Pottnfn* olmHmi ▼ s»tOTt našega po-kreta od osvoboditve do danes, pokazal nam je nadaljnje možnosti razvoja in utrjevanja. Važen faktor v tem je vsekakor tekmovanje za fizkulturni znak. Napaka, ki pa sc jc pokazala pri pripravah za vse množične prireditve, je ta, da niso vplivale pospeševalno na tekmovanje za fizkult urni znak, temveč celo nasprotno. Tako vidimo, da to tekmovanje, ki bi moralo biti osnova našega gibanja in pokazati našemu ljudstvu pot k razvoju in še večji utrditvi fizkulturnega pokreta, ni doseglo tistih uspehov, ki bi jih moralo pokazati. Pri ugotavljanju krivde poglejmo naše centre tekmovanje za fizkulturni znak in referente za tekmovanje pri fizkulturnib društvih in aktivih. Kljub neštetim kritikam in opominom so ti organi ponekod le administrativni in niso vodilni organizatorji tekmovanj, kot bi morali biti. Prva naloga teh organov bi morala biti vzgoja novih kadrov, kar jo še vedno eden izmed najbolj perečih problemov v tekmovanju za fizkulturni znak. Vzgoja vodilnih kadrov pa ni samo problem centrov in referentov za znak, temveč tudi fizkulturnib organizacij [ na terenu. Vprašajmo ®e, koliko udeležencev zleta v Beogradu, ali pa koliko mladincev in mladink so pritegnile omenjene organizacije k svojemu fi/kulturnemu delu? Odgovor bi bil porazen. Vzgajanje kadrov iz navdušenih frzkulturnikov naj 1k> naša prva neodložljiva naloga, prav tako pa naj nam ho važna naloga, organizirati do najmanjših podrobnosti tekmovanje za fizkulturni znak. V tu namen razpisuje Republiški renter 2» fizkulturni znak tekmovanje med fizkultumirni društvi in aktivi, ki bo od 27. julija do 18. nvgu-sta t. 1., In sicer v: 1. iz pol ujeva nj*i norm posameznih prijavljencev in v organizacij?, tekmovanj, 2. administrativni ureditvi centrov in tekmovanj samih. N« Republiškem centru tekmovanja za fizkulturni znak bo ustanovljena posebna tekmovalna komisija, ki bo pregledala rezultate, vodila tekmovanje im na koncu podelila naslednji nagradi: 10.000 din najlK>ljšeirro fizkult urnemu društvu, 10.000 din najboljšemu flzkullnrne-mu aktivu. Za pravilno in točno delo te komisije je potrebno, da pošiljajo društva in aktivi redna tedenska poročila Republiškemu centru za fizkulturni znak ter da rezultate tekmovanj objavljajo v dnevnem časopisju. Dostavljanje rednih tedenskih poročil se bo upoštevalo v meddruštvenem tekmovanju. Sekretariat Republiškega centra za fizkulturni znak Vsezuezni praznik Multurnikov Snujehke mi?, Veličastna manifestacija si!e, zdravja in odločnosti sovjetske mladine Nastop športnih društev profsojuzov na lanskem vsezveznem dnevu fizkutturnikov ZSSR na. stadionu Dinama v Moskvi H o s k v a, 20. julija. Danes so v vsej Sovjetski »vezi na Svečan način proslavili prašnik tizkulture. Glavna prireditev je bila v Moskvi, dočiin so bila tudi v vseh drugih mestih ZSSR Dzkulturne manifestacije. Priprave za fizkulturni praznik Milijonske množico Hzkulturnikov i* vseh krajev prostrane Sovjetske zveze, od Črnoga do Baltiškega morja, od Daljnega vzhoda do Belega morja, so poslale na vsezvezno parado svoje najboljšo predstavnike. V vseh mestih Sovjetske zveze, v vseh republikah, oblasteh in pokrajinah so se že dolgo pripravljali na paradni nastop v Moskvi. V Leningradu se je pripravljal« na vsezvezno parado okrog 100.01 K) elanov 28 fizkulturnih društev. Tudi v ostalih mestih oe je na desettisočc športnikov pripravljalo ter izbiralo iz svoje »rede najboljšo fizkulturnike, ki so jih danes zastopali na paradi v Moskvi. Današnja parada fi/,kulturnikov v Moskvi je bila veličastna manifestacija sile. zdravja in odločnosti sovjetske mladino, ki je dala v domovinski vojni ogromen prispevek k zmagi slavne in nepremagljive Sovjetske armado, mladine, ki v miru gradi socialistično državo bratskih narodov Sovjetsko zveze. Na povabilo Vsezveznega komiteja za fizkuUnro in šport ZSSR je odpotovala 18. julija v Moskvo delegacija PizkuHurne zveze Jugoslavije, ki jo danes prisostvovala proslavi vsezveznega praznika fizkulturnikov. Delegacijo vodi predsednik Komiteja za Siz-kulturo pri zvezni vladi FLRJ Slavk« Komar, člani