ostalo najbolj v spominu. Kje je nastopal, srečanje z Nurmijem, finski pogledi na amaterizem in tedanje pojmovanje športa ter Štukljevo občudovanje finskih običajev in pokrajine — to bodo glavne teme Štukljevega potopisa.
Po petih desetletjih o prvih velikih uspehih jugoslovanskega športa - posebej za prilogo izpod peresa najuspešnejšega našega športnika vseh časov. Torej: v P v naslednjih številkah v maju, juniju, juliju in avgustu ter septembru.
GRACARJEV
TURN
Vseh dvanajst ropaijev je pustil, da so pred njim šli v zidanico, on pa je hitro zaprl vrata za njimi in jih zaklenil. Uskoki so bili v pasti. Rangus je pozneje v spomin na ta dogodek na vrata grajske kašče naslikal roparske Uskoke. Upodobil jih je le enajst, namesto dvanajstega pa je naslikal sebe, seveda v roparski opravi.“
Med mnogimi zanimivostmi, ki so se ohranile o gradu do današnjih dni, je za slovenski narod nedvomno najbolj pomembno obdobje, koje bil lastnik gradu Dragotin Rudež in koje k njemu zahajal Trdina. Iz tistih časov je dosti ohranjenega gradiva, o tem je dosti pisal publicist Ivo Pirkovič.
O Antonu Rudežu in njegovemu sinu Jožefu, ki sta sicer živela v Ribnici, sva že povedala nekaj besed. Dodati velja, da je bil ribniški grad, ko sta tam živela Rudeža, pomembno kulturno shajališče. Anton Rudež je zahajal na dom barona Žige Zoisa v Ljubljani, zapisoval je celo narodne pesmi in zbiral redkejše jezikovne izraze za ribniškega kaplana Valentina Vodnika, ki je bil v gradu vsakdanji in vedno dobrodošel gost! Iz Rudeževih zbirk je prišlo preko Jerneja Kopitarja marsikaj tudi v Miklošičev slovar. Na Rudežev grad v Ribnico je prihajal tudi Prešernov prijatelj dr. Jakob Zupan; nasploh je Rudež gostil znane kulturne osebnosti tistega časa, med drugim Vraza in Korytka. Antonov sin Jožef, ki je dosti potoval po svetu, je v Weimarju obiskal tudi slovečega pesnika Johanna \Volfganga Goetheja.
Nekega dne je na Gracaijev turn prišlo naročilo:	„Pripravite sobe za vojvodinjo
Mecklenburško in njeno spremstvo. Prišla bo odkopat Bratovsko gomilo. Nadeja se, da bo v njej morda našla srebrno čelado, ki jože dolgo išče, da bi jo podarila pruskemu princu prestolonasledniku/4
Josip Rudež se je izkazal za pravega sinu svojega očeta, ko je odvrnil: „Kako, Mecklen-burška? Nikomur nisem dovolil kopati!“ Okrajni novomeški glavar je onemel, toda ostalo je po Rudeževem, čeprav so ga zaradi tega poklicali k vojakom in je moral odšteti veliko denarja za cesarsko vojno posojilo, da se je odkupil.
„Vojvodinja Mecklenburška, ki je bila visoka plemkinja, je menda posebno dragocene arheološke zaklade dvigala iz grobov ponoči v krvavo rdečem svitu bakel. Šepetali so, da je nezakonska hči cesarja Franca Jožefa. Zamer-jati se ji bi bilo zares norost - ali pa morda pogum rodoljuba, ki je hotel gomilo rešiti domačemu -raziskovalcu,44 je zapisal Ivo Pirkovič v feljtonu Gradovi umirajo.
Na gradu se je pri Rudežu po vojvodinji oglasil tudi Kušljan, ki gaje prijela arheološka strast takrat, ko sta s Hudoklinom kopala po okolici. Njemu je Rudež z veseljem dovolil kopati, čeprav na Bratovski gomili pod Gracaije-vim turnom ni odkril drugega, kot daje gomila prirođen kamnit griček, ki gleda iz tisočletnih naplavin.
' -.
«11 P®
ti 11:
i i ,	1
' n ' 1 < '1 š * i *
M.
Jožefov sin Dragotin je bil prvi Rudež, kije prebival na Gracarjevem turnu. Tudi Dragotin je bil vnet za kulturo, bil je dvakrat deželni poslanec in navdušen častilec ruske umetnosti. Dragotin je spoznal Trdino, potem ko so ga upokojili in se je z Reke preselil v Novo mesto, se z njim pobratil iri mu celo pomagal zbirati pisateljsko gradivo. Odveč je zapisati, da je bil Trdina čest gost na Gracaijevem turnu, kjer je imel v zahodnem grajskem stolpu tudi svojo sobo. V njej je nastala prene-katera čudovita bajka o Gorjancih. Rudež pa je Trdino pravzaprav odkril slovenski literaturi, ko je takratnega urednika Ljubljanskega zvona Frana Levca seznanil s Trdinovim delom. Ni čudno, da je po smrti Dragotina Rudeža Levec 1885. leta v Zvonu zapisal, daje bil Rudež „mož plemenitega srca, staroslovanskega poštenja, izredne gostoljubnosti, požrtvovalne darežljivosti in zlatočistega domoljubja44. V Slovanu pa so zapisali, da je bil „izredna prikazen v našem narodu in jeden najplemenitejših narodnjakov, kar jih je rodila zemlja slovenska44. .
Na grad je zahajal tudi čudaški jetični študent Franc Hudoklin iz bližnje Stare vasi, ki so ga z novomeške gimnazije pred maturo vrgli z odličnimi spričevali, toda z vedenjem „kornaj zadostno44. Baje je dobil tako oceno iz vedenja, ker je preveč glasno popravljal pro-1 fesoije. S Trdino je postal prijatelj, saj je tudi sam pesnil. Ko je Rudež umrl, star komaj 52 let, je Trdina pretresen odšel, ogrnjen kot vedno v oguljeno zimsko suknjo, jetični študent pa se je lepo oblekel, sedel za mizo in dejal materi: „Popoldne bom umrl, pojdite po gospoda!44 In res se je tako izpolnilo ... Grajska Marica, za katero je gledal jetični študent, se je omožila v svet, študentu Hudoklinu so po smrti brezsrčno pokradli literarno žetev, Ljubljanski zvon in Slovenski biografski leksikon pa^ sta mu posvetila nekaj toplih besedi.
Po Rudeževi smrti je grad prevzel njegov sin Josip. To je bilo v časih, ko je Schliemann odkril Homerjevo Trojo in koje val navdušene raziskovalne strasti* zajel vs^. Arheologija je potrkala tudi na vrata Podgoija. Na Gracaijevem turnu so ugibali o skrivnostih velike predzgodovinske gomile v dolini pod gradom. Trdina je napisal bajko „Bratovska gomila44, jetični Hudoklin pa je s prijateljem Kušljanom začel kopati po zemlji. Vse načrte je prekitlila dvojna smrt ...
Sicer pa je o samouku - arheologu Kušlja-nu, ki je bil po poklicu krojač, znano, da gaje obiskal tudi kustos Deželnega muzeja Alfons Muellner, ki ga je naučil, kaj je arheologija in kako mora kopati. O Kušljanu je slišal celo kustos Dvornega muzeja na Dunaju Jožef Szombathy, ki ga je dvakrat obiskal na Dolenjskem in ga povabil tudi na Dunaj. V znak priznanja mu je podaril zlato uro z debelo verižico ter ga naučil znanstvenega izkopavanja, kakršnega v Sloveniji takrat še nihče ni znal. Z novim orodjem in boljšim znanjem je Kušljan odkopal v Goijancih veliko keltsko grobišče. Jetični študent, njegov učitelj, bi bil nedvomno vesel Kušljanovega uspeha ...
Nedvomno se z bogato kulturno dediščino Gracaijevega turna in njegovih lastnikov ne more primeijati noben drug grad, niti Prežak ne, ki je bil last Andreja Smoleta in ki gaje obiskoval tudi Smoletov prijatelj France Prešeren. Za kulturo so bili navdušeni vsi zadnji lastniki Gracaijevega tuma . .. Prav tak je tudi zadnji graščak Herbert Schoeppl, ki hrani bogato zakladnico spominov. Mnogo dokumetov mu je žal uničila vojna vihra. Septembra 1942 so se v gradu namreč utrdili belogardisti, kiso jih čez nekaj dni partizani napadli in potem v začetku decembra grad zažgali, ker je bil pomembna strateška točka.
Herbertu Schoepplu je najbolj žal, da so v požaru zgorele številne Rudeževe umetniške slike, knjige neprecenljive vrednosti, dokumenti o zgodovini družine in dragocene ruske ikone, ki jih je zbiral Dragotin Rudež v času, ko je bil deželni poslanec na Dunaju. Herbert je na grad izredno navezan; čeprav se je tja priženil z Vrhovega, je s pokojno ženo Vlasto Rudeževo po vojni grad obnovil vsaj za silo, da gaje zaščitil pred propadanjem.
