I	tmwMk I
Valja MVMhto	|Mt
TELEFON: 2876 CORTLAJtDT._Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., undrr the Act of Congress of March 3, Ts70.	TELEFON: 4687 CORTLA^DT.
WO. 212. — ftTEV. 212.«	__NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 10, 1919 — SREDA, 10. SEPTEMBRA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII.
largest Slovenian DtU| failte Unite* State*
(■ud wry dE j except IU4D Md Legal Holiday*
k Kooo Reads«,
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev .v Ameriki*

Kolčak podi boljševike
ADMIRAL JE PRIČEL S PROTIOFENZIVO S SVOJO SIBIRSKO ARMADO OB REKI TOBOLSK. — BOLJŠEVIKI PRAVIJO. DA SE JE PRODAL JAPONSKI. — JAPONCI SE NE MISLIJO U-MAKNITI IZ SIBIBUE.
London, Anglija. 9. septembra. — Admiral Kolčak, načelnik vseruske vlaile, je pričel protiofenzivo proti boljševikom in sicer dne 1. septembra, kot pravi ofieijelna brzojavka iz Omsks^ sedeža provizorične vlade.
Poročilo pravi nadalje, da se boljševiki umikajo. Ostri boji «e vrše v pokrajini Jalojetorovska ter Kurgana, nekako 300 milj za-padno od Omska.
Boljševiško brezžično brzojavno sporočilo iz Moskve trdi, da jc naprosil admiral Kolčak Japonsko za pomoč in da ji je ponud-l v povračilo ruski del otoka Sahalina.
Južni del tega otoka je pripadel Japonski vsled mirovne pogodbe leta 1905., ki je končala rusko-japonsko vojno. Japonska nuj bi dobila tudi Usuri pokrajino. Usuri reka, ki ju plovna nekako 4.70 milj na razdaljo, izvira v južne delu pomorske province sov« r-no od Vladivostok a ter teče ob madžurski meji, kjer se spoji z reho Amur nekoliko severno od Kabarovska.
Ostri boji med'Poljaki in boljševiki so se završili ob reki iKi ni.'soglasno s poljskim ofieijelnim ugotovilom. ki tudi izjavlja, dr. je bila dosedaj zmaga na poljski strani.
Čeprav uporabljajo boljševiki oklopne vlake ter avtomobile, so bili vendar zavrnjeni s težkimi izgubami. Zavrnjen je bil tudi n. -daljni boljševiški napad ob reki Pripetu, kjer so vprizorili boljševiki napad z oboroženimi rečnimi čolni.
Tokio, Japonska, 9. septembra. — Sogla no s poročilom vojnega urada se Japonska ne namerava umakniti iz Sibirije. Tozadevno poročilo pravi:
—	Ne le, da ne nameravamo umakniti čet iz Sibirije, s<» razmere tam take, da bo treba poslati v deželo še nadaljta ojačenjn.
London. Anglija. 9. septembra. — Iz jako zanesljivih virov izvedel angleški zunanji urad, da so se ruski boljševiki zaboli <e »iti ter da ni več ^dalee do popolnega poloma.
Nezadovoljnost napram Troekiju in Leninu vedno bolj narašča. Velki del boljševikov, je pripravljen strmoglaviti diktsitoi., i ter namerava postaviti na krmilo Rusije še bolj brezobzirne mo^.e hot sta ta dva Troekija in Lenina so baje zapustili najboljši n;it< pristaši.
Angleško zunanje ministrstvo pravi:
—	Ta brzojavka je dospela iz tako verodostoj* ega vira, da ji sinemo brezpogojno vrjeti. Rusija je postala sedaj največji pro blem angleškega zunanjega ministrstva.
Triumviratu, katerega tvorijo Lenin, Troeki In CiSerln, se je začel majati prestol. Ni daleč čas, ko bo docela omajan ter b.,lo ti možje strmoglavljeni. Čičerin postaja vedno večji prijatelj za\ez-nikov ter se je vsledtega že parkrat resno spri s svojima tovarišima.
Najbolj mogočen mož v Rusiji je sedaj Dsersinski. načelnik ruske tajne družbe. Ta človek ima povsod svoje tajn-j agente ti r um je položaj znan do najmanjše podrobnosti.
Lenin in Č'ičeri sta skoraj brez moči. Lenin skrbno zastražen v Kremlinu, dočin ni bilo Troekega že več tednov v Moskvo.
(Na resničnost teh vesti ni mogoče priseči. Razširajih kapit; 1» stično časopisje, hotee s tem pomagati ljudem, ki ga vzdržujejo. 'Ar najmanj stokrat je dospela brzojavka, da preti Leninu in Troekiju največja nevarnost, pa sta še vedno na svojih mestih.)
Danes pozdravlja ves New York generala Pershinga, poveljnika ameriških ekspedicijskih čet. Naj-brie ni bil se noben človek na ameriških tleh deležen takega sprejema. Ameriški narod se prav dobro zaveda dejstva, da je Pershing odločil, kam naj se nagne tehtnica svetovne vojne. In z njegovo pomočjo ter z njegovim posredovanjem se je nagnila na stran zaveznikov. Ameriški narod bo svojemu junaku večno hvaležen. Danes se bo vršila po newyorski Ave. parada, katere se bo vde-ležilo skoraj 40,000 vojako/. Na čelu zmagoslavnih čet bo jahal Fershing.
RUMUNSKA NE
BO PODPISALA
RUMUNSKI DIPLOMATI PRAVIJO, DA NE BODO PODPISALI MIROVNE POOODBE Z AVSTRIJO. — KAJ BOSTA UKRENILI 8RBUA IN GRftKA, ZAENKRAT ftE NI ZNANO. — SRBSKI DELEGATI VSTRAJAJO PRI SVOJEM. — NI ČASA ZA RAZ.
PRAVLJANJE.
Pariz, Franeija. 9. septembra. — Zavezniki so vprašali ruumt.-*k» delegacijo, če bo podpisala mirovno pogodbi). z Avstrijo ali nc. Rumunska delegacija jc odvrnila, da bo to storila, toda pod goto-tinti pogoji.
A. J. Balfour je v posebnem pismu vprašal rumunsko delegj«-eijo, zakaj noče podpisati mirovne pogodbe ter zahtevat od nje ' naj navede natančne vzroke.
Načelnik rumunske delegacije, Mishu, je izjavil, da se Rurnuu-ska še vedno pomiilja ter da najbrže ne bo prej podpisala mirovne pogodi**, dokler je zavezniki temeljito ne izpremene.
Tudi Srbi in Grki se še vedno pomišljajo.
Iz srbskega glavnega stana je prišlo poročilo, da ostaja srbski delegacija odločno na svojem stališču ter da se noče niti za las u-Makniti od svojih zahtev.
Delegacija tudi izjavlja, da ne more ničesar ukreniti, dok'er ne dobi natančnih navodil iz Belgrada.
(trki pravijo, da nimajo časa razpravljati o posameznih določbah mirovne pogodbe.
Mirovno.pogodbo bo podpisal v im^nu Avstrije dr. Karl Ren-i«er. avHtrijski kancler, ki jc dospel danes zjutraj z Dunaja. Ceri-•notiija xc bo vršila jutri dopoldne,
(Rumunov ne skrbe toliko Avstrijci kot jih «krbc Jugoslov.i ni. Pred kratkim je objavilo newyorsko časopisje članek, ki ga je napisal jugoslovanski zunanji minister dr. Truinbi«*-. Trumbjč resi,., svetuje Rumunom, naj prejkomogče omilijo svoje zahteve gled? Hmata. Svari jih, da bodo imeli v slučaju kakega konflikta, opraviti z boljšo in bolj organizirano armado kot je pa madžarska.
—	Rumuui — pravi dr. Trumbič. — še ne poznajo Jugoslovanov. Če se bodo žnjimi sprli, bodo naleteli na slabo.
Obenem je objavit dr. Trumbič tudi zanimiv prizor, ki se je odigral na pariiki konferenci.
Kot znano, zahtevajo Rumuai rase skoraj ves Banat. Zahteve rumunske vlade je predložil predsedniku Wilsonu načelnik rumti'i-sl- e delegacije, Nikolaj Mishu. Umevno je, da so bile te zahteve sI; rajne in obenem nepravične. Predsednik Wilson se je ironično nasmehnil ter zafrkljivo vprašal ruinunskega delegata:
—	Vi zahtevate torej vse ozemlje pred vratmi Belgrada?
Mishu, misleč, da j^ predsednik resno vprašal ter da mu gre na
roko, je ponosno odvrnil:
—	1 >m. gospod predsednik!
Iz tega se da lahko sklepati, kakšno mnenje mora imeti predsednik Wilson o Humunih.)
1 l.-rijski poveljnik v francoski ar-liiadi. Njegovi ameriški tovariši ipii štabu Pershingu pa trdijo, da j»* bila njegova obramba Verdu-, na, kejr je poveljeval tfrtileriji skoro iste vrednosti kot junaška |ol»riiiiiba .Mame in da je to inne ; i:je francoske vlade.
Pri Verdunu je poveljeval grof 140 lopovom različne velikosti. Bil jt* način, kako je postavil te topove in bilo j«» njegovo neprestano obstreljevanje nemških po-jLU-ij, ki je uničilo napad armade nemškega kronprinea ter dovedlo do enega največjih porazov, kar jih je doživela nemška armada v vojni.
Za svoje velike usluge v Verdunu je bil grof de Chambrun imenovan častnikom. Častne legije. rastni k legije stoji celo višje kot pa kavalir Častne legije.
— To ni nič, — pravi grof sinejo. — To ni prav nič. Storil sem leto, kar bi lahko storil vsak Francoz ali Amerikanee.
V pričetku vojne se je nahajal grof de Chambrun v Franciji ter ie bil imenovan majorjem ter Stavljen na čelo nekega artilerijskega oddelka. Bil je neprestano na fronti ter je odklonil vsako meato pri kakem štabu, dokler ni do«pel general Pershing. Radi njegovega poznavanja angleškega j etika ter ameriških običajev je bi! prideljen ameriškemu generalnemu štabu, da ustanovi zvezo med francoskim in ameriškim vrhovnim poveljstvom. Za njegovo junaštvo v času. ko je bil na fronti, je dobil tudi vojni križe« * štirimi palmami in tremi zve-itimmi
POMEN ZNAČILNIH PERSHINGOVIH BESED
Potomec francoskega ljubitelja prostosti je prišel v Ameriko obenem z generalom Pershingom.
Ko je obiskal general Pershing grob I^afavette-a. malo potem, ko j»» dospel v Francijo ter izgovoril sedaj slavne bemede: — Lafayet-1e, mi smo tukaj, — je stal ob i j eg od vi s t rani neki častnik v u-•liiforoii francoskega artilerijske-. pa podpolkovnika, ki je zaman skušal zadržati solat* gitijeuja, ki so mu tekle po zarjavelih licih.
Ta častnik, grof Albert de f hambrun je prapravnuk nesmrt-i cga Lafayette* ter je bil ravnokar pridel jen štabu generala Persuings. Francoska vlada ga je določila, da spremlja ameriškega % rhovnega poveljnika, ko se je alednji vračal o&mov.
-— Ne morem opisati svojih ču-j ste v, ko je stal general Pershing pred zadnjim počivališčem mojega prednika, — je rekel danes grof de Chambrun. — Ena stvar f*a se mi je adela vzvišena nad v nato drugo. Zdelo se mi je, da je to trenutek, ko sta poatali združeni republikanski tradiciji dveh velikih ueftel. Združenih držav in ^ ranči je.
Grof de Chambrun. ki je bil od lete 1907 pa do 1913 vojašl^i atašej francoskega poslaništva v WaahingtoDu. je skrajno ponižen ter noče govoriti ali pa vsetif aa resno čine junašt va, katere m a jp*ip«*uj«jo v Im, ko je bal arti-
-.M- '
ČIKAŠKIBANDITJE |
Po vroči bitki s policijo je pet banditov srečno odneslo pete. Vi zek predrznosti. Nobenega sledu.
Chieago, 111.. 9. sept. — Policija S policijske postaje v klavni-škem okraju je ponesreči naletela na avtomobil, v katerem je sedelo pet banditov, ki so malo preje okradli John Beblerja, blagajnika John L. Herbert Brewing kompanije za sedem sto dolarjev v gotovini in čekih. Sledila je bit-la. toda banditje sC ednesli zdravo kožo, zapustivši avtomobil, ki so ga ukradli pred tremi dnevi.
Breitler je hqtel zapustiti kom-panijsko .pisarno, ko so vstopili banditje. Imel je zvezane dnevne prejemke, da jih položi v blagajno, ko so mu banditje '.akričan "roke kviško"'. Banditje. štirje po številu, so nosili črna očala, oboroženi so pa bili z avtomatičnimi pištolami. Prisilili so Beit-j l^rja, da jim je izročil sto dolarjev v gotovini in šest sto dolarjev v čekih.
I
Malo kasneje sta dva bandita oropala salonerja Joseph Nor-wayja za dva tisoč dolarjev. Pripeljala sta se v ukradenem avtomobilu, ki sta ga kasneje pustila! na ulici. O tolovajih hima policija duha ne sluha.
- !