delegacije pa so: podpolkovnik Voja Perič, član sekretariata 00 FizkuUurne zveze Jugoslavije, predsednik Odbora za telovadbo pri 00 FISAJ-a dr. Ivko Pustišek in sekretar 00 FizkuUurne zveze Srbije Slobodan Bosiljčič Začetek fizkulturne parade Letošnji fizku turni paradi v Moskvi je prisostvovalo na velikem stadionu Dinama nad 100.000 gledalcev, parada sama pa je tako po organizaciji kakor tudi po tehničnih uspehih in število udeležencev presegala vse dosedanje podobno prireditve. Malo pred 14. uro moskovskega časa je prispel v vladno ložo na severni strani stadiona gene-ralisim Stalin. Ogromna množica gledalcev in fizkulturnikov je prirdcila. svojemu voditelju dolgotrajne navdušene ovacije. Z njim so prišli tudi zunanji minister Sovjetske zveze Molotov, elani vlade 'a drugi politični vo- ditelji. Letošnji fizkulturni paradi so prisostvovalo poleg jugoslovanske tudi fizkulturne delegacije Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske. Avstrije, Finske. Francije. Švice, Anglije. Danske in Švedske. Točno ob 14. uri so najavile fanfaro začetek manifestacij. Predsednik Komiteja za fizkulturo in šport pri ministrskem svetu ZSSR Nikolaj Romanov je s kratkim govorom pozdravi! fizkuUuniikc in fizkulturuice, nakar sc jc začel veličasten defile. Na čelu sprevoda so korakali najboljši sovjetski fizkultur nilci, zaslužni športni mojstri, tizkul- turniki Moštev«, Tuje, Voroncža in ostalih mest, ki so nosili ogromne slike Lenina in Stalina. Za njimi so defi-lirali s svojimi zastavami fizkulturivki vseh 16 republik Sovjetske zveze. Sledila so moštva fizkulturnib društev z moskovskim Spartakom na čelu. Gledalci »o navdušeno pozdravljali moštva moskovskih društev t UKA in Dinama, tbiliškega Dinama in druga. Telovadni nastop in športna tekmovanja Tetovndivi nastop se je pričel z veličastnim nastopom pionirjev, ki so izvajali slikovit program. Oblečeni so bili v gurekrasne raznobarvne obleke. Nato Be je pričelo tekmovanje za prvenstvo Sovjetske zveze v maratonskem teku. Nastopijo je 21 tekmovalcev. Po startu maratoncev so izvajale telovadni spored fizkulturne delegacije Rstonije. Litve. Letonije, Moldavske in Kareln-fiiiske republike. Njihov nastop so gledalci navdušeno pozdravljali V vmesnih točkah so nastopili najboljši telovadci Sovjetske zveze. Orodne vgie so izvajali športni mojstri Tokaisvili (Gruzija), Lavruščenk« (Moskva), Beljakov (Leningrad), Segiujev (Armenija) in ostali. V lahkoatletskem tekmovanju je v teku na 80 m z ovirami za ženske zmagala Valentina Kokini, v loku na 110 m z ovirami za moške pa Stjepan ('‘onog. V nadaljniem »ro-gramu sn nastopili prvaki Sov eKke zveze in svetovni rekorderji v d v •galiju uleži Grigorij Novak. Jakov K’i-ronkft. JSižin. Azila rov. Satov in k v spinov. Nož svetovni rekord v poltraki kategoriji i“ ensiivil Grk?(trii Novak, (Nadaljevanje na 12. strani) Gospodarsko-finančni referenti na konferenci Zaruui prilafcodjlve msoru društveiie^ pa poKpodarsko-riBanonepa inalcrlaliH^a poslovsuija v eno celoto v skladu l novim finančnim pravilnikom ter s sklepi 1. ko up res ji je Mestni fizkttUunu odbor — Ljubljana, sklical konferenc«, na katero so prišli društveni odbori sa po«po-darsko finančno materialno * poslovanje ter kot zastopnik FZS sekretar tov. Knol. Kazpravljali so o raznih tekočih problemih, na katere naletavajo in v katerih doslej ni bilo jasnosti. Sedanji finančni pravilnik in kongres je usmeri! vse delovanje Jasno in v pravilno smer. Obžalujemo, da se konference kljub vabilu ni udeležil nihče od KSZDNJ, da bi dobili točen vpogled v drtisivcno-flnančna poslovanja. Doslej so društva na svojih občnih zborih izbrala gospodarja, ki je bil po pojmih nekaterih članov odbora izbran n. pr. zato. da hi zbiral, po nogometni tekmi vso opremo, dal isto oprati in spraviti za prihodnjo rabo. Sedanja društvena pravila, zavedajoč, se silne važnosti gospodarskega poslovanja, so postavila gospodarja v društveno upravo kot člana sekretariata za gospodarsko-finančiio materialno poslovanje. Hil je dosežen sporaznni glede sestave gosjw>-darsko fi.nsinčnega odbora pri večjih