Blagohotno in z velikim navdušenjem je vsakorrtur razkazal Trdinovo sobo v gradu in poslikana vrata grajske kašče. Toda po ženini smrti in po tem, ko zaradi starosti ni mogel več sprejemati številnih obiskov, so morali Trdinovo sobo v gradu zapreti, pohištvo pa so odpeljali v muzej.	^
Vsekakor bi bilo že zaradi bogate in slavne zgodovine Gracaijevega tuma lepo, če bi grad popolnoma obnovili, v njem spet odprli Trdinovo sobo ter predstavili javnosti Rangusova poslikana vrata, pa tudi številne dokumente in druge dokaze, ki pričajo o zanimivi preteklosti gradu, ki je bil zgrajen za bojevnike, pa je postal pozneje trdnjava kulture . .,
1					Sr	S?	HuU		--	r.r	X.	«mu,
				S	A	M	A	R	i	T	A	N
				T	R	A	Q>	e	D	1	J	A
				K	A	J	A	d«	0	M	A	M
				A	R		;,i	€	L	1	S	A
			>A	N	A	r	0	L	1	a	'Sl	••
r -	■; ■	K	A	K	r	e.	J	A		A	K	
» 0	h	A	R	A	■*-	0	s		V	N	U	■K
r k	A	R	e		0	D	r	0	K	» :•••	R	0
! R	0	P	K,	F	L	0	R	A		L	A	T
1 A	_R^	0	M	A	Ki	R	A	z	P	0	R	A
S	1	v	0	R	S&	A	H	A	S	V	t	R
Rešitev prejšnje križanke:
ZELJE TUDI NOTRI? - Svet je res nor, vsaj po novih žen-fih čepicah sodeč. V holandskih asopisili sc je pojavila slika mane-;nke, ki ima na glavi pokrivalo se-avljeno iz pravih zeljnih listov, feator tega velczanimivega modne-aitikla pa ima zcijc najbrž tudi v avi.
DL
AVAN-
TURA
DAVNI
LIK
NI20ZENI
LUKA
ŽIME
BRAZIL
DRŽAVA
ZANKA
DL
ĆRN0M0R.
LUKA
KRČMAR
JAREK
BLODNJA
POSVETU
BLAGAJNA
DELEŽ
Ferz""
PESNIK
.►
VRSTA
RIB
SARAJEVO
BOLG.
POGORJE
W
ZVEZDA V odrt
IHTAV
ČLOVEK
2.IME
PLATINA
M. IME
VZOR
ONEILL
EUGENE
NEM.
MESTO
ZOLAJEV
ROMAN
SVETOVAIH)
ALUMINIJ
TRATA
HRV.
PETROL
GR.
OTOK
DL
LIRSKA
PESEM
DENARNI
ZAVOD
GL.MESTO
JORDANIJE
mm
l
POGINJA
JEZE
HIMALAJ.
KOZA
VRH
TUR
MUZA
POEZIJE
DL
DROZG
I
1
1
I
I
I
I
Nasilje v središču mesta
Sredi Stockholma so pretepi in nasilje na dnevnem redu, policija pa je brez moči - Mladim je vseeno, kaj bo z njimi
Allting, javno shajališče v Stockholmu, sredi dneva. Petindvajsetletni mladenič trešči s steklenico ob zid niše in z ostrin vratom steklenice v roki naskoči drugega fanta. Divje kriči, da bo nasprotniku prerezal vrat. Mimoidoči se ne ustavijo, odmikajo se in hite dalje, samo nekaj opazovalcev se umakne na drugo stran ceste. Medtem potegne napadeni fant iz žepa verigo od kolesa in začne z njo mahati kot z bičem. Udarci, kri, stok . . .
To ni prizor iz filma, to je živa resničnost v samem cen-
tru glavnega mesta Švedske. V pretep se noče nihče vmešavati. policije ni od nikoder. Komentar opazovalca: ..Tak pretep je vsakdanja stvar pri nas v Alltingu. Ni nevarno, dokler se pretepajo samo med seboj'“
Ulice v Alltingu so se spremenile v pravi gangsterski brlog. Policija v Stockholmu je brez moči. Vsak dan se na tem shajališču dogajajo grozljive stvari, mladi, 15 do 25Jet stari ljudje zaustavljajo prebivalce in od njih z noži, z izvijači zamaškov ali 's pestni izsilijo denar za alkohol, mamila.
[ '.oupr*
Prizor, ki so ga posneli reporteiji ob belem dnevu v.središču Stockholma.
Medsebojni pretepi so na dnevnem redu, nihče pa ne more narediti reda. Policisti pravijo, da je položaj brezupen. Če zajamejo enega prestopnika, ga zamenja deset drugih. Poleg tega pa se jim zdi za malo, da morajo delati red med množico, ki jo urad za socialno pomoč podpira skoraj z enako vso to, kot znesejo policijske plače. V enem letu so pozaprli 3556 izgrednikov, toda učinka ni bilo nobenega. Dogaja pa se celo, da mimoidoči ščitijo mlade kriminalce pred policijo.
Najbolj so prizadeti trgovci, ki jim izgredniki razbijajo izložbe, kradejo blago in jih povsem javno ter očitno izsiljujejo. Policija redno prihaja prepozno, ko je že vse razbito, gosti razgnani, trgovec poškodovan. Zato ni čudno, da trgovci in lastniki lokalov z nasiljem odgovarjajo na nasilje. Uslužbenci se uče obrambnih veščin, da se zaščitijo' pred huligani in sami napravijo red, kadar je potrebno. Dostikrat pa jim vse znanje nič ne pomaga, saj je mladim vseeno, kaj bo z njimi. ,.Zapor ali ulica -vrag vzemi vse skupaj! “ pravijo.
I
I
I
I
I
I
B SX%
Golida in pinja
Pomembno živilo so bili mleko in izdelki iz mleka. Ko je gospodinja pomolzla kravo, je golido z mlekom odnesla v kuhinjo, kjer je mleko odmerila nekaj za takojšnjo uporabo, nekaj pa ga je zlila v latvice.
Latvice z mlekom je potem dala v peč, kjer se je „topilo". Naredila se je debela smetana; to so posnemali in spravljali v pinjo. Ta posoda je služila za izdelavo masla. Največkrat je bila lesena, poznamo pa tudi lončene pinje (na sliki).
Nabrano smetano so v pinji ,,žo-kali“, dokler se ni naredilo maslo. Maslo so gospodinje nosile prodajat, uporabljale* pa so ga tudi za zabelo, če pri hiši ni bilo masti. Z njim so zabelili jedi, ki so bile namenjene porodnicam.
Stranski izdelek pri tolčenju masla je bilo pinjerio mleko, ki je bilo zelo okusno, še posebno pa se je prilegalo s koruznim močnikom.
ii
S
I
I
Lesena golida in lončena pinja, posodi, ki sta služili za molžo in pripravljanje masla.
PARADIŽNIK V STAREM RIMU
Prt,ja8°* l , bi se pač ne 5»i Kleopatra? ^ ‘ned križarje-11 ,la* za^on' j, * “Ha namreč lo il v°*ov je škripanji izvoljenki
onkraj velike luže.
Cesarska galeja je dvignila sidro. Zazibali so se v modri Mediteran. V kozarcu se je zapenil teran, na krožniku se je /,našla orada, pečena na žaru. popevkar s harfo je zategnil tisto, najnovejšo, in veselo potovanje se je pričelo.
Bolj ko se je bližala afriška obala, toplejši.so postajali vetrovi in cesar je slonel vse dni na ograji, zrl v daljo in sanjal ... ,
Sanjal je naš cesar, da, a sanjalo se ni Antoniju, kaj se je medtem skuhalo v podpalubju, kjer so krepki sužnji vlekli vesla! Pod krov, dragi bralci, sta se v pristanišču vtihotapila dva tiča: Furunkulus in Karbun-kulus. Sedla sta na prazna mesta dveh veslačev in čakala na primeren trenutek . ..
In ta t/enutek je bil zdaj tu! Zdaj, ko je cesar otožen visel na ograji in je topli vetrič prinašal na palubo Kleopatrine pozdrave .. .
PROSTA DELOVNA MESTA!
Razpisna komisija pri NOVOTEKSU
TOZD PREDILNICA METLIKA
razpisuje prosta delovna mesta:
1. VODJA ANALIZ IN NAČRTOVANJA , 2. 4 PREDILNIŠKI TEHNIKI - vodje izmen
Pogoji so: pod 1
— diplomirani ekonomist in 3 leta prakse
— ekonomist in 5 let prakse
— ekonomski tehnik in 8 let prakse
— zaželena je praksa v plansko-analitski ali finančni stroki pod 2
— končana srednja šola
— odslužen vojaški rok
— zaželena je praksa
— moški
Rok prijave je do 10. maja 1974. Ponudbi je potrebno priložiti dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis s podatki o praksi. .
Ponudbe pošljite na naslov: „NOVOTEKS", TOZD predilnica Metlika - razpisna komisija.
r>
VSAK ČETRTEK BOLJŠI
DOLENJSKI UST
23
LICITACIJA!
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje licitacijo za odprodajo avtomobilov:
- 2 FIATA 750 - SANITET.
- 2 IMV - KOMBI.
- 1 „LAND ROVVER"
Vse v voznem stanju.