Leta 1901 se je poročil grof dej C'hambrum s KJaro Logworth, sestro poslanca Nikolaja Long--uorth iz OGw-to§ePepmnenja,yp brum pe spisal tudi zgodovino ameriške armade v evropskem konflikta, katero je njegova žena jSTBiksi prevedla na angleško
MEHIKANCI ZOPET NA DELU
Washington, J). ( ., 9. sept. — Mehiški bauditi so ul>iii jiad-ulj-fjega ameriškega državljana, so-giasno z informacijo, katero je dobil danes državni department. Herbert t'. McGill je bil ustreljen iz zasede ter nato pretepen do smrti v 1'oapa. v državi 4 'Ijiapas, diie HO. avjrusta. Po sprejemu tega poročila je zahteval državni department od mehiškega zuna-i je«jra urada preiskavo t»*r jioslal ameriškemu konzulu navodila, naj I uvede krajevno preiskavo. Xavo-a;la konzula so prva te vrste, ki so prišla iz Washingtona.
McGill je bil ustreljen iz zase-<Je, ko je jahal in potem ko je bil ranjen, so ga banditi pretepli do smrti ter vrgli njegovo truplo v iCoapa reko. Bil je sin James Mr-! Cilia iz Chieaga. ki je bil preje i nastanjen v Vera < 'nizu.
Odposlanci ameriškega misijonarskega dela v Mehiki so da!, danes izraza svoji opoziciji proti oboroženi intervenciji Združenih j držav pred podkomitejem sena-! ta. ki raziskuje razmerje med Me-; hiko in Združenimi državami, i Rev. .Inman, tajnik komiteja za sodelovanje z latinsko Ameriko, je izjavil:
— Prepričan sem sem. da je jCarranza posten in zmožen mož. i Imam o njem najboljše mnenje. Ne verujem, da bi bil proti-ame-; rišk i.
__
CAILLAUXA BODO POSLALI V 8ANAT0RIJ.
Pariz, Francija, 9. septembra. Josepha Caillauxa, bivšega francoskega ministrskega predsednika, bodo prepeljali i* jeee v sa-
ZAVLAČEVANJE SENATA
Zavlačevanje senata zadržuje načrte za sestanek Lige narodov. —
Prva seja določena za oktober.
■ i _
L j
t Washington, D. C., 9. sept. — Seda j je skoro popolnoma goto-v.>. tla se prva seja Lige narodov i ne bo vršila v Washingtonu te kom meseca oktobra kot je bilo To sprva nameravano. Datum se-j stanka je odvisen od akcije se-. r.at z ozirom iia odobrenje mirov-i n" pogodbe, ki vsebuje dogovo" '^'ede Lige narodov.
Ce bi senat odobril pogodbo [>ravočasno, da bi mogli delegati i dospeti na sestanek tekom novem-1 ra. bi se prva seja vršila v tem mesecu. Če pa se bo razprava za-vlekla za dolgo časa, je pričakovati prvega sestanka šele tekom 1 meseca januara. Vrjetno je, da se sestanek ne bo vršil meseca de-eeinbra in sicer radi gotovih oko-i lišči«. vsled katerih bi bilo za šte-\ ilne zunanje delegate neprilič-no priti sem.
Prvi sestanek živeta Lige pa se lahko skliče ob vsakem času po-i<*m ko bo<lo tri izmed glavnih sil odobrile mirovno pogodbo. Če ne bo ameriški senat odobril pogod-' i»o do onesra časa. ne bodo Združene države zastopane tia tem sestanku, ki se bo vcšil v Parizu • ali pa v Londonu. I Ko bo imel svet svoj prvi sestanek, — v Parizu ali Londonu ; — bo zasedanje gotovo sorazmer-| no kratko. Glavni posel bo imenovanje komisije za Saar okraj ter rajvišjega komisarja za Gdansk.
na torij, ker je zadnji čas nevarno zbolel.
MIR V BARCELONI. - DENARNE PO&ILJATVE V -
__- ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Barcelona, Špansko, 9. sept. — Zaenkrat so se pomirili vsi delav-! Izvršujemo denarna izplačila ski spori, ki so že dalj časa vzne- Plinoma zanesljivo in sedanjim ....	. . «	razmeram primerno tudi hitro po
n ihali prebivalstvo. Razmere so ^ ^ na Qoriškcm in tu(H na
se uredile potom manifesta, ka- Notranjgkcm p0 ozemlju ki je ia. terega so izdali delavei in delo- 3edeno po italjanski armadi, dajalci.	Jamčimo ali garantimamo za
___L. • vsako pošilja te v, toda za kake mo-
goče zamude v izplačilu ne more-
KANADA JE POVABILA BEL--*0 prtVzeti nikake obveznosti.
GUSKEGA KRALJA.	50 lir ........... $ 6.30
100 lir ........... $ 12.00
600 lir ........... $ 59 00
Ottawa, Kanada, 9. septembra. X000 lir ......____ $118.00
Kanadska vlada je oficijeino po- Denar nam poslati je najbolje vabila belgijskega kralja in krT P° .l>ome«tic Postal Money Order
...	..	, . aH pa po New York Bank Draft
Ijico, naj prideta v Kanado, zatem
ko bosta' dovršila svoj obisk v TtfRDKA FRANK 8AKSER, Združenih državah.	89 Oortlandt St.. Now Vork. N ▼
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, t Slavonijo, Bosno in Hercegovino "popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jaznžtmo ali garantiramo n Tlako pošfljatev, toda za kake mo» 40Š0 zamude. ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer:
100 kron ....... $ 3.00 . . 1,000 kron .... $ 28.00
300 kron........ $ 8.40	5,000 kron .... $138.00
B00 kron---- .. $14.00	10,000 kron ____ $270.00
Denar nam podati je najbolje po Domeetie Postal Money Order Ui pa po Now Yekk Bank Draft
TVRDKA rRAJOL SAX8ER, .
■ (inm*mmm---------ihmiji
"GLAS NAHODA"
^ mjofwmm wmuiHiwd oovPAn - f
im wm ■«— 1
lf"i JSi "''JlntlrtM'a wl^ TČ**CS. SE1?11
**	z» teut^te^L Mrto N*W TorkllM
f* -tdl	......................za pol Mi .................. HM
•»irv	,
It Hla lato M Mnf If IT fork K.H Z« Ev rop« fifle teto »..»..(iN
• U A • NAHODA
^ *	<~V«tc« mt tU«	__/
■mm mrr «»7 nupt Buadty« u« UHM ■nfcBiirlptloa y—
A«»Ttl—.wnt o« »rtwwiii_
P d* fcrui »lila ta oMbnoad m at prtoWMlfc
Dmr	poUllatt po	^^ iHMBfc <
Mm*. L A ' N A W ODA- ^	^ ^ **
1 ClMIWil »U — I. Bow*«* ^"cartlMdt" ""
Da ne morejo zavezniški narodi privoliti v lcaj takega, je tako f oči vidno, da nam nI treba Se nadalje pečati # se s tem predmetom.
Kako je bilo mogoče Slovakom rasti po Sfevitu kljub strašnemu zatiranju, je nekoč pojasnil slavni norveški pesnik Bjoernson v | slavnem odprtem pismu na grofa Apponvja. Samo Bogu je znano, ' zakaj nimajo Madžari nobenih otrok, doeim jih ima povprečna slo-' vaška družina osem do deset.
Nadaljna laž je, da žele Slovaki ostati — Ogr5.. Dejstvo je, da i niso bili Slovaki nikdar Ogri in da bi rajše poginili do zadnjega moža kot pa postali Ogri. Njih nastop pred vojno in tekom vojne * je zadosten dokaz zato.
_ | O^AR	* EPT JgT^ ^
razširi čim največ mogoče. Poglejmo oddale«* v Rusijo, kako lepo bi se rada razvijala, če jo nc bi nevošljivei nadlegovali. Toda pardon, o tem ni za govoriti, ker to bi bil pri nekaterih že "boljševizem to je i>a že npodpustljiv greh.
V Rusiji se dela na to da bi vsak delavec imel delež za storjene delo 4er se tako delavski položaj izboljšal; da se odvzame velikanska posestva listini, ki ga imajo preveč, ter da '/.a primerno odplačilo, tistim, ki ga sploh nimajo in so tlaeani drugemu.
Kaj počenjajo na Ogi-kem ravno tisti, ki s-» vodno kr^'aii. da so bojujejo za osv-jbojenje narodov". za "enakopravnost ' in l>i gsivodi za kake 1< ]»«• čedn:i li >o •se bojevali. Kratkonialo. biln je doticnikom toliko medu na grlo veni jeziku, da je bilo kar činla. Cr M jim bil človek ve>ov.il. moral bi si dandanes id sramote/. to-
kami obraz zakriti •
Razmišljevanjc bi mt privedlo memoes predaleč in gospod urednik bi /nabiti poslal dopis v k oš. T« i rej rajši končujem ter pozdravljam vse rojake in rojakinje Ži vela poštena republika in demokracija! Pijavke je treba ponižati!	Dopisu 1 .
■ - --- ---
Jugoslovanska f^^^ Katol. Jednota
Ustanovljena leta 189S - Inlorporirana leta 1900 Oiavni urad v ELY, MINN |
GLAVNI URADNIKI: ' E>redMdnlk: MIHAEL, ROVaNŠEK. box 261. Conem&Uffh. Pa.	"
Podpredsednik: J.OUI3 BALANT bos 10« Pearl Ara. Lorain. OhlA rajnik: JOSEPH P1SKLER. Ely. Minn.	T '
Blaaajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
Biaaajntk neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Sallda. CoM.	~>
VRHOVNI ZDRAVNIK:	t
Dr. JOB GRAHEK 141 E. Oblo St.. NS. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
rOHN GOUŽE. Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. »«41 At*. M. So. Chicago, I1L [VAN VAROGA. 612« Natrona Alley Pittabur*k. PC
POROTNIKI:	I 2
GREGOR J. PORENTA. boa 1'«. Black Diamond.	Wash.
LEONARD 8LABODN1K. boa «0. Ely Minn.	" ^
JOHN »UPNIK. S. B. boa 34. Export. Pa.	. ' •
PRAVNI ODBOR:	^
JOSEPH PhAUTZ, Jr. 4S2-7t* St Calumet. Ml«*.
JOHN MOVERS. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn.	~ i	I
MATT POGOP.ELq. 7 W. Madison St. Room 10» Chicago. 1BL	'
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	> *
BUDOLF PERDAN. «02« St Clair Ave.. NE Cleveland. O*^.	>
PRANK SKRABEC. Stk. Yd». Sta box 63 Denver. Cola.	,	" ~ >
GREGOR HRKŠČAK. «07-8th Ave.. Johnatown. Pa.	.	•
Jednotino rlaallo: GLAS NARODA.
Vrt dopisi, tikajoči se uradnih sadev kakor tudi denime poiUJatre naj M POilllJaJo na glavnega tajnika Jed note, vse pritožbe pa na predsednike po»otne«B odbora. Na osebna aH neuradna pisma od strani članov sc ne bode omlralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom *a oM-" len pristop. Jednota pasluje po "National Fraternal Con*rasa lestvici. V blagajn ni ima krog $300 000 (trtetotsoč dolarjev). BolniSkih podpor. poSkodnln In smrt. nln Je £e Izplačala do »1,600.000 ten miljon In pol dolarjev).
Boiniflka podpora Je centralizirana. Vsak opravičen oolnlk al |e svest M dobi podporo, kadar Jo potrebuje.
Drultva Jednote se nahajajo po raznib naprednih slovenskih naselbtnak. Tam. kjer jih ie ni. priporočamo vstanovltev novih. Drufttvo se lahko vstanovi a t člani ali člani cam!.
Ca ua dal J na pojasnila se Je obrniti	na ciavneaa tajnika.
Imperial. Pa.: Val. Peterne 1.	Schifrer.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ia	West Newton. Pa.: Jonlp Joraa.
JoLn Polanc^	Willork, Pa.: J. IVtrrnel.
Lazerne. Pm. hi akoUesi Aatoa	Mnrrav. I tah In okelica: J. Kaatelil
Osolnik.	Black Diamond. Wihil: O. J. Po
Manor, P». In okolica: Tr. Demtor,	renta.
Moon Ran, Pa.: Frank Maček In Fr j Coketon. W. Ta.; Ft. Koclan.
Podmilšek.	Davis, W. Va. In okolica: Johj
Pittsburgh, Pa. in okolica: U. R	Brosfcb.
L Ma^erZ'	^^ ^ Thoma,. W. Va i. akolkaf »
' . . _	Kurent-baa.
' d j- »	slP Tratnik In Aug. Ooliander.
Reading, «a. ir. okolica: j. Perdlro Shebovgan. Wia: Jobn Stampfel b South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko , H svetlin.
prIv5ek	W. Allis. Wis.: Frank SSoK.
Steelton, Pa: Anton Hren.	Rock Sprinp, Wya: Loola TU
Turtle Creek. Pa. in okolica:	Frank rl.er {j A Jnstla
i _ ^^	'
EVO VAM JIH!
IZJALOVLJENO POROČNO
i
POTOVANJE.
i
l<
Berlin, X<'im*ija. i>. s«»|»teiul>ra.! Tukaj jr (>orot'il arinadiii /ra jknplnvpf Ernest Lu'liiir /. n< ko hfiliiisko zobozdravnico. Ko soj ll»ilc končane, <'crkvcnf eiTiinoiii-J ijc. sta s«' novnporocenra tlvijrnila ^ zrak. lmtt*«' poleteti lia jxwo.'-no potovanje. K<> ?»ta se luitela izkr-cuti. j«' <Hlpove«Ial motor. Zrako-_ plov je padel na zemljo. Ženin j«* ! bi! pri priči mrtev, nevesta pa j !'«do poškodovana.