društvih, ki ga sestavljajo po predlogu MFO: predsednik, blagajnik, ekonom, gradbeni, proračunski, finančni, tehnični in referent tekmovanja za fizkultiirnl znak ter upravniki zgradb. Bilo Je točno določeno delo vsakega |K)ttanicznika, in sicer: * Predsednik odbora za GFM poslovanje je dolžan, da vodi točno evidenco nad poslovanjem po edine e v v svojem odboru, nadzoruje njihovo delo ter ga usmerja tako. da je v skladu z vsemi pravilniki. Vodi točen nadzor nad vsemi nepremičninami, da se pravilno vajdržujejo, uporabljajo in dajejo ravnini uporabnikom, skrbi za točen zapisnik soj in da se Izvršujejo sklepi, ki jih je potrdil sekretariat. Je d uho v ni vodja svojega odbora ter odgovoren pred upravo društva in občnim zborom za vsa dela gosporinrsko-finanenega in materialnega poslovanja. Dolžan je udeleževati se sej sekretariata, na katerih iznaša predloge svojega odbora, katere sekretariat potrdi, izpremeni ali odkloni. Blagajnik vodi društveno blagajno, organizira skupno z ostalimi člani odhera pobiranje članarine ter vodi poenoteno knjigovodstvo, pazi, da je v društvu samo ena blagajna in obračuna va z raznimi prireditelji. Po društvenih prireditvah obračuna takoj tudi z mul-rženimi forumi. Izplačuje nameščence, vodi zavarovanje nameščencev in obračunava vse davke, takse, najemnine itd. Sestavlja obračune po finančnem pravilniku FZS. Ne sme Izplačati nobenih /naukov breč vednosti predsednika odbora. Gleda, da je blagajna vedno dnevno zaključena in da je možno izvršiti revizijo in pregled blagajniškega poslovanja ob vsakem času. Račune nabavljenega materiala da v vpogled ekonomu, da isti vpiše material v Inventurno knjigo. V delokrog ekonoma spada točna evidenca vseh premičnin društva. Vodi knjigo nabav, poirošnega materiala, izdajanja in pogojevanja (bor Jero) ter knjigo inventarja. Potrdi vse račune in material istih vnese v knjigo. Brez njegovega znanja se ne sme iz društvenih prcraziim-n« z vsem.) referenti posameznih fizkulili i ni h p;.iH'g in z ostalimi, trimesečne proračnno. Skupno s tehničnim referen lom vodi zapisnike sej. Dolžnost tehničnega referen-t a je, da vedi vso tehnično stran v od-l)(.ri. (nahavc, prodaje, terjatve, rekla-maelje itd.), [k-Iv-: teg-a pa mn odreja delo predsednik odbora. Piše In vodi Kkopno s proračunskim referentom sejne zapisnike, )’rl vsem tem poslovanju seveda ni re-reno. da bi se držali pravil in paragrafov kot slepec zida. ampak da so pri svojem deln elastični in samoiniciativni. Neion-ro-.-r je. ,1., bi morda neko malo fizkoltarno društvo ali aktiv šlo v to š.fino pri sestavljanju teh odborov, temveč morajo prilagoditi vse svojim poti eh a ni. tako da en referent vodi več referatov. Razpravljalo se je tudi o go^podarsko-finuneuili problemih med društvom in njegovimi fizkuliurninii aktivi. O tem bodo ih) izjavi tov. tajnika FZS razpravljali čini prej pri Zvezi. Sklenjeno pa je bilo, da ne more neki fizkulturni aktiv, ki ni član društva, sodelovati pri fiz-kultiirnem tekmovanju ali slično. Obenem mora fizkulturni aktiv pred vsako prireditvijo, ki jo namerava prirediti in ki je flzkulturnega značaja ali za fizk uit urne namene predhodno dobiti dovoljenje od svojega društva. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo Preko Mestnega flzkulturnega odbora organiziralo enotno pobiranje članarine od članov vseh društev teritorija Ljubljane Ui se bo pobrala za leto 1947 do konca oktobra. Mestni fizkulturni odbor bo nabavil vise knjige za poslovanje ter bo to poslovanje pri vseh društvih enotno. Mestni fizkulturni odbor bo organiziral tečaj za blagajnike (knjigovodstvo) in. organizacijsko delo (za pobiranje Članarine). Sklenjeno je bilo glasom pravilnika izstaviti potrdila za vse upravičenec za prost vstop na prireditve in se bo pri tem vodila točna evidenca. Mesini fizkulturni odbor bo ftošiljal na društva svoje preglednike, ki bodo kontrolirali poslovanje in ga pravilno usmerjali. Na koneu konference je bil sprejet sklep, da se pošlje resolucija FISA u in FZS s sledečo vsebino: Odbori za gottpodarKko, finančno in materialno poslovanje fizkulturni h društev in