Odprodaja bo 11. 5. 1974 ob 8. uri za družbeni in ob 9. uri za zasebni sektor v mehanični delavnici zavoda pred Hotelom Kandija.
r
PROSTA DELOVNA MESTA!
ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO Strokovna služba
I. razpisuje
PROSTA VODILNA DELOVNA MESTA:
1. ZDRAVSTVENEGA SVETOVALCA
2. NAČELNIKA ODDELKA ZA PLAN IN ANALIZE
3. VODJE SLUŽBE ZA OTROŠKI DODATEK
Pogoji:
Pod 1.: medicinska fakulteta, 10 let delovnih izkušenj pod 2.: visoka ali višja šola ekonomske, pravne ali upravne smeri ali tem sorodne šole, 4 oz. 8 let,delovnih izkušenj pod 3.: pravna fakulteta I. stopnje ali višja šola za socialne delavce ali višja upravna šola ali tem sorodne šole, 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati za razpisana delovna mesta morajo obvladati slovenski jezik, imeti smisel za vodenje, organizacijo in delo z ljudmi ter ustrezne moralno-politične kvalitete.
II. objavlja
prosta delovna mesta:
1. REFERENTA' ZA PRAVNE IN PREMOŽENJSKOPRAVNE ZADEVE
2. FINANČNEGA REVIZORJA
3. REFERENTA ZA EVIDENCO ZAVAROVANCEV
4. 2 ADMINISTRATORK - STROJEPISK
5. ADMINISTRATORKE - STROJEPISKE pri podružnici Črnomelj
6. ADMINISTRATORKE - STROJEPISKE pri podružnici Krško
Pogoji:
pod 1.: pravna fakulteta ali tej sorodna visoka šola, 3 leta
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 2.: višja ekonomsko-komercialna šola ali tej sorodna
šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 3.: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali tema
sorodne šole, 2 leti delovnih izkušenj
pod 4., 5. in 6.: administrativna ali tej sorodna šola ali najmanj l -letni strojepisni tečaj, preizkus znanja slovenščine in strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj
Prijave na razpisana in objavljena delovna mesta pošljite x skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov:
ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3, NOVO MESTO
ffl ^ j i
IPOBVESTILAI
TEDENS^
Petek, 3. maja - Filip Sobota, 4 maja - Florjan • Nedelja, 5. maja -Angel Ponedeljek, 6. maja - Judita Torćk, 7. maja - Gizela Sreda, 8. maja - D. Rdeč. križa Četrtek, 9. maja - Dan zmage
'=KU![•
BRESTANICA: 4. 5. ameriški barvni film „Ljubezenske melodije".
ČRNOMELJ:	5.	5. ameriški
barvni film:	„Cromwell“.	8. 5
francoski barvni film:	,,Skupna
postelja in miza“.
KOSTANJEVICA: 4. 5. francoski barvni film „Ognjena ljubezen". 5. 5. ameriški barvni film „Bili Kid“.
mM
KRŠKO: 4. in 5. 5. francoski barvni film „Kako skriti mrliča". 8. 5. francoski barvni film „Napačni strel".
METLIKA: Od 1. do 5. 5. ameriški barvni film „Nevarna linija ' 7000“. Od 3. do 5. 5/ francoski barvni film ,,Hulja". 8. in 9. 5. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni".
MIRNA:	4. in 5.	5.	„Fra
Djavolo".
NOVO MESTO: Od 3. do 6. 5. barvni film „Vrnite osamljenega revolveraša".. 5. 5. ameriški film „Čudna čuda Charlije Chaplina", od 7. do 9. 5. angleški barvni film-„Divji Mesija".
RIBNICA: 4. in 5. 5. italijanski barvni film „Teksas je preko reke".
ŠENTJERNEJ: 4. in 5. 5. „Kraljevski sen".
TREBNJE: 4. in 5. 5. ameriški barvni avanturistični film „James Bond v službi njenega veličanstva".
OS
SLUŽBO DOBI
V PLANINSKIH DOMOVIH nudimo sezonsko ali stalno zaposlitev priučenim servirkam in nekvalificiranim delavkam. Sezonsko zaposlitev nudimo v Triglavskem domu na Kredarici oskrbniku, kuharici in administratorju. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, p. p. 320, 610001 Ljubljana.
V SLUŽBO SPREJMEMO dekle, ki ima veselje do gostinskega dela, oziroma za pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra, drugo po dogovoru. Ponu-
* dbe pošljite pismeno ali se osebno oglasite na naslov: Gostišče Bla^ žun, Franc Grašič, Kranj, Cesta talcev 7, telefon 22-001.
TAKOJ SPREJMEM vajenca ali fanta za priučitev v kolarski stroki. Janez Medic, Irča vas 7, Novo mesto
STANOVANJA
ODDAM SOBO in nišo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (1102/74).
ZAMENJAM STANOVANJE v Beogradu za stanovanje v Novem mestu! Nudim dvosobno konfort-no stanovanje s centralno kurjavo, telefonom ter garažo za • * dvosobno ali trisobno stanovanje v Novem mestu. V poštev pride tudi trojna zamenjava Beograd Ljubljana - Novo mesto. Informacije po telefonu 011-601-663 ali 068 - 21-449.
Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik november 1969. Evgen Punger-_čič, Zagrebška 14, Novo mesto.
AVTOMOBIL ZASTAVA 13000 (letnik 1969), zelo dobro ohranjen, ves čas garažiran, ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
PRODAM
PRODAM pse mladičke, pasme veliki črni šnaucer, odličnih prednikov. Ogled po 15. uri - Pot na Rakovo jelšo 15/1, Trnovo, Ljubljana.
PRODAM večjo količino cvička po nizki ceni. Dam ga tudi po majhnih količinah. Anton Dru-škovič, Kraška vas 14, Cerklje ob Krki. Dolenjsko.
PRODAM popolnoma nov 140-litrski * trifazni hidrofor. Anton Gruden, Dol. Podpoljane 3, Ortnek.
-PRODAM 2 ha sena na rastilu. Milka Rukše,
Dol. Maharovec 29, Šentjernej.
PRODAM elektromotor 5,5 KM s kablom in stikalom. Franc Bobnar, Podgora 11, Straža.
PRODAM skoraj novo motorno kosilnico Alpinist. (Vogel mot., greben 120 cm). Lamovšek, Mirna vas 18, Trebelno.
PRODAM lažji gumi voz, okrasni , voz (prek), kosilnico, navadni voz, kravo IŠD. Jamnik Podrcča 24, Kranj (pri Medvodah).
PRODAM kombiniran otroški voziček. Ogled po 14. uri. Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto.
PRODAM več oleandrov in agav. Zofija Rotar, Lobetova 1 (Žabja vas), Novo mesto.
PRODAM popolnoma novo trajno goreco peč in otroški kombiniran voziček. Naslov v upravi lista.
PRODAM garažo in hladilnik. Naslov v upravi lista (1103/74). PRODAM prikolico z volanom za enoosni mah traktor Maček. Jože
Retelj, Dol. Kamence 7 a, Novo mesto.
PRODAM par kon (kobila 3 leta, konj 12 let). Martin Lokar. Dol. Karteljevo 21, Mirna peč.
OBVESTILO! Prodajamo enoletne ijave kokoši, zelo dobre nesnice in enodnevne piščance, bele, težke ‘ in rjave srednje težke pasme. Piščance lahko dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek popoldan od 16. do 20. ure, vsak petek popoldan od 15. do 21. ure ter vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure. Priporoča se:	Mijo Gunjilac, valilnica,
68?8 1 Senovo.
HIŠO z majhnim gospodarskim poslopjem (voda, elektrika v hiši) med postajo Libna - Krško ob asfaltirani cesti, vse v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za Boštanj ali okolico Sevnice. Ferdo Turnšek (ribič), Sp. Stari grad 5, 68270 Krško. Informacije, ogled vsak dan.
PRODAM veliko enonadstropno hišo na zelo prometni točki ob Krki in asfaltu. Julijana Bevk, Krška vas pri Brežicah.
PRODAM manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. 50 arov novega vinograda in njivo na lepi sončni legi in z lepim razgledom. Izkop za novo stavbo z dovoljenjem in načrtom. Elektrika in voda poleg, dovoz z vsakim vozilom. Tončka And rej aš, Zdole 63-Cele, 68270 Krško.
RAZNO
ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVI-LA? Si želite z domačimi zdravili odpraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti razne bolcani, kot so krčne žile in revma? Pošljem vam navodila in nasvete, če priložite znamko za 80 par in čitljivo napisan svoj naslov ter opis svojih težav, nakar vam pošljem odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana.
POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno • izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
mmsa
Ob prezgodnji, boleči izgubi našega ljubega moža, očka in starega atika
STANISLAVA VIDOŠA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tako številno darovane vence in cvetje. Hvala predstavnikoma ZVVI in ZZB za govor pred hišo ter pri odprtem grobu in godbi na pihala iz Črnomlja. Hvala vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in nas tolažili. Posebej se zahvaljujemo tov. Enici Škof za organizacijo in. nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Kristina, sin Bogdan z družino in sin Danilo
Črnomelj, 20. aprila 1974
ZAHVALA
Namesto cvetja na grob pokojni Zori Adam iz Novega mesta je Julka Koščak, Brod 30, poklonila 100 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto.