NASI ZASTOPNIKI«
kateri bo pooblaKem pobirati naro6 1 nlno m dnevnik "Glas Naroda". j Vsak zastopal^ lzoa potrdilo aa
sroto, katero je prejel in Jih rojakom priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" jo: 1 Za celo leto $4.00; aa pol leta $2.50 , za Četrt leta S1.2S. San Francisco, CaL: Jakob LorSln Denver, Colo.: Lou la Andolšek ii Frank Škrabec.
Pueblo, Col«.: Peter Culls, J obi Germ, Frank Janesh In A. Kocherax Sail da, Colo, ki okolica: Looi« Coetello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis. lad.: Alois Rud man. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Chicago, DL: Jos. BosriC. Jos. BUab Jos. Bevf*
Joiiet. DL: Prana Bamblch, fruu Laurich in John ZaleteL Maseoutah. HL: Fr. Angustln. La Salle, DL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mich. Clrar. North Chicago, m. in okoliai: Ant Kobal la Math. Oirrin. So. Chicago, IIL: Frank Cena Springfield, IIL: Matija Barborl«. Waukegao, IIL: Frank PetkovSek. Franklin, Kana. In okoUca: Frani | fisskovtc. Frontenac. Rana.: Rok Firm. Riaeo, Kans.: Mike PenclL Kitzmiller, Md. In ok »lica: Frani Fodoplvec.
Chishalm. Mian.: Frank Gov*a. Jak' Petrich.
Calnmet, Midi. In okoOai: M. > Kobe In Pavel Shalta. Detroit, Meh.: Paul BartaL Aurora, Minn.: U Perufck. Ely. Mi—, im okoHea: Frank Goals Joe. J. Peshei in Anton Poljanec.
Eiddh, Mian.: Louis Govfo In Jurif Kote.
Gilbert. Min. la okolica: U Vsaal HMin{, Minn.: Ivan Pouia. Vlrfiaia, Mina.: Frank Hrovatleh. til. Loota, Mo.: Mike Grabrlan. Gnal Falls. MooL: Math. Urlk Klein, Moot.: Gregor Zobec. Govaada, N. V.: Karl sternlia. little Falls. N. I.: Frank Masla Parkertsa, O. la akoUea: Frank Po> Je In Alb. Poljanec. Collknrood. O.: Math. BUpalk. Clevelaad, O.: Frank Sakaar, Ckaa Kar linger, Frank Meh la Jakob Boa> nik.
Lorain, O, fta skoiica: Loota Walaa* J. K made in M. Ostanek. NOeo, O.: Frank Kogoviok. Tsaagstosra. 0.: Anton KlkelJ. Onps CttF, Ova.: M. Jaotta. UliUkai, Pa.: M. Klarlch. lalrMcn Fa.: Frank JaUa. Baaarfi.: Loots Brfhar.
Ipavee. *
^'ciawaaagk. Pa: Ivan FaJK. TM
Cbridc*. Fa.: Aatca Joriaa la Aal
Koao^Lor.
| Tu na-Iika!!:i Iv«>m«-,; j »r. Ur iv-j Ija niojo žen« .I'lXNIK TI 'K'iv r«« i.i.-ii. ..'K\ NIKAR :»•!- n.- v. -; AX TONA KliANriSKINA - kat.-
I rim sta jo <li ♦* '». \ t; t i -1.» t I p> pihala nekam j»o Ameriki. ' >1»r i -t-' velike ]»o*-!ave in !?ovorita rani«-jezike: ona zt»a :!i>yl"-lvo. tn*m>k> | in m;nU.irsku, «»n t»a i^iijari^U • ' it<!. !'k^t■ l«i mi j-.* tr<».i«- t«t *<i!•: i ! ima »Irilžin«« v '.»ar.-m .<r;jii i <
kj»- na N'»tranj-ik«-ni. Ii .jake po Zdin/.'-nili tlr/avali svarim pred tfin pun-Linn fer » heneni ;-r";ini, mi jili kdo "riznani. kdor jih wpo/na. za kar {»laeain -rlO nabrale. \ajl»r/ Ino'.i kje v P -hji-.v J v:«-i i.n ali pa v IHin '--n. Pojasnilo ;-<»-! jite na: Stcv» Turk. i -",415 11;. A vi*., • 'ollinwood, < "l*-v^laild, < i!) ] 1 -♦))
MEADOW VIEW KOKOŠJE ia TRUCK FARNE • |
Mi nudimo šestnajst izbranih po pet akrov obsegajo dih farm izven mesta St. Cloud. Minnesota, po POSEBNIH CENAH in POGOJIH tekom prihodnjih trideset dni.
To je najboljša zemlja v enem najboljših farmerskik okrajev Minnesote. dočim je St. Cloud po splošnem mnenju danes najbolj hitro se razvijajoče mesto Severoza-pada.
SPREJELI BOMO LIBERTY BON DE ALI PANMC-TOR DELNICE KOT POLNO CENO ZA TAKOJŠNJE ALI DELNO PLAČILO.
Pišite ali brzojavite danes za našo uvedbeno ponudbo Meadow View Farm.
CHas. N. Bey h an Farmers State Bank,	St. Cloud« Minn.
z
Moški in ženske
Na napravite napake. Zakaj ni ne preakrblt« naj-S star«-J**£a, naJpoStenejftcifa. naji»ku$«nej«effa In naj- 5 boljfte^a zdravnika v začetka. Dr. Mullln ima U !• R izkušnja v zdravljenju tl»očev in tino^av bolnikov š bolnih na najrailičji*]*« načina. Vsled tega J« potu A najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem a« lahko za- S itrint« za avojo bolezen. Br»-z skrbi boata dobili pri I nJem najbolj temeljito zdravljenja ta veliko resnift- i na pomotH za rti denar.
Brezplačna zdravniška preiskava potom Ujm^ !
Govori vai materni Jezik.
Uradne	» - a
«1 - uk Ai^jwn^ prrrsBUKaH.
fiivo poanoo olkdk potovanja.
Sat J«, da m nam aaiaj potonti t stm domovino, toda por. ■fld iMiuopulkJ—I in wUo žita <Ulj č—a ▼ Hew Yorkn tfroc lju.
Mfct Wafc Irtiljhli mta saj ynj* Mj* ymb trik ar p»]MBib
i
"Dejstva glede Ogrske" j
Albert MamHev. predi»e»1iiik A»4»riik*» slovaške lige. piše v "X.' T. TimeK *:
Op-Ins na reli strani, ki je bil objavljrn v številnih newAor j Skih listih. <h| taknrvanefra "Ameriškega komiteje za pomo«* Ovr-si prisade^a na vy mogoče načine, da Qpliva »ia ameriško jav-noKt v pri lop madžarski ariMokraeiji. Ta propaicand«' je v pol min t;o-' {I I as ju m prvjšnim: fini Madžarov.
Pre)*enetljiva j»- It* nruratnnost Madžarov, ki kljub dejstvu, «la -jo sovrainiki t<- de?*-le. — kajti mirovna pogodb* z Carsko ni še podpis«na. — priefpjajo s prtitizavezniško propagando v tej deželi.< Madžari pa > resnici no«'ejo ničesar dnigejra knt to. »ia bi zavezniki zapustili majhne narode <*«ntrahie Evrope. i:i pripomogli
|
k porazu n^miko-madžamko-bulgarsko-trirške kombinacije.
NV pomenja ničesar drugega kot razveljavi^nje štiriuajsl'h. točk predsednika WiUona.
f Ke.Iaj pit s<» bile uveljavljene? \'saj pri Jugoslovanih ni m<be-nega sluha pri tem. Opom. uredil.)
Pornenja p«>polm» zanikanje principa samodoločbe. t 7,a Cehoaiovake je veljala, za nas pa ne. Opom. uredn.) Kdo pa so oni. k» hočejo. «la naj bodo zavezniki neverni napram manjšim pom<«čnikomt To no i>ti Madžari, ki so pr:čeli vojno »kupno s kajzcrjt-ui ter se borili proti zaveznikom in vojakom Unele Sama.
"Resničtia dejstva*' takozvanega "Ameriškega komiteja", ki je ameriški l<> po irru'iiu wi v resnici laži in potvorbe. ki so krožile •* odrskem časopisju v nekilaxijem ogrskem kraljestvu. Kte laži. i-te izkoriščali je pomanjl-anja vrednosti «*] strani ameriškega občinstva tilede dejanskih razmer na Ojcrskem. ista netočna potočila glede tnr«l-i^irske r.g(Ml<»\ me. ki je v resnici izmišljotina. — v&e to so dejstva, katera je objavil takozvafti "Ameriški komitej'*
l»ejstva gletlc Slovakov mi. ila so avtohten tiar«K). tla st» Ir. ma< ini zemlje, ki je znana kof Slovenska ali Slovaška in ki jc Mia znana preti vojno tudi kot severni del Ogrske. Natančen datu.u gle»le njih pohoda v deželo ni znan- a koliko tlale." sega nazaj zgodovinska Veda. so živeli vedno v deželi ali v bližini nje. v kateri prebivajo sedaj.
Trditev "Ameriškega komiteja", da so se priselil*, v enajstem stoletju ^ dovoljenjem Madžarov, je ena onih otročjih laži. katere so zavrnili celo njih lastni zgodovinarji s pomilovalnimi nasmehi. Zgodovina nam pravi, tla so bili Slovaki tam tristolet pred Kri-i.tom	« V* - —
•'ehi in Slovaki so bili poljedelski nart>d. Razvili so svojo last' no kulturo, katero so dajali tudi svojim sosedom Nemška plemena, ki so bila prej nomadska, so se naselila ter sprejela od Slovanov osnovne pojme poljedelstva. Da bi Madžari — nadaljno nomadsko pleme mongolskega izvora — prinesli seboj kako kulturo, poteč;, ko so fr potikali po azijskih planjavah, mora oznaki.i vsak poznavalec /podov i ne kot veliko absurdnost.
Madžari so prišli na Ogrsko proti koneu devetega stoletja ter m nastanili, kjer niso našli nobene opozicije z oboroženo silo. Slovaki. ki so prej stanovali v nižini, so se enostavno cmaknili v gort.
Madžari se postavljajo s ustavo, ki je baje taV*o stara kot angleška. Kaj pa koristi ustava, ee je le na papirju?
Kaj je dubrega v tem. Če so Madžari hahajo z » trsko strpnostjo, ko je njih šovinizem pognal nad miljon Slovakov v Ameriko, kjor so poiskali prostost in prilik^ za razvoj, katero so jim "liberalni** Madžari doma zanikali?
"Ameriški komitej" vprašuje nadalje:
— Ali naj bo Ogrska raztrgana, živa razrezani in uničena? Naš odgovor se glasi: ** — Ogrska je že razkosana, in če pomeni to uničenje, bo odvis no od t«ga, kako resno se bodo Madžari poprij?li svojih lastuih rekoiištrukeijskih problt^iov.
Volja narodov, ki so se uprli ter zlomili ponirujoč jarem mati larskega fevdalnega tiranstva, inora imeti preti sodom zgodovin* prar toliko veljave kot p« roparski cilji sebične k'ike.
Priprosto dejstvo, da ae meje Ogrske niso izpremenile. ne pomeni še dosti, če se ga pojasni s tem, da so bili pod jarmi jeni narodi tlačeni k tiAm s železno peto madžarskega in avstrijskega milita rizma. Ta vojna je nudila več kot zadosten dokaz o razpoloženju teh pod jarmi jenih plemen. Da jik je bilo najti na strani zaveznikov. dokazuje prepričevalno njih globoko vkoreniujeno sovraštvo do njih zatiraleer.
V drugačnem slučaju bi ne rizkirali nevarnosti takega stališča, kajti dobro poznajo osvetoželjnost Madžarov.
Kar tfnatrttjo Madžari za tvoje upravičene zahteve« ne pome-1 ni nič drugega kot da bi ae vrglo nazaj v duševno in telesno su-* njatvo enajst milijonov nemadžarskih plemen in to iz nobenega ^k*1 kat ^ jlh ********* madžarski ariatokrati ga — ;ktiTsadiiaie. -jott _ . „ a	» .t•* •*» ,.	_
Soaial v "Karjjatih". Imeli mpo!r lejio okrašene baskete ' k^šaiiee) j \ od zunaj s evijtjem, znotraj p;i z vsakovrstnimi pečenkami k ure t- j, nino in staitikrajskim: klobasami s Skjupaj so večerjali sledeči rojaki < in rojakinje: Prvi basktrt od Mrs ! N Mana Savinc iz Poj*tluiula jo bil ( r-T 'M), dobil ga jo rtiak Andrew j T liuh; drugi haskt t t>d Jli-s. Mary j Turnsek je ;>il $7.00 dobil jja je rojak Vin-int Jelene; tr.Mji basket od Mrs. Frances Sodni k ar jt j1 bil	dobil ga je rojtik Felix J
l>ugtiliu: četrti basket od^Miss!' Stephanie je bil «2:5.20. dolo) ga 1 jf rojak Frank Jave; peti oa.- kti 1 od Mrs Mary Kmetic je '>i!	|
tlobil ga jo rojak Joe Set in a • šesti 1 '»asket cd .Mi s Pauline Pavlovčič je bil	dobil ga jo rojak Fr. '
^ajt»ic; selnii basket jd Mrs. Marv K rail je bi! IU dot:! ga je 1'tijak Fiaiik «Sajo\ i<-; osmi baskt t t»d Mr«. Jolumiic Sa^ovie . Jv bil IHJ. dobil ga je rojak Louis Fortuna. Skupaj je prišlo!