aktivov mesta Ljubljano, zbrani na svoji konferenci, pošiljamo tovariškemu naslovu iskrene pozdrave ter v doli navedeni resoluciji vse sklepe in obveznosti, ki smo jih sprejeli na tej konferenci. RESOLUCIJA Zavedajoč se važnosti dobrega gospodarstva v naših f izk uit ur ni h društvih, ter da jc isto velik doprinos k močnemu in zdravemu razvoju naše mlade fizkiilture, smo se oh vezali, da bomo pobrali vso zaostalo članarino za leto 1947 do konca oktobra, da takoj poravnamo vse stare terjatve in članarino do nadrejenih forumov, da bomo še bolj vestno čuvali, popravljali in izboljšali vse stare In postavili nove fizkulturne naprave ter s tein omoogčili naši mladini še večji razvoj v fizkulturl; sklenili smo, da bomo polagali še večjo pozornost na štednjo in na pridobivanje finančnih sredstev za društva, da se bomo v vsem našem poslovanju prilagodili pravilom iti prav/')! ni kom FISAJ-a in FZS ter se podredili vsem sklepom 1. Fizkult urnega kongresa in skleiHim skupščine FZS. Organizirali bomo knjigovodski in organizacijski tečaj za naše blagajnike. K našemu delu bomo pritegnili čim več mladine, da ustvarimo nov kader za gospodarsko finančno in materialno poslovanje pri naših društvih. Rezultat nagradnega natečaja za najboljši fotografski posnetek Iz .Titove štafete Na naš razpis nagradnega natečaja nam je poslalo fotografije le malo udeležencev. Med dobljenimi posnetki je izbral propagandni oddelek pri FZS pet najboljših. Nagrade so dobili sledeči tovariši: 1. nagrada 2000 din tov. Hribar Svetozar iz Ljubljane. Posnel je predajo štafetne palice v Novi Štifti pri Gornjem gradu; 2. nagrado 1000 din tov. Divjak iz Ljubljane. Fotografiral je moment iz štafete v Mislinju pri Slovenjgradcu, ki nam dobro prikazuje udeležbo vsega prebivalstva pri teku; 3. nagrada 800 din tov. Felicijan Slavko iz Ribnice na Dolenjskem. Odlično je prikazana množičnost letošnje Titove štafete. Skoro vsa Ribnica spremlja tekače; 4. nagrado 500 din je dobilo FD Tolmin; 5. nagrado 300 din Foto atelje Peli* kan, Cilje. Prikaže nam množičnost in dobro organiziranje štafete v Celju. FZS, prop. odd. ■ Ta »Kitu, ki prikazajc predaj« THovc štafete v Nori Štifti, je dobila prvo nagrado v nagradnem natečaju Nogometno tekmovanje za pokal FLR J Vzporedno z ligaškim tekmovanjem za naslov prvaka države v nogometu se letos uvaja pokalno tekmovanje za vsa nogometna društva v državi za naslov pokalnega prvaka FLRJ. Ta novost je velikega pomena, ker bo po svoji obsežnosti najmnožičnejše tekmovanje v nogometu. Takšnega tekmovanja doslej še ni bilo v hroniiu nogometnega športa v Jugoslaviji. Po svoji množičnosti in prav tako po zar nimivosti utegne celo prekositi ligaška tekmovanja. V pokalnih nogometnih tekmah bo sodelovalo okoli 340 društev iz vseh ljudskih republik. Iz Slovenije bo sodelovalo 40 društev, kar porrieni, da bodo udeležena vsa fizk uit urn a društva, iti imajo nogometna moštva. Na ta način organizirano tekmovanje daje vsakemu društvu možnost udeležbe v pokalnih tekmah FLRJ. To pomeni, da je tudi najmanjšim društvom omogicčcno, da se v borbi z ostalimi tekmovalci uveljavijo najprej v republiškem tekmovanju in .se potem tudi v zveznem tekmovanju uvrstijo med najboljša nogometna moštva v Jugoslaviji ter imajo končno možnost priboriti si častni naslov pokalnega zmagovalca. Kladivarju, Triglavu in ostalim društvom se nudi priložnost, da se s svojo igro in znanjem povznejo med najboljše enajsterice v državi. Zato so potrebne temeljite priprave vseh društev, ki bodo sodelovala v tekmovanju. Z njimi je treba pričeti čimprej. ker se tekmovanje začne že avgusta. Tekmovanje mora bdtt na dostojni višini, ki bo ustrezala današnjemu fizkulturnemu gibanju v Jugoslaviji. Treba ga je vzeti najresneje, da bo v organizacijskem in tudi v drugih ozirih brezhibno izvedeno, že številna udeležba tekmovalcev bo zahtevala mnogo organizacijske sposobnost!, treba pa bo premagati tudi druge težkoče, ki se bodo pojavljale. Tekmovanje zahteva največjo disciplino od igralcev in sodnikov, prav tako pa tud} od občinstva, ker bo sa, mo na ta način zagotovljen popoln