ZDOMCI, POZOR! Izredno priložnost imate pri nakupu dvostanovanjske hiše z vrtom po zelo ugodni ceni. Informacije dobite pri Petroviču v Trebnjem.
AVTOMOBIL Z 1300 letnik 1969 (avgust), zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj v Novem mestu. Ponudbe pod šifro „22.500" pošljite upravi Dolenjskega lista.
V
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NOVO MESTO
prosto delovno mesto
razpisuje
PISARNIŠKEGA REFERENTA
POGOJI:
- dovršena ustrezna srednja šola za pisarniškega referenta,
- znanje strojepisja,
- najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu pisarniškega delavca.
Zasedba delovnega mesta takoj.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Prijave sprejema Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto do 10. maja 1974.
„MERCATOR" LJUBLJANA TOZD „STANDARD" Novo mesto
razglaša
prosto delovno mesto KNJIGOVODJE - SALDOKONTISTA
Pogoji za sprejem: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna sred. strokovna izobrazba s prakso v knjigovodstvu.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 16. 5. 1974.
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
Zavarovalnica Sava deli
Zavarovanci pri Savi prejmejo 18 milijonov din
Življenjsko zavarovanje pri zavarovalnici Sava, ki ima svojo poslovno enoto tudi v Novem mestu, je končala lansko poslovno’ leto z 19,31 milijona dinaijev presežkov. Kot so odločili samoupravni organi, bodo IS milijonov namenili za deleže življenjskim zavarovancem, 1,31 milijona pa dali v varnostno rezervo. Samoupravni organi so vsako leto doslej namenili prek 90 odstotkov presežkov za delitev deležev, ostanek pa prihranili za rezervo.
Pri delitvi presežkov sodelujejo	plačajo po pravilniku ob smrti al^ob
vsi življenjski zavarovanci, ki so za-	doživetju skupaj z vsoto osncvvneg^
varovani z začetkom od 1. 1. 1965.	zavarovanja. Pri odkupu osnovnega
Vsak prejme delež v sorazmerja s	zavarovanja sc izplača tudi odkupna
tem, koliko je^ prispeval k doseže-	vrednost dodatne zavarovalne vsote,
nemu presežku. Čim večja je premi-	V vsakem primeru mora biti zavaro-'
ja in čim dlje jo zavarovanec pla-	vanje plačano najmanj 3 leta.
čuje. tem večji je njegov delež.	Zavarovancem pripadajo dodatne
Pripadajoči delež uporabijo za	zavarovalne vsote po naslednji tabc-
dodatno zavarovalno vsoto, ki jo iz-	\[■
	ZAVAROVALNA DOBA		I .-aru ti' ^5 ioi'*
Leto			- do -rfVJf
začetka			. H 7.O. *
zavarovanja	5 let 7 let	10 let	12 let
1965		331	281
1966		276	233
1967	306	219	184
1968	227	159	. 132
1969	209 150	105	86
1970	131 94 „	65	53
1971	77 54	37	30
Delovna skupnost	-	-
VETERINARSKE POSTAJE: ČRNOMELJ
razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA (reeiekcija).
A
Kandidati morajo razen pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednji pogoj:
- diplomirani veterinar s strokovnim izpitom in 5-letno prakso. Prošnji je treba priložiti dokazilo o izobrazbi in potrdilo o nekaznovanju.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žcik\ mame. stare mame in prababice
MARIJE KOVAČIČ, roj. FIFOLT z Golobinjeka pri Mirni peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so pokojnico spremili na /adnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence m cvetje. Posebna zaliva la-sosedi Anici Novak, ki nam je v tem času nudila pomoč. Hvala tudi kolektivu Saturnusa iz Ljubljane za podarjeni venec in izrečeno sožalje ter župniku za opravljeni obrvd. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sinova Lojze in Miro z družinama, hčerke Milka, Jelka, Tilka in Kati z družinami ter drugo sorodstvo
Mirna peč, Ljubljana
Za vsakih 1.000 din zavarovalne vsote, ki je na polici, pripada zavaro vancu še dodatna zavarovalna vsota po gornji tabeli. Zavarovanec, ki ima življenjsko polico z začetkom 1965, bo prejel po poteku 10-lctne zavarovalne dobe poleg zavarovalne vsote, ki je navedena v polici, še 33,1 odstotka presežkov. Dodatna zavarovalna vsota bo vsako leto večja v skladu z doseženimi presežki.
Samoupravni organi so lani razširili jamstvo pri zavarovanju zavarovančevih otrok za smrt in povečali zavarovalno vsoto za ta primer na 10 odstotkov osnovne zavarovalne vsote, oziroma najmanj 1:000 din. Skupne rezerve življenjskega zavarovanja znašajo že 404 milijone. Doseženi presežki, povečan delež zavarovancem, razširitev jamstva pri
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje.*
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (prcd*.djuca svct»), I rane Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, 1 rane Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajuohai in iv.in Zivič
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P),‘Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič..
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 4$ DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ah zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS*SRS (Št. 421-1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 .oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21-227 Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
VSEM PREBIVALCEM IN TURISTOM
V zadnjih nekaj dneh smo imeli v Sloveniji več manjših požarov in tudi dva velika gozdna požara. Zaradi dolgotrajne suše so tla v gozdu popolnoma suha ter že vsaka -iskra ali ogorek lahko v njem povzroči ogenj, ki se hitro širi in ga je težko pogasiti. Zato ,poziva republiški štab za civilno zaščito vse prebivalce, naj ne kurijo v bližini gozdov, ne odmetavajo ogorkov in se izogibajo vsega, kar bi lahko povzročilo ogenj. Če opazite ogenj blizu gozda ali v njem, obvestite o tem najbližjo postajo ljudske milice ali gasilce in se tudi sami lotite gašenja! Le s sodelovanjem vseh in t zavestno samozaščito bomo zavarovali pred požari'gozdove, ki so naše narodno bogastvo.
Republiški štab za civilno zaščito
DELEGACIJA V ’
BELO KRAJINO
Srečanja pionirjev v Beli krajini v počastitev in .spomin na prvo zasedanje SNOS v Črnomlju in obletnice legendarnega pohoda XIV. divizije na Stajčrsko, ki je bilo 26. in 27. ‘ aprila, se je udeležilo veliko slovenskih pionirjev. Iz Kočevja je oM.šla na to slavje desetčlanska delegacija, v kateri so bili: Jure Podržaj, Edita June, Tomo Okorn, Zoran Lapajne. Romana Ahac, Vesna Metelko,, I rane Rajsar, Irena Verderber, Lena Mujkič in 'Sandi Marinčič. Vsi prizadevno delajo v pionirski in mladinski organizaciji ter raznih krožkih, predvsem zgodo-\ vinskem, klubu OZN in literarnem krožku.
Delegacijo pionirjev je vodila Ksenija Žagar, mentorica. y j
otrocih, vse to dokazuje skrb zava- | rovalnice, da bi nudila zavarovan- ‘ cem kar največje ugodnosti.
. M
KAKO Z ZDRAVSTVENIM VARSTVOM?
Na 3. redni seji skupščine Skupnosti zdravstvenega varsjva in zavarovanja Novo mesto, ki je bila 25. aprila v Novem mestu, so na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva sprejeli finančni načrt. Načrt zagotavlja sredstva skupnosti za njeno osnovno dejavnost ter sredstva za financiranje investicij v zdravstvo republiškega pomena. Na seji so sprejeli tudi sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje, po katerem znaša prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev 8,35 odstotka bruto osebnega dohodka, prispevek za zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 2,5 odstotka. Prispevek za zdrav-stveno-zavarovanje kmetov znaša 36 odstotkov od katastrskega, dohodka in 140-din letno na č na zavarovančevega go;( dinjstva. Osebam, ki se ukvar, s samostojno poklicno dejavnostjo. določa sklep prispevek za zlravstveno zavarovanje bruto stopnjo 8,35 odstotka od določenih osnov.
Več bo o tem Dolenjski lišrsc poročal.
POMOČ LAČNIM
' SPB Člani kluba OZN osnovne' šole „Jurij Dalmatin" v Krškem smo zbirali denar za pomoč alriškim ljudstvom, ki zaradi dolgotrajne suše
žive v pomanjkanju in jim grozi huda lakota. Skupaj z varovanci vzgojnovarstvene ustanove snio zbrali 2244,50 dinaijev. V mesecu aprilu pa smo se za en dan odpovedali tudi šolski malici. Ta dopoldan sicer nismo bili lačni, a približno smo le zaslutili, kako je, če človek ne dobi potrebnega obroka hrane. Naše drobno izkustvo tega dne nam bo pomagalo razumevati trpljenje afriških ljudstev in bolj spoštovati naš vsakdanji kruh.
MAJA BOŽIČ ' 0$ Krško j
PRISTRIGLI SO JIM KRILA
22. aprila zjutraj je prometna milica našla pri Brezi (Trebnje) ob cesti ležati zapuščen fičko ljubljanske registracije. Kmalu so ugotovili. Č da je vozilo last Franca Možeka iz j Šentvida nad Ljubljano. Avto so mu j ukradli trije ptički, ubežniki iz prehodnega mladinskega doma v Jaršah, in se odpeljali na izlet v naše kraje. Izletnike so že našli in so na varnem, avto pa je spet v lastnikovih rokah.