20 T.> jo *!»ila lepa .>vota za jI tako mulo .število vdelc/ln'. in si-]I <*cr lb moških in S /t*nsk. S\t>t .|| fttti.2u smo odposlal na i*}avncga| tajnika -Jli/.. s prij>ou»!)o,* da svota izroči v prave r«»ke	^
Obenem opominjam člane idružuico, d'i s*: t »olj zauinui^u /a | redne i noseč n c sejo. !;i s- ms • ' i vsako četi-lo noti -1 jo popoldne v Karpati.'. Mislim, d.t je v sem t znano.
Z. jugoslovanskim pozdravom
-Joe Solina
taj'iik podroJiiice č-t. 7t>. 1702 — Ibtii S« .,~Oro»oii l it v. i >; o. T
I.adysmith. B. G., Cmada.
i
Vsled nekega oglasa v <l!:isu: iXaroda sem dobi! «»d rojakov več j i«ivin !;i žele :zv. »eti, kake st» dc-ilavske razmere tukaj.
V d"pis;h s- >iikdo ne pohvali.
|de. bi bile d»»I:"vske razmere If.gvo
j kako briljanlne. torej 1 mH jaz ne
bom tlekd v tem uziru^po-^clrtiosli
[tor povem, tla o -i- diiii- \ iste. j '. . - " f .Zaslužek ni ravno vim d; /. o.-.iroo; j
j na veliko tlraginjo N« kateri st«'-{
' rejši rojaki, ki sc .zc ti-»!go .i j
i jajo v ttj dežidi pr.ivi jo. dri jt f
j bilo pred vel leti boljše nego dati-
j danes, delo sc i>a sploh 11 v. k o
dobi
. .Je pač toliko, da živimo, pijemo pa .o kako deževnico ki ji pravijo j near beer**. Nisem pijane-, rli ^n.tertja bi si pa človek rad privoščil kak kozarec dobre pive, ali kako. za lloga milega' Žganje <e tb»bi steklenica -^IO Sicer pa. .«ko bi .taki oderuhi pričakovali od mene takih dobičkov, hi pač morali t{<»seči Abrahamovo Marost. prodno !>i od mene kaj dobili, ker .k |greh take oderuhe podpirati. T«»-
iitj bojkot takim oderuhom tj bo moral ili. debit, ako hoec poii,no ■život V* pojasnil > *is*iui. I i »ne \ ]»rašajo. kako je k;, j tukaj s pi jač->. naj to z:ido<»uje
Sovij:'!"r industrijalno i" j» i!i-ti-'-ne razmere s»» se temel ji«.. izpremenile vsled vopie po Vsem svetil Pričakoval je v<al;»io v<-!i kili izpioin-'io!> vsled te strašni vojne. t<nla lakiii pre<»brntov s«» ni-o nadejali najve-'ji politiki in
zasled»»valci -vein i h razmer. In m šc konec vso«.i i*!«'.\-« k bi y«wii!. da na j važnejše za delavski -tan i'linaja.
Dtuidam s. ko se bije svetovni boj med kapitalom in proletarija-lt»m. iiiisliiit. da vsakdo ranliivedni) gletla v b«KltMii«ist. :: ne daj 1»' g ak«) delavstvo omaga' -Potem bi kapital takoirekoč vsalconm posameznemu ti pinu trdneje zategnil vrv pkreg vrani. Vidimo da *»eči' na j»o vsem svetu vlade ziMirnjo vsako delavsko gibanje. Ali dan plačila mora priti da padajo tudi tisto vlade, ki najhujše delajo tla sc j)eklenski kapital pomno": in
Cornwall, Pa.
Kak«.r v<ak dcsj.isnik zaVnja uajprej z delom, sem se tudi jaz namenil opisati tnki.jšnje i""".nit> re. Tu so tri rud-»topilnice ni .>•! zaprte za nedoločen čas. Nadalje je trna rudniška jama (<>re Mine . kjer sedaj vsi tukaj živeči Jelajo, pij ni bog ve kaj prida. Zaslužek je bolj pičel napram draginji, kakor je sedaj. N«- s vol ujelo nikomur srni h »liti zfc delom, dokler sc delo b>lj ne ,-)dpie. lana že spo-ročil, ko tonilniee začno obrafo-va;i s polno paro.
Pozdravljam vs^ *M)jak:> «sirt»m Amerike, <i1jlsu Varode. pa obilo naročnikov.	Naročnik.
Canton, Ohio.
Povedati Vam moram, kaj se mi j ..<_• piijKtilo tf dni V mrjo hijo s«, namreč ]»iiv|i neznani zlik«»vei kra-t Zvrtali so pri vratih luknjo in spustili v soh-j d išt ."i plin. Med j spanjem me jo za"c!o pt či v j-r-ih.j tia som so prebudil in nlanil i? po-j .-r« lj». Zaslišal sem. da jo nekaj j » rtalo ]»ii vratih. Vzann-m satno-kivs ter us*»*e4im. nakar /likov-j < i ] u. le gnil i. Sreča da soni i-»i«:l d v" jo okon odprtih, drugače ' i sc ' iiil gotovo zadušil. <edaj s«'»ii se dobro preskrbvl /. orožj-m. tvda iiiislmi. da jih n.- bt» več, ker so, bili preveč prestrašeni. Proti vrat-! mi je bilo vse polno razlito teko-j čine ki je proizvajala strupeni| plin <> lop«»vih nimajo set!:'j še n« Itetiega sl.'du.
Pozdrav!	Mike 15a.4»is.
New Philadelphia, Pa
Na Labor l>;iv je bilo tukaj vse tako tiho in židosino. kot da bi '•i!.» !:;• jin.i ii j 7l? "»s,-1« net .ill. Se .povsod, koder sem IuhIiI dtise.iaj.l .■>•* •!• la\ -i 1.1 deliiv.ki ;.•.-./»,'K •■!«».j vosuo obhajali s vp»ev di po il -«-ah i:i /. zastavami Ali -tikai i/. I gloria kot lil bi delavei ne imeli ' iioIk-u- ga pvinia. a kad ti- se gre j i 'a kako kapitalisti"uo stvar, jej ' Vse V VOs-d JU
yen jo od nekod piitr'.il n"! , 'zrakoplovec s svojim zra!:-»ph-j v o m. misbč, da i« » ostal :ukaj parj tednov, toda v p ir '.luel: je :-opel i ntlšel. Tukajšnji prebivalci fi"'; kaj začudeno >gled..vali. ker ga; Še [h-prej niso nikoli videli. Pa :u prišel da bi zrakoplov samo Ijn-d.m kazal ampak la si jo n -bral nekoliko s-totakov. ker zaistcvall je samo	za šestminutno vož-!
njo po ziaku med mestoma Ntvv Philadelphia in Canal Dover. Prvi dan .'O avgusta	?u»> t d'<'.»ei
u^peh, ali na Lai ^»i Day sem videl samo fii polet Ljudstva ie j»« i-ziialo. da pre v roko vozi. ampak ne zaradi zračne visočine, pač i»a, finančno.	t
Kar %e ti"-e delavskih razmer so' d'»se<laj š«- pre«: v j ugodne, ampa!i| zaslužek je U»lj pičel proti t«-j dra-4 . giuji. Ljudstvi je ved in bo!j nezadovoljno. »Jovori se. tla premti-•^arji gretlo vsi na stavko s prvini oktobrom tega leta. ako ne th»se-viiiii boljših ugodnosti. Konvencija bt» o tega nieseea v (Mev^au-tiu. Ohio, radi premo^arskih !.-ar«»-nt»v. Ne ve so. kaj bt»d'> ukrenili baroni in delcgr.tje organizae:j»! l'iiit«-d Mine \V«»rk^:-s of Ameriea. Zahtevali l>oilti višjo plafti in šest-nrno dn«nno tlelo, da se s te»u jio-tlal.iša bolj st lino de1 o. Razulilij-vo je tl.i bo težko doseči vso te zahteve mit-niiu jtotoui.
INv.drav vseui čir atelje m in či-tateljicam šitsuu Amerike.
M. H.
Oregon City, Oregon.
Na zadnji seji p:»diu2uice št. 7»« JRZ. ai»nt» prečitili pismt» r.d ekse-k ui i ve JRZ. za pomagati osirotelim otrokom v stari domovini. Namer. ie bil. da se priredi »II. aveu-sta malo donia ro zabavo z Ilaskvjt
Dopisi
NA UK
Francoska vojna povest. Ki
—POSLUSAJTE MOJ—t NASVET!
C«ni krtnam J« a«SaJ salo ataa.
Parnem evwili—n v atari Somovlnl tar Jim poiljlta Senarno pomot
—sal
Nepostodna brzojavna zveza s Jugoslavijo.	S
Jamčim za vsako denarno poilljatav. tar poiiljam lata v Ljub!Jan- "* ako Maatne Hranilnico v Ljubljano, katera izplača neposredno «n popolno vaakl anoaak vailm ljudem v domovini.
Ako no Splita poelatl denarja aodaj, al pa lahko zagotovite to nizko ceno kronam a tem. da kupite menjico (Draft) za sedanjo ceno tar
Jo v bodoča porabilo In al a tem prihranite denar. Za vee podrobnoatl aieda denarnih potltjatov n potovanja v atari kraj. aa obrnite vodno In edlnole na naaiov:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenue,.	New York, N. T.
Vetanovljeno pred dvajaet loti. 4 odet. OBRESTI aE PLAČA ZA ULOGE	■
Resnični vrstniki slavnih junakov v romanih
I
<TLAfT NATOPA. 10 SEPT. lftl 3
£
Dantes. je to gotovo Jean Va-ljean v slavnem romanu Victor Ilugo-ja, "Les Miserabies". (Bedni).
Kot Dantes ima tudi Valjean svojega tckmeca v resničnem življenju. Ime dejanskega Valjeaua [je bil Urbain Lemerre. Bojen je j bil je v majhnem mestu v sredi-J£«"*ii Franeije ter je vzrastel v najbolj umazani in podivjani druščini. Ko je bil še mladič, je izvršil malenkosten zločin na prigovar- j janje nekega tovariša, a so ga zasačili ter obsodili na ječo. ^Tekom zaporne kazni je bil uzoren jetnik ter je sklenil, ko je bil oproščen. da bo živel r.d tedaj naprej i r pošten o in koristno življenje. Ko' j se je vrnil v svoje domače mesto, j" našel vsa vrata zaprta ter za , i stavljeno vsako pot k poštenemu I zaslužku. Nekega večera je zapa-! |>.»! par konj, ki so se pasli na ne ikem travniku. Prišla mu je misel., I da izposodi enega teli. odjalu. z njim proti morski obali ter se odpelje v Ameriko, kjer naj bi pričel novo življenje pod drugim imenom. Jahal je celo noč ter do st.el do zunanjega roba mest;, Nantes. kjer je konja izpust d. Ker pa ni imel nobenih listin, mu je bilo nemogoče izvesti svoj nail 1. da se odpelje v novi svet. Aretirali so ga radi konjske ta-ivine ter obsodili na osem let je-
Potem ko je služil tri leta. se mu je posrečilo pobegniti iu napotil se je v Pariz. V glavnem , mestu je našel dela ter uspevali vsled svoje varčnosti in eneržije., Pridobil si je spoštovanje vseli ljudi v okolici, v kateri je živel. Ker je postal prepričan, da je pie trki ost za vedno izbrisana iu tli, nt* l>o v uspešnem trgovcu ni-kdo spoznal nekdanjega kaznjen-ca Frhian Lemerre z galer. se J™ oženil ter dobil dnižino. Nekega dne {»a ga je zapazilo dvoje hudobnih oči. l>ile so last nekega prejšnjega kaznjenca, ki je po-1 sial policist. Bil je to Javert i/ romana Victor Ilugo-ja. Ta poli-| cist je denuiiciral Lemerre-a o- \ 1'lastim. ki so ga obsodile, da mo- j ra doslužiti svojo kazen ter do-
•	lale še par nadaljnili let za to. ker je pobegnil iz ječe. Ko se je, /opet mučil na galerali. je dospe-j l;i eela žalostna povest do ušeli ■polieijskcga ministra in cesar jej i.ato popolnoma pomilostil Le-, merre-ja.
* * *	I
Kudvard Kipling, klavni angleški pesnik. je spisal malo pove-! sti. ki l»i bile v toliki meri upravičene do popularnosti in pri-i Ijiibljenosti kot je "Namgav i Doola*. ki se peča z indijskim: kraljestvom, ki obsega štiri kva diatne milje, enega kraljevega slona, ki požre* vse državne do liodke, stalne armade petih ljudi ler kralja, ki ni hotel nikogar zapreti, kerje spoznal nekoč, ko je bil bolan, "naravo kazni". Xo benega ustaša ni hotel izžgati. ker je koča koča. ki drži življe ; •'je človeka". "Namgav Doola "j sani. rdečelas. plavook divji Ireej
•	d nog do glave pa prepeva s svojim zarodom ono srce pretresa-jočo himno: •
—	They're hanging men and v omen for the wearing of tlm' green*'.