uspeh. Stankovič živojin. e Memorial Zornade Pepeta Zornade Jože (Pepe), partizansko Une »Frenk« V spomin vsem padlim nogomet*« ženil v marodino-cevobodiLni borbi za svobodo se želj Fizkuilurna zveza Slo-veniiie oddolžiti s tekmovanjem za »Memorial Zornaide Pepeta« in s tem nuditi primer mlademu naraščaju, kako se je treba boriti v mirnem razvoju družbe. Mladi naraščaj mora stremeti in se učiiti na neštetih primerih za^odneeti in požrtvovanja padlih tizkuiturnikov v na rod.no-osv obodi lini borbi, ki so se žrlvovaJI za boljšo bodočnost nas in naše nove Jugoslavije, kjer so danes dane veJike in svetle perspektive mlademu naraščaju v liakultur;. To garantira naša družbena ureditev, naša ustava, naš petletni plan, ki daje največje materialne možnosti razvoja naše dežele in tudi liokulture v njej. To tekmovanje mora služiti vzgoji novih in mladih tizkuiturnikov nogometašev, ki morajo razvili in dvigni® na boljši nivo «iaš nogomet, kakor je to danes. Tekmovanje mora zajeti vso mladino od 14. do 16. leta in od 10. do 18. leta, ker v tdkmovaoju lahko sodetuueio kakor društva tako tudi aktivi, ki imajo mladinska moštva. Nogomet razvija pri igralcih moo, vzdržljivost, hitrost, gibčnost, voljo za zmago in sposobnost, da se hitro znajdejo v najrazličnejših situacijah ter vzgaja ljudi za hrabro in iniciativno delo. Nogomet uči športnike,, da delajo skupno ter razvijajo odgovornost pri tekmovalkah pred kolektivom, pred tovariši in prod društvom. Naša mladina naj gre za primeri naših Idrcev in noj se vzgaja v duhu Zornade Pepeta, katerega imenu je memorial posvečen. Sveti im spominom na /tornade Pepeita se je naša Sturienleka mladima oddolžila tudi z delovnim ustvarjalnim ,poletom V petletnem planu. Druga eliudenteka XIV. ljub-Ijameika brigada, ki je odšla na mladinsko progo Samao—Sarajevo, nosi namreč ime »Zornade Frftnkaa. Zornade Jože (Pepe), partizansko im® »Frenk« je bii roiien 15. avgusta 1918L leta v Trstu, žival pa je velčinonia v Ljubljani, kjer je študiral. Že kot študent se je udejstvoval v raznih naprednih društvih. Na univerzi je bit član Slovenskega kluba. Delov«! j® tudi v Doberdobu in Istri. Takoj v začelku se je priključil narodno-osvo-bodilneimi gibanju im je bil zaradi sodelovanja v OF meseca lebrnairja leta 1942. zaprt. V bolnici je pobegnil Italijanom in je od takrat do vstopa v partizane jianida 1942 živel v Ljubljani ilegalno. V partizanih Je bil naj. prej bolničar v. Štajerski grupi odredov, pozneje komisar Tomšičevega bataljona, potem komisar Cankarjev® brigade XIX, divizije in na koncu komisar VII. korpusa. Padel je 29. septembra 1944 na Otavoh po napadu edinic VII. korpusa na Btampetor mosit. Meti tovariši je bil znan kot izredno hraber in sposoben borec, zaradi česar je bil zoto priljubljen. Stankovič Živojin. Naši Jadralni letalci bodo tekmovali Od 27. >uliija <)'() 8. avgusta 1947 bo v Cerkljaij pri Brežicah I. Zlat Ju-BosLovanskih jao vodiila j>osebnia tekmovalna komrisitja, ki bo preizkušala vremenske pitililoe in ugotavljala njih primernost za določene načine jadral- Start jadralnega letala s pobočja mog; ono naraslo. Marljivi jadralci ^b.Tmo pripravljajo svoja letala, s kateri!.!! se bodo pomorili med seboj in morila odo s tujimi jadralci, ki jih jfe prireditelj, Zveemii odbor za šport-Vtafetvo pri Komlisiji »Tehnika in Sjgrk za Jugoslavijo, povabil ma go-OTO^-fi.nje. Jadralinie tekme v Cerkljah pome-mjo za jadialnoJletalski šport v Jugo-f|te>-ii;i in tujini novost, kajti prvič foilo na takih tekonah nastopala tudi hišica in prediodiiiia jadinajina letala in djp tuckor povsod drugje doslej, samo '^isokoimožna jadralna letala. ;‘lic /.uiltati im uspehi, ki jih bodo do-S&ž*:: tianliralni letalci na teh tekmah, ijp-Jo sad neittrudlljivega dela im nesebičnih naporov — ustHvartčti resnično IJuduki lolaG^lai šport, rez vi ti našo ja-ifejstvo na zavidanja vrodno vasimo. 