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10,00, 12,00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
PETEK, 3. MAJA: 8.10 Glasbena malineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v maju. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam...
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak1*. 18.15 „Signali44. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Stop-pops 15.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 4. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik.
10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Stojan Vrabl: Listni zavrtači jablan in njih zatiranje. 12.40 Čez travnike in P°lja. 13.30 Priporočajo vam...
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak44. 17.10 Klavir v ritmu.
18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše ttseljence.
NEDELJA, 5. MAJA: 6.00 -
8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska Igra za otroke - Leopold Suha-dolčan: Dedkova vrata. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci,
14.05	Humoreska tega tedna - J. K. Jerome: Ne poslušaj nasvetov. 14.25 Melodije z velikimi, zabavnimi orkestri. 15.10 Nedeijska reportaža.
16.30 - 18.30 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 6. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše^oste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jnž. Stane Uršič: Skupnosti za rejo govedi. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam.. .
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbe i inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka.
20.00 Stereofonski operni koncert.
21.30 Zvočne kaskade. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 7. MAJA: 8.10-Glasbena matineja. 10.15 V žanru starih plesov. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milada Čarnec: Uspešnost gojenja
• Paradižnika in kumar pod folijo.
12.40	Z domačimi ansambli. 13.30 priporočajo vam... 14.40 Na poti s Kitaro. 16.00 „Vrtiljak.44- 17.10 Koncertni oder za domačina in Sosta. 18.15 Z orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! Minute s triom Silva Štingla. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.t5 Od popevke do popevke.
SREDA, 8. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Lekšan: Oskrba tal v breskovih nasadih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam...
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. ,16.00 „Vrtiljak44. 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00	Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jaza -Mednarodni finski festival jazza.
ČETRTEK, 9. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol.
10.15	Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: Izbira sort kumar za vlaganje in solato.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Prčič iz Samobora - Jasno, Marija Koprivc iz Dednje vasi - Darjo, Nada Drenski iz Prigorja - Natalijo, Dragica Omerzo in Krškega - Mitja, Angela Les iz Zdol - dečka, Dragica Coben iz Strnca - dečka, Hedvika Omerzu iz Stolovnika - dečka, Terezija Zorko iz Kalc - Vinka, Marija Rihtar iz Sevnice - Melito, Brigita Roštohar iz Koprivnice -deklico, Nevenka Arnšek iz Župelevca - dečka. Verica Hribar iz
Luga - deklico, Danica Štengl iz Rud - Snježano, Marija Uršič iz Brežic - Ivana, Marija Pajk iz Mrzle planine - Darka, Ana Kostanjšek iz Trebč - Jožeta, Vesna Hriberski iz Nedelje - Durdico, Anica Grubič iz Šnetlenarta - Branka, Hermina Petelin iz Kalc - deklico, Alojzija Vimpolšek iz Brežine - dečka, Nevenka Vogrinc iz Bregane -Natalijo, čestitamo!
12.40	Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam. .. 14.10 Popoldne za mladi- svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.15 Popevke in plesni ritmi.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Neža Podgornik -upokojenka iz Leskovca, stara 79 let; Marica Glogovič, kmetica iz Sv. Križa, stara 69 let; Barbara Golubič, žena upokojenca iz Laduča, stara 67 let; Jože Oštir, oče kmeta iz Vinjega vrha - star 77 let; Franc Mirt, kmet iz Senuš, star 66 let; Miha Klemenčič, upokojenec. iz Prilip, star 76 let; Marija Turnšek, žena upokojenca iz Sevnice, stara 70 let.
BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Viktorja Drežiča je podrl avtomobilist in mu poškodoval levo nogo; Feliks Katič je padel s konja in si poškodoval glavo; Ivan Lapuh je padel * z motorjem in si poškodoval desno nogo; Rudolfina Kralj sc je po levi nogi poparila z vrelo juho; Rezika Ladovič je padla na vrtu in si poškodovala desno nogo; Franc Beribak je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Peter Koprivc je padel s kolesom in si poškodoval obe roki in glavo; Marija Pangerčič je padla z voza in "si poškodovala glavo; Alojzu Pojtlerju je del kladiva padel in mu poškodoval desno nogo; Darko Stefanič je padel s skednja in si poškodoval čele*
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ivan Šiška, Metod Tisovec, Franc Petan, Jože Pirc, Franc Pirc, Anica Tisovec, Alojz Gričar, Janez Nose. Marjan Zupančič, Ivan Šircelj, Anica TisoVec, Stane Senica, Niko Gorše, Martina Gričar, Albin Kastelic. Bogdan Sitar, Alojz Lozej, Zdravko Bradač, Anton Škufca, Jože Spelko, Alojz Može, Sonja Može, Štefka Hren. Alojz Jakše, Terezija Škrjanc, Stane Zupančič. Angelca Nose, Irančiška Levstik, Andrej Šporar, Dragica Avsenik, Marija Škedelj, Jože Mrvar. Tanja Zupančič, Peter Kumelj, Alojz Jaklič, Ciril Berus, Dušan Jovanovič, Seat Cavsevič, Greta Peperko, Cveta Kren, Anica Kulovec, Štefka Hrovat, Jože Grabnar, Marija Uršič. Jože Springer, Maks Krese, Rudolf Purcber, Ivanka Zupančič. Anton Soba, Jože Simonič, Amalija Koncilja, člani Novolesa Straža; Stane Nahtigal, član Iskre Novo mesto; Jože Cckuta, Ana Springer. l une Božič. Marija Novak, Marija Kaferle, Majda Djajp. Zdenka Zidunck. Milena Jeraj, Marinka Klobčar, Franc Nadu, Amalija Verbič in Draga Pate, člani Novotcksa Novo mesto; Branka Pajič in Jožica Retelj, članici Laboda Novo mesto; Alojz Ljubi, Ivan Velikonja, Slavka Slobodnik. Ivan Zupančič in Frane Scničar, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Franc Cečclič, Franc Nose, Franc Derganc, Herman Binkovski in Boris Krštinc, člani 1MV Novo mesto; Janez Novak, član Dolenjke Novo mesto; Jože Mavsar, član Gozdni obrat Poljane: Alojz Mrvar, član KZ Novo mesto; Drago Predovič. uslužbenec i/ Zagreba; Ivan Kopina, član Gorjancev Straža.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 5. MAJA:	-
10.30	- reklame, oglasi in obvestila
- 10.50 - Po domače z ansamblom Lojzeta Peserla - 11,05 obiskali smo vzorno kmetijo - 11,25 -zabavna glasba z uganko - 11,45 -„Na pragu življenja44 in „Tvoji vzorniki44 (ciklus prispevkov za doraščajoča dekleta) - 12,00 - za vsakogar nekaj - 12,30 - poročila
- 12,45 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14,30 - zaključek programa.
SREDA, 8. MAJA. - 16,00 -poročila - 16.10 - reklame, oglasi in obvestila — 16,30 — po domače
— 16,45 — Kotiček za šoferje: Pomlad na mopedu - 16,55 - disko klub brez imena - 17,30 - vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje -
17,40	- mladinska oddaja: mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moramo in 'kaj moremo (o mladih zadružnikih) - 18,00 - zaključek programa.
SOBOTA, 11. MAJA: - 16,00 -SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 -pet minut za... - 16,20 - I. del EPP - 16.30 - poročila - 16,35 -II. del EPP - f6,45 - mini anketa
— 17,00 — zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
RADIO BREŽICE
SOBOTA - 4. MAJA: 16.00
- 16.30 - Pol ure za pop glasbo
16.30 - 16.45 - Sobotno kramljanje - 16.45 - 17.00 Jugoton vam predstavlja -17.00 - 17.30 -Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše. Iz naše glasbene šole -
17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NLDL-LJA - 5. maja: 10.30
- Domače zanimivosti - Poročilo s prve seje občinske skupščine Brežice in Krško - Za naše kmetovalce: inž. Alojz Pirc - Prehranjevanje rastlin skozi liste Nedeljski zapis: Jarjan Jerin - ..Le naprej odred Kozjanski44 - obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00
14.30 - Občani čestitajo in po-zd ravljajo
TOREK - 7. maja: 16.00 -
17.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Mladi levi -
16.15	16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar -> 16.50 - 17.00
- obvestila, reklame in filmski pregled 17.00	17.30	Iz
življenja v JLA - 17.30 - 18.00 -Malo za vas - nckaj.za vse
PETEK, 3. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.40 Veseli tobogan: Sladki vrh - I. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Na srebrnih smučinah
- barvna oddaja (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj)_ — 18.55 Naš vsakdanji kruh - Vitamini in minerali (Lj) -
19.25	TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) —
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Štiije jezdeci apokalipse - barvni film (Lj)
- 23.10 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 4. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bgd-) 14.45 London: nogomet Liverpool : New castle United barvni prenos (do 16.50) v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.30 Narodna glasba (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Simfonija gozda -barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bgd)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.2ft Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.30 Beograjska pomlad —prenos (Bgd) - 21.40 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.45 TV-dnevnik (Lj) - 22.00 Cannon - serijski barvni film (Lj).