(Obešajo možke in ženske, ker i.osijo zeleno barvo ( irsko).
Ni znano, če je spisal Kipling! svojo povest na podlagi zgodbe.; Katero je slišal ali na podlagi svo je lastne domišljije, a v nasled i njem hočemo navesti čudovit o pa ! rarelo. ki je bila priobčena v glasgovrškfm "Hcraldu" dne 14. avgusta lf<86:
—	Indijska pošta je prinesla ' ! poročilo o neki čudni zgodbi izj j Sikim kampanje. Povest ni le za-j
pomiva radi same sebe, temveč j i rudi tega, ker se dotica številnih! I problemov podedovanja, ki zani-' majo znanstvenike.
Mrtl jetniki, ki so bili ujeti v bitki pri Jelap, je bil tudi neki Tibetanee, ki je pa<lel, težko ranjen. ko je branil enega izmed kanieuitih zidov, katere je sovražnik postavil, da ustavi napredovanje Angležev. Zunanjost moža, njegove obrazne poteze, modre či in rdeči lasje, — vse to je vzbu dilo veliko pozornost in zdravnik v bolnici je prnžel do prepričanja, ad je njegov paeijent evropskega pokol en ja. ^KsMteca is storil
ŽENSKE? ALI VESTE?
. j
da Je najsigurnf jSe »dravilu iu svetu -a ženske si ivni Viburnum Corapunud. ki ga. izdeluje Laxal Medicines Company,; 654 Laxal Bids Pittsburgh. Pa. Nl ;a?n ' treba več trpeti. Takoj si nabavite tn čudovito zdravilo. Ne dajte, da bi vam i čas vtisnil znamenja v lice ter vas pred. časno postaral Nihče noče stare izdelane ienske. Pomagajte samim sebi nal-.; boljše s čudovitim Viburnum Compound.! : Stane Jako m<Uo. Celo zdravljenje,
Skatelj »10.48. tri škatlje $3.74, ena škat-| . lja $2.08 s takso vred.	(Adv.)'
!vse, kar je bilo v njegovi moči,' i da ugotovi njegovo prejšnjo zgo-j 1 dovino.
Jetnik sam. Namgav Doola, je* i mogel povedati le malo ali nič. I Po govorim, običajih, načinu lni-! š! jen ja in umazanosti je bil oči . ! vidno Tibetanee. I>il je rojen v Srkimti pred nekako petint ridese-, t'liii leti. Njegova mati je bila iz rodu Lcpčani. Njegov oee. Tim-! lav Doola. je imel iste telesne znake kol on. Oče in mati si« lila* mrtva, a Namgav je imel sestre nt bra*e v Tibetu in nekateri teh s., bili podobni njemu, ostali pa i' navadnim Tibetaneem. Ko so sej' rane jetnika zacelile ter je postal zopet močan, je vse presenetili z,' h.hkoto. s katero je pobiral an-j gleške fraze. Vsa poizvedovanja zdravnika so se izkazala neuspešna do nekega dne, ko je v nekem samostanu izprašal nekega častit-j* 1."ivega Lamo (tibetanskega du-i 1'ovnika . Duhovnik mu je povedal. da je prišel pred številnimi leti neki velik, rdečelas. Evrope-1 jec. oblečen v rdečo suknjo ter oborožen z dobro puško k Sikim z neko Lepča žensko in da se je' tam nastanil ne tla bi ga kdo nvi- ; ral. dokler niso prišli Angleži le t«, I860, nakar se je družina preselila v Tibet. S tem pojasnilom je odšel zdravnik v .lelapahar ter dobil tam popolne iu zadovoljive informacije.
V oddelku invalidov, ki so bili i
i
poslani v .lelapahar bolnico za re-j konvalescente. se je nahajal tudi divji, rdečelas lr«'s. po imenu Ti-j mothv Doola n. kojega konštitu-j eija j«« bila zlomi jena vsleil pija-«'•• iu podnebja. Tima so kmalu n-i ,;eli čari neke dobro izirledajoče Lepča deklice, a ta zveza ni imela za posledico moralične refor-,me. Postal je brezbrižen ter umazan v svojih navadah. Bil je polj: ost o pijan ter pozen pri apelu. Skb-nili so vsled tega posbiti ga ,nazaj k polku in dobi! je svojo "maršruto". Naslednjega jutra so '_r.*» pogrešali ter kmalu izvedeli. ; da je Lepča ženska s svojo drn ;žmo odpotovala v Sikim. Odde iek vojakov, ki je bi poslan v zasledovanje. se je vrnil po preteku treh dni s poročilom, da je zadela patrula na ubežnika ter streljala nanj. da pa ni hotela iti naprej predaleč v Sikim ozemlje, vsled
cesar je opustila zasledova-1 hie.	'
To je bilo zadnje, kar so čnli o Tini Doolauu. ki je od tedaj naprej gotovo živel udobno pošto-paško življenje kot TimbLav Doola. Nadaljuj dokazi glede identitete ubežnika z očetom jetnika • so priseli iz Namgav hiše v Tibe-jtu v obliki stare medene plošče, js katero so pripenjali preje vojaki svoje pasove. Nadalje je pri-jnesel sel tudi star. obrabljen kri-j žee iz medi.
Človek se nehote vprašuje ka-: koršne misli so morale iti skozi ; rdečo glavo Tima. ko je zrl ua o-
I " . . " " "	'
ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE ARMADE.
Dunaj, Avstrija. 8. septembra V poročilih iz Belgrada se glasi t.a se je pričela organizacija no \e jugoslovanske armade, ki b( sestavljena iz enakih delov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glav na bojna sila amade ho obstajali iz 9:1 iufanterijskili polkov, kojil: vsak bo imel štiri bataljone, oselt kavalerijskih polkov in sedem ar tilerijskih.
( Kot kaže to poročilo, je to I« glavni del bodoče jugoslovanske armade, kajti armada ne more obstajati ediuole iz infanterije, k a valerije iu artierijc. temveč je treba še drugih tehničnih čet, ki so neobhodno potrebne za vsako moderno armado. Poritčilo pravi, da bo nova armada seslavlejna iz enakih delov SjJ.»»v. Hrvatov in Slovencev. To najbrže pomeni, da l o moral dati vsak narod na razpolago število vojakov, ki bo so-r::zmerno s številom prebivalstva, ki ga Šteje dotični narod. Jugo-s!avija bo imela vsled tega večjo armado kot sedanja velika Nem-čija).	-
PRVA JADRNICA IZ NEMČIJE
Hamburg, Nemčija, S. sept. — Prva nemški' jadrnica, ki je zapustila Nemčijo proti Združenim državam, je bila trijarbolnik • Ileichensteig* . ki je odplul iz Hamburga proti Philadelphiji preteklo soboto. Jadrnica se bo vrnila z dvatisoč tonami petro-le ja.
--;— ^
Za obnovo južne Srbije.
Odobren je potreben kredit za zgradbe v južni Srbiji v onih mestih. ki s«> jih porušili Bul gar i, Za zgradbe se bo dalo na razpolago potrebno gradivo fz državnih gozdov, ki so tako potrebna količina železa in denar, ki je potre ben za to svrho.
Mirovno stanje jugoslovanske armade.
"Demokratija" javlja :
— Mirovno stanje naše vojsk« bo štelo 40.IHM) vojakov in rekru tov. V lo število niso všteti orož niki. carinski stražniki in obmejne straže. Ta l'M*>iiaeija je doio čena od mirovne konference ^ Parizu.
»latike tega svojega prejšlijegt življenja.
Ko bil >in Tima izpuščen ; «i'iigimi jetniki vred. se vi i vrni t. koj z n jimi v Tibel. temveč » potikal krog taborišča z nekin čustvom, katerega si gotovo n mogel pojasniti sam. Nekaj časi pozneje pa je vendar odpotoval s par darili vojakov ter se vrni k ^voji ženi in otrokom. Poveš nam ne pravi, če je povedal Nam l.iv Doola svojim otrokom doživ l.iaje svojega starega očeta, ven
r pa ne moremo čitati te pove s?i ne da bi se spomnil onih čud idil razkritij potnikov, ki so ob iskali izolirana plemena in obči ne. v katerih je navzočnost krv belega človeka oči vidna.
Kri Doolanov bo brez dvom: proizvedla le malo izprememb mei gorskimi vasmi Tibeta, a kdo ve Mogoče se bo Timlav zopet poja vil in irska kri. ki bo krožila p žilah gorjanov. bo mogoče er krat delala še dosti preglavic ka kemu nesrečnemu indijskemu po< kraljit.
AU STE BOLNI?
Ako Imata kako boiazcn. na ol«d« na to. kako dolgo In n« ozirala aa na to. kateri zdravnik Vaa nl moaal ozdraviti, pridite k mini. Vrnil vam bo vate zdravja.
Oddaljen]« ali pa pomanjkanj« denarja na| vaa ne <adr?"|«, Vaa zdravim enako: booata In revne. Jaz aem v Pitsburg.iu najboljftl ftpacljallet za molk« In aem naatanjen ie mnogo let. Imam najbolj« opremljen urad. tudi	za X-iarfc«. «
katerim! morem videti ekcz **aa kakor akozl etak-lo. Imam avojo laatno lekarno v kateri e« nahaja* J^^EjE	lo vse vrste domačih In Importlranlh zdravil. Na
^^^^^^^^^ Podft« boj«ei In pri d It« k-mani kot k prijatelju.
JHMH	Govorim v vaiem jeziku, en oblak vaa bo preprl-
(al kaj morem vaa storiti.
^HHHHHHBB	Imam Erllchov sloviti tO* za krvne bolezni
►	In ozdravim bo«znl v nekaj on«h. Ozdravil a«m tl-
•ača aluCaJav oalabeloati, kotna bolezni ravmatlzm, teioJCne In Jetrna b4. leznl. arbent« moxol« in vab kronltn« bolezni.
ZMERNE CENE,	- --^
Prof Dr. H. a BAER JlbSmkkimkiSt.	Fittoburfb« Pe.
...........monN Nin
fs»'ph Lticher. izpuš<"'en. Zbral je' hkupaj premoženje, katero mu j"
I zapustil duhovnik ter pričel se
s;av!jati načrte za osveto nad o-
| nimi. ki s<» bili vzrok njegovega ^
! trpljenja. Ni vedel za imena teh
j svojih sovražnikov in preoblečen,
| kot italjauski duhovnik je našel j
i najmanj krivega me«l zarotniki •. ... .. i in sicer s pomočjo iste storije oj1
jdematu. katero nam pripoveduje)1
i Ihimas. Na ta način je izvedel za j
vse posameznosti načrta. Ta niožH
je bil ("aderonssc v povesti in res- i '
nično ime katalanskega ribiča, ki i
■je postal pozneje grof Morteerf. '
je glasilo Loupain.
Lonpain. glavni kolovodja <le ! i .uieijacije pred sedmimi leti. se;( I j< poročil z Margerito. lispevai', j ler bil lastnik ene najlepših ka-i( ivaren v Parizu. Tam je poiskal j i Pieaud. preoblečen službe, katero j, je tudi našel. Med njegovimi so- j I uslužbenci sta bila (iervais ('lian- ' ( 'bard iu Viljem Solari. moža. ki | '^ta bila odgovorna z Loupainmn , vred dolgoletne ječe Pieauda. ' (
Kmalu je pričeta nesreča < » j ivkovati krivce. Nekega dne je izvinrl I'haubard in njegovo trn- j plo. prehoden o z borlalcem. so na- .j šl. na Pont des .Vrts. ]<ou|>ainova 'družina je izgubila '"-ast. On s;iin : !/e obubožal ter ga je konečno zabodel do smrti neki maskiraiiec v i vrtu palače des Tuileries. Solari ! je umrl v strašnih mukah vsled jzastruplenja..Osveta je bila s leni i iz v retina, a povračilo je kmalu | padlo na glavo Pieauda.
Ko je zapuščal tulirijski vrt po umoru Koiipaina. so ga neznanci I prijeli ter odvedli v neki zapit-' jš'*eni kamenolom. Tam, v temi,| ! .e rekel glavni onih. ki so ga u-i
I "	°	I
jjeli:
i;
- 1
—	Dobro. Pieaud,	kakšnim :, : imenom živiš sedaj? Ali si š«« ved-
; i o duhovnik Bahlini ali natakar Prosper? V .svoji želji po osvetij s ise sani zapisal vragu. Deset let : ; m posvetil za to. da zasleduješ trip Jb'tja. katerim bi m o rad prizane-j sti. Tudi mene si uničil. Denar. s|( katerim si me podkupil, je bil ! moja nesreča. 1'bil sem onega, ktl me je presleparil. Kil sem areti-j ran. obsojen na galejo ter več let vlekel za seboj verige. Ko m- mi, je posrečilo pobegniti, je bila moja edina misel, kako izslediti in j kaznovati duhovnika Kaldiuija. Sedaj si v moji moči. Ali me po- j znaš* Jaz sem Antoine Allut. Ko-f I'ko hočeš plačati za kruh in vo-| do?
—	Jaz nimam denarja.
—	Imaš šestnajst miljouov. —i je odvrnil Allut. ki je pričel na-' števati različne uloge svoje žrtve.j — Moji pogoji so naslednji. Ho-j čem ti dati jesti vsak dan dva-1 krat. a za vsak obed moraš pla-1 ca ti 25.000 frankov.