'Tehaiiično in zdravniške komšsiiiie ho lo pred tekmovamijem skrbno presedale letala in prijavij«n« pilote-movaloe, tako da bndio na dobrih rtddnwataiin ijogojpm ustrezajočih 'glih totoii zdravi im dzuirjppi ja-»l«i, M bodo s svojim pilotskim znanjem res lahko upati v lepe uspehe. •^Zvezni odtoor za športno letalstvo jafeoslastije bo nosil vse efebftke za fe-wl l)' I. Zteta jugoslovauški h jadral- nega letenja. za podeljeno jim funkcijo on dolž-ho.sr. Napaka dru&tov pa je, da še do sedaj niso našla dovolj moftnoffa etika z re in renti za fizkulturni znak pr« akti* A^h in zato ne morejo imeti kontrolo fJo-lom teh roferontotv, ki v aktivih c^eh.io kar hočejo ter organizirajo razijo »divje« pohode in podobno brez ved-irioul' dmštva, kateremu pripadajo. Vešjo pažnio bi morala fizkulturna društva posvetiti zlasti fizkulturnim aktivom po tovarnah in vaseh tor pritejrn.iti delavsko mlačno mnov-i^no v tekmovanje za Kzku!tum, znak. Sicer so naša društva — vsa i v nekaterih pogledih — tniAijo popraviti napake, zlasti F D Triglav, a tnai aktnvi morajo po/kazatd večjo dirtoi* pliniraaioet ter imeti vedno stik z dni-štVom, v Tunteroga spadajo. Uspehov v tekmovanju za fizkulturn-i znak no moremo veliko zabeležili. V mnogih aktiv.ih jo bil or^anizijmu le poliod, smučanje in planlnarenjo. Kot ztrled, kako naj so tekmuje za fizkul-turni znak, naj nam bo mladinska nro-R-a, kjer tekmovaJci izpolnjujejo večino norm za fizkulturni znak. Tekmovanje za fizkuituirni znak so mora poživeti. Parola »ali si izpolnil že vso norme za fiizkufRurni znak?«, naj rponta-ne ro«1o in cilj vsakeRa zavedneRa fizkul tu mik a. V ta namen naj si aktivi med selioj napovedo tekmovanje ter tekmujejo v številu prijavljencev za fizkulturni znak. v procentih, v izpolnjevanju norm, koliko prooentov norm se izpolnili tekmovalca posameznoRuv aktiva. V«o napovedi tekmovanja naj aktivi predlože društvu, ta pa meetmomu con-t.ru, ki bo vodil koaitrolo nad tekmovanjem med aktivi. I>a se omoROČi iTipolnjevanje norm, je mestni eenter tekmovanja z.a fizkulturai znak sestavil sledeče komisije: Komisija za plavanje, ki jo sestavljajo: Stojan Rudolf, Kusu er Bori«, Sežani Andrej, Prešern Mitja. Komisija deluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18. ure na mestnem ljudskem kopališču (bivša Ilirija). Tekmovalci dobo za la čau potrdilo na Mostnem fizkul-turnem odboru, Narodni dom, za prost vstop. Komisija za lahko atletiko, ki jo sestavljajo: Gabrovšek Ivan. Stipan Viktor, Skušek Marijan, Kozinc Bojan. Komisija deluje vsako srčik) in .potok na letnem telovadišču FD Enotnost v Tivoliju od 17. do 19. ure. Komisija za tek čiv/, zapreke, ki jo sestavljajo: Movlja Franc. Černe, Rojina Mirko. Dojak 11 eri. Komisija dolnje na stadionu ob Tyrševi cesti vsak četrtek od 17. do 18.<*{0 ure. Komisija za orodno telovadilo, ki jo sestavljajo Jeločnik Marijan, Sedej Janez. Podpac Marta. Ryška Mica. Komisija dol uje na letnem telovadišču FI) Enotnosti v Tivoliju vtsak torek od 18. do 19.30 ure. Komisija za teoretične izpite, ki jo sestavljajo BerRant Janez, Uoklova Alenka. Prešern iRor. Sikovšek Boža. Ko-mim.ja deluje v Narodnem domu vsak četrtek od 20. do 21.30 ure. Komisija za streljanje deluje vsako soboto točno ob lfi.30 uri na strelišču, kamor naj pride 12 do 15 tekmovalcev. tn v nedelje ob 7. uri zjutraj; tekmovalcev lahko pride 20—30. Vsak tekmovalec plača naboje sam (10 nabojev — 20 din). Vsaka skupina tekmovalcev mora dva dni preje javiti število tekmovalcev na Mostni fizkulturni odbor, kjer naj se javijo tudi posamezniki, katere se bo vključilo v seznam, ki Ra dobi vodji tekmovanja tov. Bukovnik. Tekmovalci bedo jK>inaRaH pri pripravah za tekmovanja. Tekmovalec mora prinesti « selmj le-r! timaei jo za fizkulturni znak, k.i mu je bila izdana od aktiva ali društva, kateremu pripada. Izpolnjevanje norm iz planinstva Planinska skupina MFO Ljubljana priredi 27. t. m. tekmovanje za fizkulturni znak v izpolnjevanju norm iz planinstva (11L skupina. 