NEDELJA, 5. MAJA, 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Ljudje in zemlja (Lj) - 11.15 Mozaik (LJ) -11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Dokumentarni film (Lj) -
12.15	Poročila (do 12.20) (Lj) -Nedeljski popoldne (Šentjemejski oktet in ansambel R. Mohorka, Komu je potreben Vaška, Mladost ob žici, Ža konec tedna (Lj) -
18.05	Poročila (Lj) - 18.10 Morski volk - celovečerni film (Lj) -
19.45	Risanka (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 TV igra (Lj) - 21.30 Mesja: Split II. del oddaje TV Beograd (Lj) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj) - 22.05 Športni pregled (Zg) - 22.40 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 6. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli ponovitev (Zg) -	17.50 Koko,
Moko in vrabček Skoko - lutke (Lj) - 18.05 Risanke (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Na daljnem severu - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -r 19.00 Mladi za mlade (Sk> -	19.30	Kaj hočemo -
aktualna oddaja (Lj) -	19.45
Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Sodobna oprema (Lj) - 20.40 M. Bor: Raztrgana -TV drama (Lj) - 21.55 Kulturne diagonale (Lj) - 22.25 TV dnevnik
, (Lj)
TOREK, 7. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Sa) - 17.45 Peli so jih mati moja Mlada Breda (Lj) -
18.00 Risanke (Lj) - .18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Jazz na ekranu: Summit (D. Gojkovič/ (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Marksizem v teoriji in praksi: Družbeno zgodovinski vidik marksizma (Lj) - 19.20 Mozaik kratkega filma (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pogovor o samoupravnem sporazumu glede na osebne dohodke (Lj) - 21.25 W. S.
Reymot: Kmetje - senjska barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 TV SREDA, 8. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 17.40 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od zore do mraka: Ob dvojnem jubileju (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Glasbena oddaja (Sk) - 19.20 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 3-2-1 (Lj) -
20.25	Rotterdam: nogometni finale za pokal prvakov - barvni prenos EVR, v odmoru Propagandna oddaja (Lj) 22.15 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 9. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev. (Zg) - 17.00 Po poteh partizanske Ljubljane (Lj) - vmes ob 17.15 Obzornik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Dve glasni pričr — oddaja Vest in pločevina — TV nadaljevanka 21.15 Četrtkovi razgledi: Spomini na 1. VI. 1924 (Lj) - 21.45 Glasbeni nokturno: Ansambel Da camera (Lj)
- 22.00 TV dnevnik (Lj) ■
PETEK, 10. MAJA: 8.10 TV v
šoli (Zg) - 17.40 Veseli tobogan: Sladki vrh - II. del (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Etnomuzikologija - barvna oddaja (Lj) -
18.45	Mozaik (Lj) - 18.50 Atletika: teki na kratko progo (Lj)
19.15	Pet minut za boljši jezik (Lj)
- 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 20.30 Propagandna reportaža (Lj)
-	20.35	3-2-1 (Lj) - . 20.45
Celovečerni film (Lj) - ... TV Dnevnik. Ljubljana
iz NOVOMEŠKE« PORODNIŠNICE*^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Zoran iz Šmarjeških Toplic - Bernardko, Anica Saje iz Dolnje Straže - Eriko, Pavla Ilenič iz Zorencev - Zdenko, Jožica Gabrič iz Reštanja - Vesno, Zdenka Bartolovič iz Črnomlja -Danijela, Marija Šircelj iz Stana -Melito, Danica Čadonič iz Vukov-cev - Marjanco, Pavla Dim iz Brezovice - Jožeta, Terezija Golo-vič iz Premagovcev - Marjana, Milka Miljavec iz Sračka - Vero, Magda Bršec iz Kostanjevice -Uroša, Nada Bobnar iz Dolenjskih Toplic - Karmen, Marija Matoh iz Mirne peči - Ireno, Zofija Jambrošič iz Orljakovega - Marinko, Ljudmila Hostnik iz Roj - Janjo, Dragica Ladešič iz Lipnika - Tinko, Tončka Humek iz Gradišč - Jurija, Anica Plut iz Cerovca - Bogomirja, Jožica Povše iz Uršnih sel - Alenko, Katarina Šuštarič iz Starihovega vrha - Mojco, Marija Pirc iz Gornjega Pijavškega - Jožeta, Slavica Prokšelj iz Učakovcev -Stanko, Fani Candellari iz Gabrijel
- dečka, Majda Marolt iz Praproč -deklico, Kristina Lukanič iz Krupe
- deklico, Jožica Čelesnik iz Škoc-
-	dečka, Jožica Butala iz
lan
Srn
mihela - dečka, Jožica Gerzetič z Vinjega vrha - deklico, Vika Pelko iz Radovlje - deklico in Francka Božič iz Dolnjega Suhadola -dečka. - Čestitamo!
m!!!
Jaro Stoviček:
MHKKT
,	Pozno	ponoči sem na plin-
om kandelabru opazil prilepljen lstek, ki je bil bolj podoben koščku Panika kot belemu papirju. Pisalo je, a za majhen denar oddajajo sobo vajencu ali skromnemu šolarju.
Napol v teku sem spraševal policaje J'brezhibnih uniformah, kje je ulica. Našel sem jo. Vrata mi je odprla stara ., a&a, ki je imela domačo haljo pofcli-f . ano z mastnimi rožami. Sumljivo me Je pogledala in preplašeno spustila v s°bo, kjer je bila hkrati kuhinja in devica. Bila je branjevka; prodajala je Pravilna zelišča, na skrivaj pa je pod oko prodajala tudi ljubezenske na-Pjtke in praške za krepitev spolne.mo-
S to žensko sem se dogovoril, da mi J.e dala sobico, ki je bila dolga tako °t postelja. V zid zabiti leseni klini 0 mi nadomestili omaro, nočna'oma-lca pa je po svojih močeh sprejela terne za moj univerzitetni študij. Ra-
zen najemnine, za katero sva se s težavo pogodila, sem ji moral včasih zvečer mešati v loncih ali tolči v možnar-ju žafran, cimet ali vaniljo! V prah sem mlel bikov rog ali pa drobil in skozi sito tlačil suha trupla hroščev, ki jih je imenovala španska muha. Vse to sva pripravlj la za ljubezenske norce in za bele kronice. S tušem sem moral na papirnate vrečke z lepopisno pisavo napisati „Indijski spolni hormoni za superseksualnost44. Za to delo me je še posebej nagradila s kuhanim zeljem in žganci; priznam, da mije to presneto prav prišlo. Kako naj bi se ne veselil posladka, saj se mi je koža na zadnjici nagubala kakor vime brez-mlečne telice. Ob čaju, krhljih, suhem kruhu in močniku je bilo pač težko študirati filozofijo in zakone o pravici. Toda posrečilo se mije. S trmo in prizadevanjem sem se znašel prve mesece in prebrodil najhujše. Kmalu sem si našel gimnazijce in druge ponavljavce
iz bogatih hiš, ki so potrebovali pomoči. Tako sem se rešil čarovnice, se preselil in se kot skromen človek učil, dokler nisem končal univerze, naredil doktorata in postal profesor/4
Naenkrat je poročnik Rotar obstal, me prijel za komolec in mi rekel: ,.ln veš, dragi moj rojak, zakaj sem ti opisal svoja študentska leta, ko sem se šolal v očetovih hlačali? Zato, da bi ti kar najbolj približal Augenburgovo podobo in da ti bo bolj razumljivo, kako je iz plemstva s štirimi stolpi v grbu prišel na beraško palico.
Grofje namreč takrat, ko sem bil dunajski študent, prodal svoje velikansko veleposestvo, ker se je bil zatreskal v neko damo. italijansko operno pevko, ki je prišla k nam gostovat. Ko je odšla, se je ves bogat in strasten podal za njo v Italijo, ker je upal v slast in rožnato polt prekrasne ženske. Bil je prepričan, da bo s svojo kozjo brado ostal njen ljubimec, dokler bo živ. Z izkupičkom za prodano je tam kupil palačo in druge nepremičnine in dal vse prepisati na skrivnostno, privlačno pevko.
Njegova dva sinova, ki sta živela daleč v tujini, nista vedela, kaj se godi v očetovi duši, pa tudi nič o tem, kaj je naredil z njihovo rojstno hišo, ki sta jo iz tujine' gledala kot spomenik otroštvu in pokojni mami.
Res je grofova glava nekaj časa ležala na bujnih prsih italijanske lepotice. Toda ko sc ga je strastna pevka naveli-
čala, je dobil nogo v zadnjico. Njegovo telo se je s skesano dušo umaknilo v senco siromaštva. Svojih plemeni-«• taških sorodnikov ni hotel prositi zi pomoč. Preoblekel sc je v berača, krona z devetimi kroglami seje razblinila v mrzel dih, ki ga je spremljal po tujini.
Morda - to samo ugibam - zdaj kot berač s praznim žepom nosi v sebi tisto pravo ljudsko plemstvo, ki ga je imel prej samo v kroni ali v zlatih in srebrnih žlicah. Kaj se je zgodilo z Dudom, njegovim sinom, to gotovo veš? “ me je spet zdramilo poročnikovo vprašanje.