Pohlep jetnika po denarju se j<* izkazal močnejšim kot lakota. Prestal je preskušnjo ter se ni udal. Ko je Allut videl, da ničesar ne opravi, se je v svoji jezi vrgel na Pieauda ter ga umoril z bodalcem.
• a •
Jefcn Valjean iz romana "Lee Miserable«" Victor Hofo-Ja.
C'e je v fjraneoaki literaturi ie kak značaj, ki je tako dobro znan . iBLUMMlm S fafe,^ jtf, Bdmond ;
Znani ameriški pisatelj f'ra\v-r f>ird je i>i 1 v času. ko je pisal novelo "Pietro Cihisleri", dolgo ča-j sa v dvomu glede natančnega j ničina, kako naj s<- dovede, dol smrti lorda Herbert a Ardena. Na-i črt. da bi bili namizni prtiči iufi-j eiraui z bacili legarja. se mu jej zdel dolgo časa nekako neiiara-i ven in preveč drzen.
Nekaj let pozneje, ko je bila ta j i-ovela spisana iir objavljena, jej bila Evropa presenečena vsled shieaja nekega francoskega zdrav inka. živečega v bližini Pariza. Ta j zdravnik je bil dobro znan hak-i jteriolog ter tudi drugače zelo pri-i j kupen človek. ki je imel dosti j prijateljev v družbi . } Prišel pa je dan ko so pričele) 'krožiti čudne vesti. Imel je nava-|<in. tla j«- poginit o povabil svoje! I prijatelje na obed. a ljudje so jkmalu opazili, da je no vsem takem obedu eden izmed gostov j 'zdravnika umrl na kaki nagli, in-j < kcijozni bolezni. V enem sluča-1 ju je bila kobra, v drugem legarj i:i v tretjem črne koze. Stvari so dospele <io viška iu zdravnik je bil ardiran. Izvršil pa je samo j mor še p redim se je vršila proti ■ njemu sodnijska obravnava. V teku preiskave, ki je sledila na--:o. je njegov služabnik, ki je bil j deloma sokrivec, priznal, da je ime! njegov gospodar, ki je po-j s'j.I nevaren norec, navado oku-j I žit i s kakimi bacili vino tega ali j | onega gosta, ki je bil povabi jen j li.a obed.
! . ' . «
V	celi svetovni literaturi ga ni; j bolj zanimivega slučaja kot jej
oni "Grofa Motite Kristo" sta rej j Š4ga Duntas. Kdmond "Dantes. j mornar iz Marseillcs-a. ki je bit; jceuuneiran kot agent bonaparti-J stov. je preživel štirinajst Tet naj gradu If. kjer se je sestal z abe i jem Faria. Ta ga je vzgojil ter ob vestil o obstoju velikanskega bogastva. Dantes se je nato vrnil v svet ter se strašno maščeval nad j svojimi sovražniki in zasledoval-j jei. 1 antes j." ena največjih romantičnih figur vseh časov, ven-tdac pa ni proizvod domišljije sta-i l ega Dumas. Vse posameznost i j« posnel Dumas iz. resničnega življenja ali pravzaprav iz arhivov francoske tajne policije. Dejanski Kdmond Dantes se je imenoval Francois Pieaud.
V	naslednjem je njegova po i vest:
— I^eta l«š06 je bil Pieaud čev ijarski pomočnik, ki je bil zaročen z neko deklico, po imenu Mar-Merita Vigorcns. Na predvečer te poroke je bil denuneiran kot špi-jon ter vržen v ječo. Tam je bstai skozi sedem iet ter služil tekom tega T-asa kot strežaj nekega bogatega duhovnika iz Milana. Da liovuik je postopal s Picaudoin kot s svojim sinonf ter inu zapu-s il. ko je. umrl v ječi, sedem mi-, I ionov frankov, naloženih v Am-steniamski banki. Obenem ga je t obvestil o nekem skrivališču v Italiji, kjer.so bili skriti demanti v vrednosti dvanajststo tisoč frankov ter zlatniki v vrednosti treh miljOnov.
Po padcu Kapoleonskega ee-IJaarstvm leto 1814 je bU Pieaud, ki j« ^ npr« pod immm J*
f Bila je v resnv i beračiea. Bila je sključena, z eno roko v pentlji. Njeni beli lasje so uhajali iz-p«nl raztrganega klobuka. Na ilegali je nosila mož!ke čevlje in tako se je ozirala preko plota, z blestečimi očmi v obrazu, ki »ii imel uoltene oblike ali barve.
—	Madama. — je zaklicala pritajeno.
C os pa v vrtu je že prišla bli/jt odprla svojo vrečico ter jela pripravljati dar. medtem ko jc pes lajal ter se zgražal nad čudu" gostom.
, — Madama. — je nadaljeval ■ glas. — ali bi bi'i tako dobri ter j mi malo |»omagal"* * Niti najmarj-še stvari nisem zavžila danes.
Mlajša ženska se je spomnila na čaj iu surovo maslo s kruhom, katero je ravnokar zavžila.
—	Tukaj, u bega ženska. — je rekla ter ji dala novec za pet centov.
Pet centov! To ni bila običajna tarifa. Beraču da človek ponav:.-di en cent. To je že tako u veder o.
—	O. hvala vam. moja dobra g<*spa! — je vskliknila stara ženska. zelo razveaeljcna.
1 In ko se je oiM druga obrnila, da nadaljuje svoj izprehod, je be ra«*-ica pred odhodom š«* zamrni-rala :
—	Življenje ni vedno sladko.; ' madama!
Kekla je to »Tez jadikovania ' ter s tako resnim povdarkotn- d i. j
jc zipreha jalka na vrtu zojn-l I ustavila.
Tedaj pa je pričela stara žen-j ska pripovedovati svojo žalostno J povest. I bogi ljudje storijo to na, enostaven način ter zelo radi. Tit' je privilegij, katerega imajo in ' ki jim brez dvoma prinaša veliko, tolažite.
Moja roka. — je rekla. — | je še najhujše un meni. Neki av-. toniobil me je povozi! nekega ve-! čera. ko sem spala ob cesti. Bila, sem izmueciia ter potrebovala po-J čil k a	pomislite, madama: —.
prehranjevati moram samo sel m V svoji starosti, potem ko sem imela moža in pet otrok. Moj mož me j«- zapustil, ko sem bila še nitj- i da ter mi pustil | et otrok. Kljub , temu pa sem jih vzgojila. Kden je! 'umrl za davio :n drugi 11a jet i , ki. Tri-tji je izginil tekom vojne. iCetrti je v ječi. Peti. ki je biia j I deklica, je |n>begutla z nek i h I mladim človekom, ki jo je vzet s seboj v inozemstvo.
Tako sem šla zopet nn delo. a' samo za sebe. Bila sem perica ter spala v hišah, kjer sem bila zapo slena. Sedaj, s to roko, pa moram j spati na prostem. To ni hudo se-j , da j. pač pa v zimskem času. j Mlada ženska je odprla usta. da ji <tdgov ori. Sram ji je pordečil li-, ca. —
i Ali iti ravno malo preje mislila na svojo lastno starost in ali ni ! sodila že vnaprej, da bo žalostna ! in obžalovanja vredna?
Beračiea pa jo je prekinila v tem izbruhu tuge. Vzravnala se je, nasmesnila ter rekla z odu Še vi jeni m izrazom:
Napačno je jzguhiti pogum, madama' V par dneh bo roka zo pet boljša. Sedaj je dober letni čas in dež me ne bo vee močil do kosti. Za daneš sem preskrbljena. ker ste mi dali denar.
Nato pa-je izrekla še naslednji kratki stavek:
—	Nekaj časa v preteklosti jc bil Bog zelo dober z menoj!
Mlada ženska je počasi pov<-si la glavo. Nato pa jo je zopet dvig uila ter se ozrla na staro berjiči-eo. ,S hitro kretnjo je posegla v svojo . vrečico ter zagrabila ves denar, ki je bil v njej — par ban-I koveev po dvajset frankov ter vee komadov srebrnega denarja.
—	Vzemite to, — je rekla. — Va»e je!...
Ko je položila ta denar v roko presenečene beračiee. se ji je zde-f lo. da je z denarjem vred oddala tudi vse tuge in bolesti svojega
area... -»|-
v ROJAKI, NAROČATE SE HA t"OL A 8 III O P A", NAJ-
i V Ki'Mm^KiSTir' ws^AOiS *" -*<
TTbofra ženska je odala na de-j šelo. da olajša boles!j svojega arts. Zelo mučna ftvar je, če se lju I bežen konča sama od sebe. če dogori ter se izpiemeni v pepel vsled izmučen ja m vsled tega. ker sta oba tečaja privlačne sile — mrtva ter ker ne pušča tok. ki jc • tekel med obema — nobene iske j več.
Gotove je nasilna bteitev, z vsemi svojimi brutalnostmi, veliko; boljša.
Kaj naj stori sedaj, da utolaži svoje arer?
Sama v svoji stari hiši na deželi ne »ajde i;ol»enega drugega, veselja kot oživljati svoje britke; doživljaje. Našteva jih, drugega za drugim, razp**edeljuje ter jih Študira.
—	Življenje! Kaj je zame daj? \ič vee nisem mlada. Kmalu hom }MMtala stara. Imela seru' mo/a. a sem g« izgubila, lirela se m IjiimdM-a. a ne brigam več ■atij. Druge imajo otroke. < "e bi imela te enega ! Druge imajo pri jatelje. .lax ft* mt:n sama iu upu- , (•cena Tekom dolgih let mojega strastnega nag:ienja sem omejila svoj avef. Drugi ljudje so za č!o-| veka muka, če jc človek v resun-l ca ljubljen.
I.ahko bi gt>jda kako tfdažcčo umetnost kot delajo to druge. —-j Lahko bi slikati, pisala ali se fte j čal« r gislho. Ničesar J»a me nisi* naučili, ko sem bila deklica. sem lepa — to je vse.
Kaj je namen '»nega. ki je lep* Ljubiti in biti Ijebljen. Moja lju be teti pa jc mrtva. Nimam niti tolažfie. katero daje vera. A!i morem š«« vedno \rjeti v Boga. ho sem vendar toliko trp^'a in ko ioi je v m* zanikano?
Ka/cutega me y vojna oropeln dela mojih dohitdkov. Ne morem t živelt kot sem l»'h vijena. linam manj sltiiabttžko/. Prodati sem morala »Vuj avtomobil. To pa še ni vse. N e v ro«t*>o * č na sem. Nap«* da me omotica. Moje zdravje j.*
bilo iz|MMlkopan<t.
Tako sto,i<* stvari >»«slaj.
Kar se tiče l»o<bM'-nosti. je še ve-> liko temnejša. /• scilaj lahko vi iIiiii samo sebe- samotno invalid, njo, odvisno »nI oskrite . služabnikov, meianhoiiično starti žensk-.'.i kojc edina briga je ne tr|»eti preveč. iloeim so ilrtigi olalanl »hI otrok iu umikov, da ohranijo njih srca gorka dokler ue pride smrt Kak mraz občuti'« v sebi In krog j sebe! Vprašuje»r če jc š«- kje drugod na svetu kaka ženska, ki je bolj zapuščena in bolj nesrečna kot sem jaz.
a
a •
Potem ko je izpila svoj čaj. ka terega ji je ravnokar prinesla' služkinja, si je obrisala svoje oči.' Pozni spomladanski dan je bil ta ko kresen tam zunaj na vrtu iu» v parku, da so č**ieki neizmerno \eaelo popevali iu da ptice niso i mogle prenehati * petjem. Neko' ataro drevo s«' j< klanjalo s svoji mi vejami vsaki sapici, ki je pri šla mimo. Cvetke v travi, so hleste le in kos«' modrega n»*ha je bilo videti med gostim vejevjem dreves.
—	Kaj koristi vse to? — si je mislila.
Se enkrat si je obrisala oči pre-, dno je namazala svoj kruh s surovim maslom. Strašno je življenje, če človeka vedno duši v grlu.
Potisnila Je nazaj prazrib sko delieo ter vstala. Kaj naj »ton v preostalem času tega oolgega — krasnega dne? Alt naj grev park s svojim majhnim paičkom čot jc atorila to dan preje?
—	Skoro goto\o je, da boiu ir, vršil a saiuotuor enega teli več«- { rov!...
Služabnica ji je podala solne nik iu plet. Mali l»eli psiček je po hitel naprej, kajti vesel je bil. da sme iz sobe.
Sama s svojim psom...
Razgrela *e je vspričo te mijdt ter pričel« zopet jokati, ko je šla po vrtni stezici, ko jo je lajanje psa naenkrat vzdramilo Iz njene, žalosti. , . ^
—	To je. Nekdo mora biti za plotom. Mogoče kaka stara žen-:
cifflia iriU.	ueiHv• «»
SSWHUw'*1- -S Si f ,>. _	j
GOZDNI ROMAR
Si **CHm Haroda" preroda! O F- .
'	»	*	v' *
* 28 ^	1	(Nadaljevanje.) * * f t ' rf
—	Zapolnite si, jaz ne govorim o vaši vesti, kajti ta ne pozna proze. Govo.iti pa hočem o telesnem strahu, katerega vzbuja pri č*oveku pogled na jagvarja. Vi veste----
Don Štefan je prestal. Lahko mu je bilo zdrobiti s svojo večjo močjo človeka, o kojega zvestobi je dvomil iz več kot enega vzro-i:u. Nato pa je nadaljeval:
—	Tiburcij izvira iz nekega rodu — ali je pa vsaj videti, da izvira iz uekeya rodu, kojega sovražniki ne žive dolgo, iz rodu, ki J«' dobil kol svojo d* dAčiuo pamet 111 moč in ta človek je va* sovražnik. Alt me razumete sedaj?