8. točka), za bronasti, srebrni in zlati znak na Kamniško sedlo In Grintovec. Odhod iz Ljubljane v soboto 26. t. m. ob 18.40 z vlakom do Kamnika. V nedeljo zjutraj vpis, nato pa odhod tekmovalcev izpred doma v Kamniški Bistrici ob 5.30. Tekmovalci naj se prijavijo do četrtka opoldne v planinski skupini, Ma.sarykova 14 II., vsak dan od 7. do 13. ure. da se jim zaRotovi ležišče v Kamniški Bistrici. Mariborska brigada „Slave Klavora" prvak mlatSinske proge v odbojki Ob prihodu na progo smo pededo-vali od vs§h fizkul turnih naprav le igrišče za odbojko, brez mreže in precej »hribovito«. Takoj prvi dan smo pristopili k urejevanju fizkulturnih naprav. V kratkem času smo spla-niia.i in očrtali igrišče za moško in žensko odbojke/ ter košarko, postavili visoko gred, izkopali jamo za skok v aaljino, prostor za mate itd. že čez par dni je bila prva fizkul-turua ura. želim jo opisati takšno, kot je bila. Pred uro nam je tovariš fizkulturni referent brigade obrazložil pomen fizkuliture v ivivi Jugoslaviji ter nas seznanil s tekmovanjem in normami za fizkuliturni znak. Ko je naznanil pričetek fizkulturne ure, smo mislili, da bodo z navdušenjem vsi šli v zbor. Toda, kako bridko je bilo naše razočaranje, ko je večina naredila kisle obraze tn se je zaslišalo godrnanje: »Kaj nam bo fizkul-tuna, saj imamo dovolj gibanja pri delu!« Mogoče se bo temu marsikdo čudil. Toda, če pomislimo, da večji del naših brigadirjev doslej ni gojil fizkuiture, nam bo ta odpor jasen. »Vem, da delo ne bo lahko, toda veselim se ga bolj, kakor če bj. bil v fizkulturni brigadi, kajti več velja nekoga zainteresirati in vzgojiti za fizkulturnika, kakor pa delati s takšnimi, ki se že ukvarjajo s športom. Zadovoljen sem, ker vem, da bomo tukaj na progi vzgojili in privedli v fizkulturna društva in aktive 200 novih mladih fizkulturnikov«, je dejal fizkulturni referent. Začeli smo najprej z jutranjo telovadbo. Prve dni je bilo vse nekako prisiljeno, nato pa vsak dan veselejše, bolj razgibano, že po nekaj dneh so se mladinci med delom pomenkovali: »Veš kaj Joža, pa je le res, da delam čisto nekam drugače, laže, ako zjutraj telovadim, kakor pa če jutranjo telovadbo .zabušlm1.« Nato smo pričeli s polaganjem norm za. fizkulturni znak. V* začetku brigadirji niso nič kaj zaupali v svoje zmožnosti ter so dvomili, da bodo vrgli granato 25 m. Toda, koliko veselega začudenja je bilo, ko so granate letele 30, 40, 50 in celo 62 m daleč. Pred tednom tekmovanja za fizkulturni znak je bilo položenih 800 norm, toda računamo, da jih bo v tednu tekmovanja za fizkulturni znak položenih 1400. Za tekmovanje so se prijavili vsi. Neizbrisen je ostal vsem v spominu 29. junij -— dan fizkulturnikov mladinske proge. Po veličastnem de-fileju vseh brigad II. sekcije so se vrstile ena za drugo vaje in razne druge točke. Poseben uspeh je imela naša brigada, ki je z lepimi vajami, z živo piramidio na koncu, žela splošno odobravanje vseh prisotnih. Vsi smo bili ponosni na naše fizkultuma-ke, ko smo naslednji dan bili pohvaljeni v »Borbi na omladinskoj pruzi« za našo točko kot najboljšo. Poudariti je treba, da so naši brigadirji, ki so prvič v življenju nastopili, vadili le trj dni. Sedaj neprestano sprašujejo, kdaj bo fizkulturna ura, koliko je treba skočiti v daljino za dosego norme itd. Naj večji uspeli so dosegli naši od-bojkaši, posebno pa tovarišice, med katerimi ni znala nobena Igrati odbojko, ko so prišle na progo. Toda vadile so vztrajno in uspeh ni izostal. Najprej so postale prvakinje sekcije, nato pa zasedle na prvenstvu proge drugo mesto. Moška vrsta ni v 21 tekmah izgubila niti enega niza ter je v težki in ogorčeni borba postala najprej prvak H. sekcije, nato pa 12. in 13. julija osvojila v Poboju prvenstvo mladinske pnoge. Tako je tudi v vseh drugih panogah. Danes zna 50 mladincev in mladink naše brigade igrati odbpj-ko, šahistov imamo 74, in sicer 52 starih, 22 pa. se jih je naučilo igrati' šah šele na progi. Isto je z nogometom in košarko. Uspehi naših fizkulturnikov nam bodo vsem v vzpodbudo k nadaljnjemu delu. — Uta. Tokma med ženskima vrstama n. ljubljanske in II. mariborske brigade na dan prvenstva mladinske proge v odbojki 13. julija v Doboju Pogoji za vpis v fizkulturne šole Od Komiteja za fizkulturo vlade FLRJ je uredništvo prejelo podrobne razpise za vpis v fizkulturne šole. Iz razpisov povzamemo najvažnejše podatke, tako da se bodo mogli interesenti po njih ravnati. Konkurz