,„Ne, ne vem, gospod poročnik. Menda se mu ni kaj hudega zgodilo? “ sem skoraj zakričal ves vznemirjen, tako da me je profesor moral opozoriti, naj bom zaradi mimoidočih bolj miren v njegovi družbi. Čeprav sem bil vojak, so se mi ustnice na-šobile v jokav izraz. Dudo je bil moj
Objavljanje odlomka iz romana je omogočila Krka Novo mesto
polbrat in skupaj sva nekoč pod platano v parku postavljala križek na grob papagaju, ki mu je poginil; bila sva pač še oba otroka. Drhte sem strmel v poročnikove zlate zvezde na ovratniku in čakal, kaj mi bo še povedal o Dudu, ki sem ga imel rad. Večkrat je kakor pravljični princ stopil v hlev in mi dal roko, čeprav sem bil hlapček z drekastimi rokami. Včasih mije poda-. ril lesketajoče se bonbone, jaz pa sem mu dal v zameno sovo, ježa ali kosa. Oba sva se razveselila in izginila, kot izgine mavrica ob močnem soncu. Te spomine so obnavljali moji možgani, ko sem čakal na Rotarjevo vest.
„Poslušaj torej! Rad ti povem, ker vidim, da se zanj zanimaš s posebno gorečnostjo, kot da gre za kakega .. . Haha! ... za kakega tvojega bližnjega sorodnika! Mladi grof je Jbil nekaj let v Ameriki, pa ne vem, ali je šel tja študirat ali pomagat na gospodarstvo kake svoje tete. Toda domotožje in želja, da bi spet videl očeta, sta ga nekega dne pripeljala domov. Ko je ves ' vznemirjen prihitel pred graščinska vrata, so ga nagovorile čudno oblečene ženske v tujem jeziku, da ne sme v graščino, ki je zdaj postala samostan častnih sester. Dudo se je zdrznil in povedal, daje sin grofa Augenburga, lastnika tega dvorca. ,Žal nam je, gospod!4 so mu odgovorile, ,toda graščina je prodana in nihče v tem kraju ne ve, kje je vaš visoko spoštovani grof oče. .
jt. 18 (12931-3. mnin 1974
DOLENJSKI. US'
Postaje do priznanja
Odlikovanja govore o njegovem dejavnem življenju: red zaslug za narod tretje stopnje, red bratstva in enotnosti, medalja zaslug za narod. Te dni so mu v Ljubljani izročili republiško priznanje Osvobodilne fronte. Za to priznanje ga je predlagala občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu. Čisto na koncu so zapisali, da Stane Šmid tudi po upokojitvi ni odvrgel aktivnosti, ki se je je „nalezel'‘ v fantovskih lejih: skoraj deset let je vodil novomeško krajevno skupnost, zdaj je član po delegatskem načelu izvoljene skup-| ščine krajevne skupnosti in predsednik krajevnega štaba za civilno zaščito.
Stane Šmid ni Novome-ščan, v mesto ob Krki se je doselil, ko je prehodil že precejšen del življenjske poti. Da ni Novomeščan, ampak Belokranjec, redko omeni, običajno le tedaj, kadar sobesednika popelje v spo-miti na svoja leta kratkohlačnika. Rodil se je malo pred prvo svetovno vojno. Materinska ljubezen ga je božala do četrtega leta. Potem sta nenadoma prišla dva boleča udarca. Mater je pobrala bolezen, očeta pa so mobilizirali v avstrijsko vojsko. Zanj se je zavzela stara mati, pri kateri je poslej živel. Ko je bil dovolj star, so ga poslali v šolo, z osnovnošolskim spričevalom v žepu pa se je šel učit za mizarja. Številni njegovi vrstniki so ostali na kmetijah, ker pri Šmidovih niso imeli zemlje, je šel Stane na pot proletarca. Kot mizarski pomočnik je delal v rojstnem Gradcu in v Ribnici, kjer je pričakal poziv za odslužitev vojaškega roka. S činom kaplarja se je vrnil v Gradac, kjer pa zanj ni bilo delovnega mesta. Zrjova je dobil kruh leta 1933. Tedaj se je že družil z ljudmi, ki so bili prepričani, da je treba svet spremeniti. Navdušen se je odzval, ko so ga povabili
na ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet.
Proletarska pot ga je ob koncu štiridesetih let pripeljala v Topuske Toplice, od tam pa je odšel v delavske Štore pri Celju. Okupacija Staneta Šmida ni našla nepripravljenega. Ko so Nemci napadli Sovjetsko zvezo, je bil že zapisan med člane novoustanovljene Osvobodilne fronte. Prišli so mu na sled, ko je zbiral prostovoljne prispevke za to organizacijo, in ga izselili v Slavonsko Požego. Z nekaterimi tovariši je pobegnil v Belo krajino in nadaljeval politično delo. Leta 1942 so ga sprejeli v KPJ, nakar je bil leto dni sekretar gradaškega okraja.
Po osvoboditvi so se funkcije vrstile:	bil je član
okrožnega izvršnega odbora v Novem mestu, poverjenik za notranje zadeve, od konca leta 1947 do sredine januarja 1949 predsednik okrajne planske komisije in član biroja pri okrajnem komiteju KPS. Za leto dni so ga premestili v Postojno, kjer je bil član oblastnega odbora in je prevzel poverjeništvo za komunalne zadeve. Po vrnitvi so ga izvolili za podpredsednika novomeškega okraja in člana okrajnega komiteja KPS. Zatem je bil predsednik OZKZ pa član biroja pri okrajnem komiteju KPS, direktor tovarne igrač v Novem mestu in do upokojitve leta 1961 direktor črnomaljske Zore.
Zapisali smo, da odlikovanja govore o njegovem dejavnem življenju, in našteli nekaj glavnih postaj na poti, ki jo je hodil. Premalo za portret, boste rekli, premalo osebnega, čustveno pobarvanega. Morda tudi Starie Šmid ne bi želel drugače, tudi on je eden od tistih, ki imajo tako bogat življenjepis, da je tista njihova podoba, ki jo običajno kažemo z uokvirjenimi zapisi na tej strani, že kar odveč.
IVAN ZORAN
m
Etnografski motivi Štefana Simoniča ter čmo-bele in barvne fotografije in lepljenke Matjana Kukca so, razstavljene v Dolenjski galeriji, vzbudile pozornost občinstva. Obiskovalci so si razstavo z zanimanjem ogledali že takoj po otvoritvi, kar vidimo tudi na posnetku Sandija Mikulana.
V počastitev dneva OF in 1. maja so v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov odprli razstavo del hlebinskega samorastnika Franja Mraza. Na otvoritvi je Mara Rupena — Osolnik (na sliki, poleg nje je slikar Mraz) poudarila, da je Mraz resničen ljudski umetnik, ki je del svoje življenjske in umetniške poti v NOB. Sodelovala sta trebanjska godba na pihala in moški pevski zbor z Mirne. (FotO: I. Zoran)
Velik razmah košarke
V slovenski ligi zmagi Novoteksa in Beti - Prvič v zgodovini tudi dolenjska liga!
V drugem kolu I. A slovenske lige v košarki za moške sta dolenjska predstavnika Novoteks in Beti odnesla točke z vročih igrišč v Radencih in Mariboru. Novomeščani so s košem razlike premagali Radensko, s katero imajo izredno neugodno bilanco, saj v Novem mestu z njimi še niso dobili tekme, Metličani pa so v borbi z Branikom dolili svoji prvi točki v konkurenci, v kateri nastopajo kot novinci.
Novomeščani so vodili večino srečanja in so tekmo privedli do srečnega konca, potem ko je pet sekund pred koncem igralec Radenske Behek izkoristil en sam prosti met. Novoteks: Splichal 12, Kopač 2, Ž. Kovačevič 22, S. Kovačevič
i5, ivanćić 23, Poljšak 2, Piletič 6.
Košarkarji Beti so po izenačeni borbi v prvem polčasu v nadaljevanju zaigrali mnogo bolje kot domači in na koncu zlahka zmagali. Beti: Murko 13, Jezerinac 14, Lalić 14, Dautović 12, Rožič 6, Medek 14, Arbutina 2. - Po dveh kolih sta dolenjski ekipi s po dvema točkama v skupini zasledovalcev za Vrhniko in Triglavom, ki sta edina zmagala obakrat.
Začela se je tudi dolenjska liga, prvič v zgodovini košarke na Dolenjskem. Rezultati prvega kola: Bršlin - Črnomelj 59:60, Straža Metlika 69:72, Dolenjske Toplice - Semič 49:50, Žužemberk - Šentjernej 82:70, prosta je bila novomeška l.ok:t#
NAŠLI MRTVEGA
24. aprila so našli v gozdu pri Otočcu truplo 66-letnega Antona Rataja iz Gor. Kro-novega. Rataja so nazadnje videli dva dni poprej. Vaščane je že skrbelo, zato so ga začeli iskati. Možak je namreč živel sam, ker ima ženo v bolnišnici. Po dveh dneh so ga našli mrtvega. Kaže, da ne gre za nasilje, vseeno pa bodo vzrok smrti raziskali.