—	Ne, je odvrnit Kučiljo.
•— Dobro. Razumeli boste na podlagi par priprostih vprašanj.
Tu je prvo: - Ali »liste jahali na svoji ekspedleiji z Areljauosom fcooja, ki x je izpod t i kal na levo nogv?
—	Ah! — je rc';el Kučiljo, ki je prebledeL
—	Ali m« bili par Indijanei, ki so umorili vašega tovariša?
—	Ali s«-m bil mogoče jazi — je ponovil bandit z gretim sme-t mu.
—	Ali niste dobili v smrtnem boju rano na nogi f — Ali niste tt *.-ii na svojih ramenih trupla Areljanosa?
•— I »a, da ga odiegem zasramovanju Indijancev.
—	lu iz lega vzroka ste vrgli v reko trupla človeka, ki mogoče ie ni bil mrtev?
Svetla
mesečina je metala skozi seneo bledo luč na postavo bandita, ki je ves presenečen (»oslusal ta dokaz umora, ne da bi mogel razumeti o k od je prišel, umora, o katerem je domneval, da je za vedno,pokopan v pustinji.
—	latUko >i mislimo, da m* ni Kučiljo pri prouaji svoje drag«* i »ne skrivnosti proti I>on Štefanu postavljal z načinom, kako je priael do le skrivnosti. Svojo prvo ekspedieijo v Zlato dolino je o-pisal, ne da bi ga kdo izpraševal glede posameznosti. Vsled tega si hiiko predstavljamo njegovo začudenje in presenečenje, ko je iz-ivdel, da je pustinja govorilar
—^ Ali ve Tibureij za to? — je vprašal Kučiljo s slabo prikriti;* strahom.
—	Ne. On pa ve, da je imel morilee njegovega očeta konja, ki *■' bil ranjen na nogi kot vaa. Nadalje mu je znano, da je vrgel mo-i Ve očeta njegovo truplo v vodo. Nepoenano mu je edinole ime i « rilea. Da bom mogel računati na vašo zvestobo, vam rečem se-djj, da bom ob najmanjšem sumu izdal to skrivnost onemu mlademu možu, ki vas bo stri kot škorpijona____Plemenita kri se nikdar
»•• zataji. Vsled tega vam pravim, Kučiljo, da ne smete misliti iia i.obeno izdaj:.tvo, kujti v drugačnem slučaju bi lie bilo vaše življenje vredne niti piakavega oreha*
Dokler bora obdržal to svojo skrivnost, boš plačal zanjo, — si je mislil Kučiljo. — Kar m« tiče Tibureija, bo jutri ob tem času uolčal got grob in njegova ušesa ne bodo slišala ničesar več.
—	Naj bo, — je rekel nasramno naglas. — Vaša visokost mi je dokazala, da ljubi ta mladi mož Rosarito, a kljub temu moram dvomiti, da bi me moja bistroumnost....
—	Tiho, — je rekel Spanec. — Mislim, da seftr eul v bližini glasove.
Oba sta umolknila Ko sta šla skozi vrt, sta prišla v bližino |-<ivdjoua, v katerem je stanovala hčerka haeiendera. Ker je bila ne liha, je bilo čuti vsak glas, čeprav je prihajal iz precejšne od
daljenoeti.
r *
Šestnajsto poglavje. ,	^ LJUBEZEN ZA MBEŽO.
V času, ko je utihnil ves molk ter ni bilo čuti v močnem zra-k. oddaljene haeiende nobenega šuiua, je bila nemogoča vsaka, zmota glede frlav, katere je bilo čuti iz razdalje.
—	To j«- glas Tibureija ter oni Rosarite, — je rekel bandit.
—	Cakujte. zdi se mi, da imamo sedaj pričetek dokaza.
Kot bli je prišla Špancu naenkrat misel, da mogoče mlada iVklica v n *uici ljubi tega človeka, v katerem slučaju bi se podrl edini vogeini kamen političnega poslopja, katero si je hotel z^ra
Oiti. —
i 'ep m v je bil Španec edini, ki je v resnici poznal stan in ime i '.ureija in ki je v .Klel, da je zadnji Mediana povsem vreden hčer fce haeienderp, mu je vendar naenkrat prišla, misel, da je ta snidenje kot nalašč ustvarjeno.
Španec se je razjezil, kajti spoznal je, da so njegovi ponosni ion-rt i ogrožni Tu se je nahajala ovira, na katero ni mislil niti za trenutek.
Spanec je nekaj časa razmišljal ter se nato vrnil k Kučilju, ki ga je pozorno opazoval.
I'm je tukaj, — je rekel poluglasno ter se obrnil na Kueilja. Mogoče Imva v par trenutkih izvedela vsako skrivnost. Reči pa vam moram, da me dovajajo le višji nagibi do tega, da prisluškujem govoru človeka, ki nima v takih trenutkih nobene, skrivnosti. Opomniti vas moram tudi na to, da morajo biti vaši osveteželjni naklepi podigjeni meji volji.
Oba sta se nato približala mestu, kjer je stal Tibureij in vihar, ae je ibiral nad njegovo glavo, je postajal z vsakim%-enutkom i csnejši.
Tiburcij je bil zapustil svojo sobo z veliko previdnostjo, čeprav je dor neval, da mu ne bo nikdo sledil. Kot pa smo videli, j* 1 tela usoda drugače	{
Čeprav ni bila noe tako temna kot sta si želela Kučiljo in Don j M«*fan, sta se slednja kljub temu lahko neopaiena približala mestu! t»b zidu. Mesto, na katero sta morala priti, je obstajalo iz gostega r. tada oran in ih dreves
Sreča pa je hotela, da je metal mesee svoje žarke proti strani r dn in vsled tega v» je z druge strani vsakdo lahko približal ne-ipažen. Ko sta dospela oba na lice mesta, sta eula pritajeni po ftivor.	j
Don $te*an j* ickel Kučilju:
—	Naj čujete kar hočete. Na vsak naein morate ostati mirni. '
—	Dobro, — si je mislil Kučiljo. — Jas asm edini, ki moram »«1 vrniti od sebe veh ko nevarnost -ter bi bil velik tepec, če bi se i ur poslužil te prilike
Nato sta seo ba pripravila, da gledata in fcojeta.
Koaečno sta zas^iala glas Tibureija, ki je rekel:
N »sem posabJ, aenjoriU, na dan, ko sem vas prvič videl v
SEDAJ LAIKO POŠLJETE
DENAK V JUGOSLAVIJO
»»"■*■' wwm. kNrt InUviJmJ* ta n »ajnttjlh
AMEUCAN EXPRESS COMPANY ,
PettJNo avtj Mar petem ekare peStede ftvrSM. Ta wanka »»Ha le Mia vaanwljana leta ta*l. lina velike stavnice. apMa ta urada v vekam Mu sveta ter seSIIJa v ■ i i ■ ■■ln *e*ele veUke vefi Senarja fcet vsak Sru«i •eaoiMJalec. V evell trgovini Je »epetaome seStena. Vsak eSJemalec Sebi tate cene Izmenjave.
Cene lameiiJave ee eeSal una. Ce pošljete aedaj Pener. keSe vaSI aomctl Pekill več kron za en Salar.
PojSite na k iteration pisarno American Exprcn Co. all nam plilte v evojem maternem jeziku za do stavljenje listih naslovljenih zalepk In popolne Im-formacije, en man peSJjete po'no Ime In naslov % polnim Imenem In naslovom oeebe kateri ste na. menili Senar. PrMenite ekapreani Money Order, poštni Money Omer all pa eotovlia v re*i*Hranem pismu. nakar kome poelali denar naprej In vam poslali potrdile.
DANAŠNJA C« NA (ee lan ko izpremenl) je 108 kre> za S2.S0. Poštnina 25 centov za naročilo za vse kraje, v Jugoel tv.Jl.
Vameet	Hitrost	Nnke Cene
Naslovite na:
Foreign Money Order Department American Express Company
SS Braedarsr. IS CkeHinna >1 ura	11S W. 3P 9l
New York City Naw.Tork Gtr	New York dtp
A tj« in dopisniki peveod. Kadarkoli edpoSUoto low flcjt«, da. dobita Kmart cen Bzpreee Comoaa/ potrdilo
AaarfcMMtaania Cem m^a, Mow Tack
»ILAg NAEQDA. 10. SRPT. 191!»
■ • --
To v«Uko In kraeno po-MopJ« Ji zgradila American Ezpresd OompenT la Je o Jana leat.
■
j
Rad bi izvedel za prijatelja JRR-NEJA JEREB. Ako bo čital to sam, je prošen. da mi pi5p m d.^ svoj naslov, ali pa cenjen*: ro-jake^roiim, da mi naznanijo njegov naslov I'r«-d par leti sva bila skupaj v Steeltonu, Pa. Moj naslov sedaj je: Draeotm Holz^t, Carj>«»nter, fuO ,fom-s Street, Youngstowu, Ohio. (10-12—9)
Rad bi izvedel za biv-Jis.rp ALBERTA M ODI C. Pred kratkim ! časom je Liv.il nekje v d:/.avi N«-\v Vuik in /dnj slišim, da se nahaja nekje v West Vir-^miji. Rrijnkc "pr-».jiin. če Ivtlo ve z;« iijejfov naslov, da mi ga naznani. ali pa naj se sani jwjlasi. /,e sam ve zakaj. — Joe Cek 7l;,» E. 160. St.. Cleveland, Ohio. (10-12—9)
I —---
Rau bi izvedel za naslov svojega j prijatelja ANTONA NEL( , rojenega v Danah na \.rLi:,.;j-skem. Pred 2 leti in 5 me see i se je nahajrtl v Cheat Haven l a Sli^a! sei.i da s«- Si daj nahaja I nekje v \Ve-»t Vii«:niji. Zaio prosim en jene rojake, "-e laie»i ve z:i njegov naslov, da mi l«i naznani ali naj se pa tn javi ] sm»i« mu prijatelju- Anth«»:iy šp.vhar. 1116 Proure-is S«.reci. North Side. Pittsburgh I*a (9-11- !l)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. "GLAS NARODA", NAJVEČJI
DRŽAVAH. — Mmm
popravljan po najnltjtli eenah, s teb trpsflm bi aaaeelJlTO. V popravo aa nesljlv vsakdo poAK ker aese ta aa* 18 1st tukaj v tem pošlo In aedaj t •vojen laacnen domu. V popravo ras nsas knmjeke kakor vse droga Sama
sika Btaie kopin ali mul— v sa
JOHN WENZEL, 1017 S. 62 Si, ..Olmland. Ohio
ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTE?
flB |5J Ako trpite na nervo f^fl Aggznosti. želodčnih li Jk2f i^jf lodlčnlh bolečinah. r» prtju, sploinl slabo-^ j .	at I, glavobolu. nI -
* '' Vai^S mate teka. Imate ne-čisto kri. ako ste u trujenl. ae počutite onemogli zjutraj, ako imate bolečine v hrbtu, revmatlzem. poiijlte nam pismo z znamko za 2 cen ta In s avojim naslovom in mi vam bc -
mo poslati z obratno poito POPOLNO-MA PROSTO popolno tridnevno zdravljenja naiega JUVITO zdravila, ki jo aeatavljeno Iz člatih zdravilnih iellič. Adreaa: JUVITO LABORATORY, Sa. H Ilia Branch S, Pittsburgh. Pa.
" C0SUUCH "
Četa
DBUIM POT V MOU ^^ nwr.
• aSLVCDERK Kros IB. mmmr. " PREa WILSON krog ML sept.
Paniki odhajajo i pomola 7, 41. St^ Brooklyn.
Za cane In druge podrobnosti ae etor-_ nite na:
PHELPS BROS. * CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Plačo, New York.
___Talofon: ttO Whitehall_
Pozor, rojaki v italjanskem ujetništvu! Rada bi izvedela /a naslov svojca brata KAROLA MFDVEDA, doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Ktotako bi rada izvedela za naslov svojega nK-aka FELIKSA G4>liU-PKCNIK, doma
iz Ihana na iJo-renjskem, njegova teta Marija 1'Hbil. Prosiva torej eenjene rojake. ako kateri izmed njih ve za njiju naslov, da ara nama naznani, za kar bodeva jako hvr.-leiui. Ako pa sama eitata ta "jrlas. naj se na sama javita Milki Medved ali Matiji Pribil, obe na 360 Dill Pla»-e, Ridffe-wood, Brooklyn, X. V., America (S-Iil—
i.;rem ^krm:.;a maca.ina in JAKOBA tiOVEKAR. Oba Kta doma Iz Laz pri Planini ;>ri Ra-k*ku. Imam njintri poroeati mm* nr»vo>ti iz >t u v domovine, '.a-t i želim, da se mi oglasita, ali pj» ee kdo ve za :iju naslov, da ^a mi naznani. — Tmiv Bix <i.">, Llovdell, Pa. (9-11—9)
R:ui hi izved.d za svojega brata ki *e nahajfi v ruskem ujetništvu ž.- t il letali 1. Doma j«' i^ vasi Straži p. i K ran m. 1'sed <»verna letoma je zr.dnjie pisal ti .mcv v ^tari kraj in takrat je iuu l sledeči ua&h>v: Ivan U.»z-m.iu, vo.v nnoplj< iinvj, Bunar-skaja železna ji dot ova Ni. vaja Uuhitia stan.ija >;(U!n>iuiVii, Tur^kestan, asijskaja H-.i^ia Pozdrav! Max Roxmai. ('ami ";4. Box 3, Cheat Bridge, W. Va. CMI-v)
POZOR, DRVARJI, GOZDARJI«
I'ot r«*!-ujeino 4«L-50 drvarjev /n delali drva Pl	mi
klaftre. Za tuuhljna pojasnila s«-obrnite na: John JIarcela'i. Can.]) 13, M.ireniseo, Midi. f9-13— 1)
Kad bi izvedel za sv^jesra prijatelja FILIPA MAIiKI ŽA Pr-,t tremi meseci se je nahajal nekje v Miehiganu. Prosim eenjene rojako, ee kdo ve iza njegov naslov, da mi ga javi. ali naj se sani oglasi. — .loe Požar, Box 183, Norwich, Pa (8-10—9)
SLOVO.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake sirom A-merike, posebno pa one v I^itte, M on t., ki so na$ na kolodvor s., mili. Na veselo svidenje v .lu^o slavili' — Marko Petri«** i/. i'»<>ja nje vasi st. 34; Jožef An cel iz Sn hora: Jclitt Sever iz Vertaee št. 31
pri oemieiL (8-10 9) * ______
Rojakom v Cleveland, in sploh' w državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik
Math. Cerkovie prt'toži ž-no za I »viti v, ker mu noč.? kuhati.
Chishofan, Minn.
Myrtle. 5letna lieerka stariiv-Tony Bart el. je bila povožena na La'.ce St od avtenn>Li!:v katerega je v od d AVm Ronve. m-ii nsi\ Oliver Minili«; dru::1-^ iz lli'ihii.^;: I>ekle je umrlo na potu v bolnico.
Rmv«- pravi, da ni uu kriv .ore v
\ f
r HibL:ng, Minn.
John Dolinar in nj»vjr-«v br:iira-| nee sta se blatila s prepovedano^ pijaeo v>led «*e«>H: je -d^sodil ^k!-' nik vsakega na in strdke.
Clevel nd Ohio
I'mrl je Jos. Košuta, ki jc bo-lehal že skoraj eno leto. Bil je Man drtis*.\a N ipr«-j k'. SNPJ in lr Clcvc!ainl>ki SI >vem*i .št. 11 <!>Z.
P« ure! se je vr.i"l 1. set«i iz lii5«-žal-sti 1»!14 Dibble Av- *
1 'ihtiia Dorotej i škerlj. 4 JS E. 1"»7 St. je bila povožena o<l avtomobil j in irevaiMo ranjena.
Razno
Tihotapstvo banke ''Vojvodine".
"Pravda" javlja: da je dijaško društvo "Preporod"' na Dunaju predložilo finančnemu ministrstvu zahtevo, naj se izvede preiskava proti banki "Vojvodina" in njenemu ravnatelju Aeiču, ker je v imenu tega društva vtihotap-ljal na Dunaj poldrag vagon ži vil.
V deželno blaznico v Stndencn
je bilo od leta 1913 do 1918 spre-petih 91 alkoholikov. Med temi je bilo 80 možkih in 11 žensk. Naj-} manj četrti del blaznikov je bil posredno ali neposredno zastrupljen z alkoholom.
Železniške nesreče.
M-ai glasu je ležala taka nežnost kot je nisem opazil pri nobenem Irugem eloxeskeiu glasu.
—	Nisem pozabila na uslugo, ki ste nam jo storili. Tiburcij, —
! ie rekla deklica. — Kaj pa koristi klicati nazaj čas, ki je prerni-<ui: —
—	Čas. ti je preminili! — Ali imenujete tako trenutek, ko se ie moje življenje šele pričelo? Za mene ta čas ni preminul ter se i i zdi kot «l-i porneisja šele včerajšnji dan.
Če bi se Tibureij v onem trenntku ozrl v oči Rosarite, bi zh-;iazii v njenem pogledu ono razburjenje, ki ga more proizvesti edi-tole resnična ljubezen.
Po dolgem prestanku je rekla ona:
—	Takrat sva bila dva otroka! Sedaj je stvar drugačna....
—	Sedaj, ko je pričel lep gospod iz Arispc ter imel čast, da as vključi v svoje :;aČrte!
—	Da vključi mene v svoje naačrteT! Kdo va mje dokazal, da iisfiu bila jaz, ki sem smatrala za primerno, da ga vključim v svoje lastne načrte f
—	To je čudno, — je odvrnil Tiburcij. — Ta Don Štefan, ka-erega zaničujem še dosti bolj kot onega senatorja, vam je pripo-v.tloval o ouih bajnih deželah onstran morja in vsled tega hočete udi videti te dežele s svojimi lastnimi očmi!
—	Tiho! — je rekla deklica .— Zdelo se mi je, kot da čujein i/ki šum!
Tibureij se je obrnil v dotično smer s plamteČimi očmi, kot da oče izsiliti ne koga jezo, ki ga je navdajala. Žarki lune pa so o-vc ti je vali le liste oranžnih dreves Prevzela ga je zopet žalost in aval srda j» bil koL blisk, ki osvetli za trenutek temno nebo.
—	Mogoče je le duh kakega ubogega ljubimca, ki je umrl Jed obupa in ki stoka sedaj v teh drevesih.
—	Moj Bog! Prestrašili ste me! — je vzkliknila Rosarita. — Vi v resnici mislite, da je mogoče umreti radi kaj takega!
Žalosten smehljej se je pojavil nau stnih Tibureija.
—	Ču j te, Rosarita, — je rekel. — Vi ste eastiželjna. Kaj, če •i vam mogel dati	kar so vam drugi obljubili, tudi jaz? — Dosed a j. — tako je nadaljeval, — sem le igral ulogo ubogega u zapuščenega Tibureija. Sedaj pa hočem govoriti v imenu Tibur-•;ja Areljanosa, ki bo v kratkem postal bogat in mogočen. Postal •om tudi upi i ven, kajti ponudil vam bom lahko slavno ime.
Pri teh besedah je dvignil Tiburcij svoje oči proti nebu in sta-.i družinski ponos je vzplamtel v njegovem pogledu.
Prvikra; od pričetka celega pogovora je pričel Tiburcij govo-iti zmešano, a to je bilo nekaj, kar je ugajalo hčeri Eve.
rrwi4* MiiMMiMttz >
reč. da so se zbr ili v svrho po- i vzročiti izgrede da prepričajo ("h. ■ <Jrain.su iti na delo Dokazano je. 1 da ji« Grams udaril brez povoja Zajca (Policijski Šel" je pričal nasprotno.) Druga polovica obtoze-i nega zločina se je vršila fiO čevljev proč, kjer je bil Zaje art tiran. Ako bi bili obtoženci obtiol-ženi prestopka ka.1« nja miru, nail* na za pretip in hrambe* napram -policiji, kar so državne priče dokazale. da « ' je vršilo, bi prišlo sodišče do drugega za ključ i>h za [ | nekatere ohiežciice. t-»da, ker so obtoženci obdoU-ji zločina jo See. 4511 obiranja v svrho povzročitve izgredov, katerega zločina niso krivi, ne preostaja torej sodišču drugega, kot da proglasi obtožence kot ned?lži?e.
Virginia* Minn.
Andr c ur Kučer toži Hermana liil! nek	odškodnine za
poškodbe, katere je zad-jbil njegov sinček Leo, ko ga je Lilbaek povozil na Perhaui eesti dne septembra 1919.
Frank -Vjašič toži Biwabik Transfer Company za $577 odškodnine, ker je bil poškodovan, ko s«' je peljal v dmžbinem avtomobilu, v katerega je zadel vlak D. L Range železnice.
_ Ka «.~>dišču jo mnogo tožb za ločitev zakona. Mary Eeulj ti ži mo-Jožefa, č«š, d« ravna i ni o surovo.
Jožef Perusie toži svojo ženo za I.-.čitev zakona, k«»r ga je ta zapu-■tila 23. januarja 1917 ter sii ni. Tli vrnila. • -	. H
Sheboygan, wis.
Agentje stroeiren so *ramit!if f»og«reli. — Kdo se ne spom^ja kako vpitje in krik je šel po Mt • tu tedaj, ko je nastal i julija zjutraj nemir med stavkarji. ske I« ter najeto policijo Kdor je č. 'al Lijave ii^pričanja ]>olicijskega ;efa ter časopisje, ki je zas^ovar-lalo i/konščevalec. bi !>ii mislil
da te vnši v Shebovganu cela voj na in da bo treba poklicati na po in<K« vojrštvo. Sam policijski šel Henry O Detouo kot očividec ce !• v.a prizora je ua dolgo in širekr »piwval *"ljutir' boj, seveda tako ■ia se ima zahvaliti mesto inline iijenin ter njegovim impor+iranim {Kklk-aj.'iu. da niso stavkarji ra-i bili A>ega nursta ter pomorili pre biveleev. Sedie; se je vršila gled« tega nemira obravnava. Na za i tržni klopi so sedeli po nedolž j nem J61ctni Louis Zaje, 25ietn I^ui- Skoučuik, .»Oletni Z. Diko nič. 45lAtni Frank Waruiek, | letni Joseph Diagonal 481ei.ii Jo s«.ph Guloniek Ur 451etna Anui« PosiM-ick. Kot glivni krivec je bil fobdolžen I«onis Zaje, č«-š da je on napadel Christian Grams-a. ko j< -el ta na delo v Sheboygan Cliait , tovarno, ki ni bil potetakem stav k«»kaz Kot glavne priče prot ^tavkaoeiu so nastopili polieijsk š< f in policija. Obravnava se j« pričela v pelek avgusCi ir. ^iii končana v torek 26 avgusta do poldne -pred sodnikom John M* v črjem Obtožen«*! s-j bili vsi opro-
(ščeni. Ko je sodnik obtožen** o l,rostil, je rekel, da niso krni zio čina, kat-^ega so obdoUmi, nam
Slovenske novice
£eieznisitt nesreče.
Xa postaji Indjija je trčil vlak, ki je pripeljal iz Pariza za Srbijo medikamente in kolonijalno bla-j-'O, s tovornim vlakom iz Novega Sada. Materijalna škoda je velika. Človeških žrtev ni.
Na postaji Dobrim je trčil vlak št v. 6014, ki je pripeljal v postaje, z drugim vlakom, ki je premikal. 16 oseb je bilo ranjeni, liK-d njimi ena težko.
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JAKOBA DE BE VC\ doma iz Bukovja št. 10 pri Postojni na Notranjskem. Prosim, da se mi oglasi, ker mu imam ne!; a j važnega »poročiti iz starega kraja. — Joseph Frank. Box 457, Davis, W. Va. (9-11—9 >
Dr. Koler
POZOR ROJAKI!
tMaJuapetaaJa masUo sa Senaka laaa kakor todlai Bofti brka Ia
brado. Od topi mamtlB matejo v etb tednik kraa-nl. gosti ln dolgi taaje kakor tudi motklm krami brki ln brada ln m bodo odpadali la -	oolveLL Benutt-
wem, koattbol a£ trganj* v rokak, nogab ln ▼ krilo, i o—ilh dneh popolnoma oadrarlm, » ae. opekline, bule, tnra, krasto li grinte, potno nogo, kurja oCeaa, omO Una ▼ par dnevih popolnoma edotr*
aim. Kdor bi noje sdrarllo bra na peha rabil, mu jamčim aa 95.00. Pinto takoj po cenik, ki ga takoj pcdjosa MatonJ.
Kmri ffiltiT m tate 1919 vaaSa as n^nj.	S cente aa prfta-
fina
JACOB WAHClC <708 Bona in. n. GUvataai. O
Mr. JAMO FLS&KO.
ki je 'poeblaiSea pobirati naro« nine in izdajati prmvaveljavna potrdila. Kajake
pražimo, #a bi gredo na nAa • •
_UnravnJMva Bias Naroda
Dr. LGRENZjSSl €44 Peon
IbiMi 8LOTKRSKO ym?___ / „
wovoMBQi zD&Avna nS«^ avenie
ftPZCZJAIJBT Jr^aL D;.. i____n
KOftKZH BOLKZn fij?^ tTUSDIirgll, IX
•...MoJa stroka Ja adr&rljenjo akntatk te kroaiadk liiilinl Joa mat la adiavlm aad 23 let tor team sknteja ? raefc bdaanfk ka hi mam korensko, sato ras skorem popolnoma naaaotl la W ■ntl vaio bohiaaa. da ras oadravte in vimaa moi ia MiavJi Sko^ a lat aam prldobU poaebno akoiajo prt sdraTlJeeJn -^b^ MhbL gatejwjMratejpcpoteo^^	Btooa, sola Mut pa
—ttaayte autrapljaaa trt, —nlja la Hgg 90 MM, |» ta«rt v grla, lspadanjo laa, botoWna t kosten, stara mm, M4 oalsbelost, bokal t mehnrjn. ladlcak, jetzak ta ffrtsii. t—Irn. raraiBMs—. kater, tfato aadnte ltd.
afMml «e a ninTiiT V torwa, lliuuuii la^asSS SiS
Dr. LORENZ, 644 ?m m., PlfStergh, Pi.