IZGINILA MA BAZI 20
Dva otroka sta med ekskurzijo zašla. Iskali so ju s psom, vendar se je vse srečno končalo
SEVNICA - V drugi zvezni rokometni ligi-zahod so igralci Sevnice na domačem igrišču igrali z ekipo Vartcksa. Po zaslugi razpoloženega Radiča so domači rokometaši povedli in vso tekmo narekovali tempo igre, tako da so polčas brez večjih težav zaključili v svojo korist. V drugem delu igre so gostje začeli z ostrejšo igro, to pa domače rokometaše ni presenetilo. Še naprej so igrali dobro in zasluženo zmagali s 25:23.
■BMH
Učenci posebne šole v Kamni gorici pri Krapju so imeli 23. aprila izlet na Bazo 20. Hudo skrb sta povzročila vzgojitelju 15-letni Matevž in 14-letni Bojan, ki sta na svojo pest raziskovala pkolico in so ju pogrešili.
V prostranih roških gozdovih je : jnalo upanja, da bi izginole 2a23, ni v. zgodilo nič hudega. Tovornjak je
popolnoma uničen, pa tudi reševanje pločevine in ostankov tovornjaka e življenjsko nevarno, našli, vendar sta imela fanta srečo. Medtem ko so organizirali iskanje s pomočjo miličnikov in psa, sta jo fantiča slučajno mahnila v pravo smer jn tako prišla do Podturna. Tam sta sedla na avtobus in se odpeljala domov na Gorenjsko.
Prav ko je bila akcija iskanja že širše zastavljena, je prišlo sporočilo, da sla otroka na varnem. Zares neverjetna sreča!
' Kozeri ja
Lepljenke in grafike
„Rekdokdaj srečamo na skupni razstavi tako raznolika temperamenta, kor sta Marjan Kukec in Štefan Simonič,“ pravi Andrej Pavlovec o likovnih delih slikarjev, ki sta prišla v Novo mesto razstavljat iz Kranja.
Razstavo Kukčevih fotografij in barvnih lepljenk in Simoničevih grafik z etnografsko motiviko so v Dolenjski galerijr odprli 25. aprila in s to prireditvijo pomnožili kulturne dogodke, s katerimi je Dolenjska počastila dan OF in 1. maj.
Iz zapisa v malem katalogu, ki ga je podpisal Andrej Pavlovec, razberemo tole ugotovitev: avtorja, ki razstavljata v Dolenjski galeriji, s svojimi deli ne delujeta slavnostno, nista enkratna, da bi ju spoznali, ju moramo gledati od blizu, ker le tako razberemo njuno iskalstvo.
Oba slikarja novomeško občinstvo že precej pozna, saj je Kukec pred leti dalj časa kot likovni pedagog služboval v Beli cerkvi in Novem mestu, kjer je tudi razstavljal, Simonič pa je ob koncu minulega leta sodeloval v Dolenjski galeriji na skupinski razstavi hkrati z drugimi udeleženci Dolenjske slikarske kolonije 73.
BREŽICE - Pred domačimi gledalci so zaigrale tudi Brežičanke, ki so premagale ekipo Podravke. Povedle so domače igralke, gostje pa so izenačile in celo dvakrat povedle. Nato so domačinke odlično zaigrale. Rezultat tekme je bil 16:11, Toplakova pa je dosegla deset zadetkov.
ČRNOMELJ - V republiški ženski rokometni ligi so se Crnomaljke doma pomerile z ekipo Gorenja. V prvem delu so Belokranjke presenetile gostje, toda kmalu so popustile in igralke Gorenja so z nekaj zaporednimi goli povedle in visoko zmagale. Rezultat je bil 11:17, pri domačih pa je največ golov (3) dosegla Grgičeva.
RIBNICA - Ribničani so odpotovali v Mursko Soboto, kjer so se pomerili z ekipo Poleta. Tekmo so začeli dobro in ob polčasu vodili Z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju je bila tekma nadvse razburljiva, končala pa se je s presenetljivo zmago domačih rokometašev. S tem porazom so si Ribničani praktično zapravili vse možnosti za prvo mesto. Tekma se je končala z rezultatom 20:18, pri Ribnici pa je bil najuspešnejši Mikulin s 6 zadetki.
BREZICE - V prvenstveni nogometni tekmi druge republiške lige so Brežičani na domačem igrišču dosegli samo en zadetek in osvojili točko, točke.
NOVO MESTO — Enajsterica Elana je gostovala v Zagorju, kjer je prvenstveno tekmo z istoimenskim moštvom izgubila s 3:2, nogometaši Kočevja pa so z enajsterico Apnarja iz Kresnic igrali neodločeno 2:2, čeprav so po prvem polčasu vodili 2:0.
To je več kot hudič! Kakor daleč mi seže spomin, mi stoji pred, očmi naslovni stavek. Kot otroku so mi solili pamet, da ne smem prijeti goreče vžigalice, kejr me bo pec pec, da ne smem zehati, ne da bi dal roko pred zevajoča usta, da ne smem govoriti s polnimi usti, da ne smem sedati v avto z nepoznanimi osebki, da ne smem krasti in lagati, zakaj kdor laže tudi krade, da se ne smem norčevati iz odraslih, da ne smem sedeti v avtobusu, če kdo od starejših stoji, da ne smem skakati po cesti ali se celo igrati z žogo po njej, da ne smem renčati na cucke, kajti lahko katerega
zgrabi jeza in me šavsne za bedro.
Da, grozili so mi tudi, da ne smem žvižgati za dekleti s kratkimi krilci, da ne smem nevljudno odgovaijati učiteljem in redkim profesorjem, da se ne smem preglasno smejati, še manj govoriti, da ne smem pozdravljati s klobukom na betici, ali kar je še huje: z rokami do kolena v žepu, da ne smem na prireditvah kihati, se smehljati, cepetati z nogami in tuliti, da ne smem brati knjig z lahko vsebino, gledati pornografskih filmov, da ne smem hoditi po travi v parku ali plezati po japonski jablani, da ne smem reči naši
dobri znanki koza, četudi so ji vsi v družini lahko rekli tako, da ne smem pretepati slabših od sebe, da ne smem mučiti živali, natikati žab na bodečo žico ob kalu, gristi nohtov, si brisati nosu ob rokav, da se ne smem česati za mizo, neumno buljiti skozi okno vlaka ali avtobusa, odpirati vrat, preden zacvilijo zavore.
S prstom so mi žugali, da ne smem šepetati pri pouku, se pogovaijati na sestanku druge stvari, kot so zapisane v dnevnem redu, namigovati poročeni sosedi, da ne smem srebati juho, četudi je vroča, da ne smem kvantati, kartati in se vdajati drugim oblikam
hazarda, da ne smem kaditi, piti, ponočevati, loputati z vrati, ogovarjati predpostavljenih, segati v besedo, da ne smem plezati po telegrafskih drogovih, predolgo govoriti po telefonu, se vrivati, prerivati, izsiljevati, si graditi kariero na račun drugih, prekupčevati, da, da ne smem podkupovati, uničevati ali krasti družbenega imetja, prehitevati p(i polni črti, da ne smem nositi dolge grive, se zvijati ifa plesišču, da ne smem pri vsaki stvari gledati na denar. . .
Vse lepo in prav. Zdaj pa mi, ljudje božji, povejte, kaj smem početi, da bom dosegel tisto, kar so dosegli tisti, ki stavka' „Ne, tega ne snieš!“ niso upoštevali.
TONI GAŠPERlC
Prejšnjo sredo se je v Novem mestu končalo področno rokometno prvenstvo za pionirke, na katerem so brez težav zmagale igralke treneija Janeza Štruklja iz Stopič in tako osvojile pokal Dolenjskega lista. Pokrovitelj tekmovanja je bila Krka, tovarna zdravil, ki je vse igralke obdarila s svojimi izdelki. (Foto: J. Pezelj)
Vlomilca .mednarodnega kov*
    —    1
Ivan Vegel in Milan Sevenšek, ki sta oropala ban4 ko na Danskem,, dobila dodatno kazen
Poročali smo, da sta 23. aprila sedla vnovič na zatožno klop 32-letni delavec Ivan Vegel iz Brežic in 28-letni natakar Milan Sevenšek iz Kopra.
Oba sta bila lani pred okrožnim sodiščem v Novem mesu zaradi serije vlomov po Sloveniji in Hrvaški* že obsojena na 14 oziroma-12 let strogega zapora. Medtem je prišlo na dan še eno njuno kaznivo*dejanje: rop banke na Danskem, zato sta morala kar iz zapora po novo kazen.
Sodišče je imelo za dokazano, da sta v mestu Abenra zvezala in s
pištolo ustrahovala uslužbenki banke, nato pa izginila z 28.500 . danskimi kronami in 2027 nemškimi markami. S svojini avtom sta se nato odpeljala v Nemčijo., v Berlinu pa sta vsak s polovico pleni1 odletela z avionom dalje v svet-Vegel je šel na potovanje v Anglijo, Sevenška pa je zamikala Francija.
Ker je za tovrstna kazniva dejanju možna najvišja kazen 15 let strogega zapora, jima je sodišče združil0 prejšnjo in sedanjo kazen, tako da bosta Sevenšek in Vegel ostala 1* let „na varnem". Sodba še n* pravnomočna.