za vpis dijakov v višjo šolo za fizik uit uro v Ljubljani je bil objavljen v 28. številki »Poleta« z dne 14. julija. Prošnje se. sprejemajo do 20. avgusta pri Komisiji za fizkulturo vlade LRS. E n alk a šola kakor v Ljubljani bo v šolskem letu 15)47-48 odprta tudi v Zagrebu. Vsi pogoji za sprejem so Isti kakor na ljubljanski zavod. Natečaj ZA VPIS ŠTUDENTOV V DRŽAVNI INSTITUT ZA FIZKULTURO V ŠOLSKEM LETU 1947/48 1. Državni institut za fizkulturo je vi-6‘okn strokovna šola občedržavnega značaja an je njena naloga, da usposablja visoko k val iti drame fizkulturne voditelje, nastavnike in znanstvene delavce. 2. Šolanje na Institutu traja tri leta (ti semestrov). Pravico do šolanja in brezplačnega pouka imajo vsi polnopravni državljani FLRJ od dokončanega 17. do dokončanega 30. leta starosti, ki so dokončali popolno srednjo šolo z veliko maturo ter ol> zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu dokazali, da so sposobni za takšen študij, 3. Za časa šolanja v državnem institutu za fizkulturo so študenti dolžni stanovati v internatu instituta. Koliko bo treba plačati za vzdrževanje v internatu, bo določeno v začetku šolskega leta. Siromašni študenti, ki se dobro učijo in lepo obnašajo, uživajo državno štipendijo. 4. Sprejemni izpit je v dokazu fizične ^pretmoiiti in zdravniškem pregledu. Pri izpitu iz fizične sposobnosti mora kandidat doseči telo minimalne rezultate: moški: tek na IGO m 13-4 sek., te-k na 1000 m 3.50 min., skok v višino 130 cm, skok v daljino 4.GO m. met krogle 7.50 m, plavanje 25 m brez merjenja časa, plezanje po vrv:i 5 m, vaje ravnotežja na gredi, vaje z žogo; ženske: tok na 60 in lOjsek., sikok v višino Im, sikok v daljino 3.25 m, met krogle 6.25 m, vaje ravno težja na gredi, plavanje 25 m brez merjenja časa, vaje z žogo. Pri kandidatu, ki na sprejemnem iz-xwtu ne doseže minimalnih rezultatov iz vaj dveh disciplin, bodo upoštevani zlasti dobri rezultati, ki jih bo dosegel v ostalih disciplinah. Nosilo! srebrnega fizkulturnega znaka iso oproščeni spre-' jem nega izpita. Sprejemni Izpiti bodo od L do 5. septembra 1947. Taksirane prošnje z dokumenti spre nema ravnateljstvo Instituta, Beograd, Deligradska 27, do 20. avgusta 1947 jkj Komisiji za fizkulturo pri Predsedstvu vlad Ljudskih republik. Prošnji je treba priložiti: L rojstni List, 2. šolsko spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4. po-redložijo izvleček iz uslužbenskega lista in odobritev svoje ustanove, da se lahko prijavijo za natečaj. Iz Komiteja za fizkulturo Vla-de FLRJ št. 1306 od 1. julija 1947. Natečaj ZA VPIS DIJAKOV V FIZKULTURNO SREDNJO ŠOLO V BEOGRADU V ŠOLSKEM LETU 1947/48 za vpis dijakov v Fizkulturno srednjo šolo v Beogradu v šolskem letu 1947/48. 1. Fizkul turna srednja šola je strokovna šola z rangom srednjih strokovnih šol ter ima nalogo, da pripravlja uči- telje fizkulture za nižje razrede srednjih strokovnih šol in kvalificirane vaditelje v fizkultumi organizaciji. 2. Šolanje traja 3 leta. Pravico na šolanje in^ brezplačen pouk imajo vsi polnopravni državljani od dovršenih 14 let naprej, ki so dokončali 4 razredne srednje šole s položeno malo maturo ter so na zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu dokazali, da so sposobni za ta študij. Absolventi Fizkulturne srednje šole lahko nadaljujejo študij v višjih šolah za fizkulturo im na Državnem institutu za fizkulturo. 3. Za časa študija morajo dijaki stanovati v internatu šole. Stroški vzdrževanja v internatu bodo določeni v začetku šolskega leta. Siromašni dijaki z dobiimii uspehi bodo prejeli državno štipendijo. 4. Sprejemni izpit je iz fizične zmogljivosti in zdravniškega pregleda. Na izpitu fizične zmogljivosti morajo kandidati od 15.—IS. leta izpolniti norme, predpisane za mladinski znak. starejši nad 18 let pa mori ne za bronasti znak v sledečih panogah: moški: tek 60 in 100 m, met krogle 5 kg. skok v višino in daljino, vaja na gredi, plavanj#* 25 m brez merjenja časa, obvladanje žoge: ženske: tek 60 m, met krogle 2.5 kg, skok v višino in daljino, vaja ravnotežja na gredi^jdava-njo 25 m brez merjenja časa, obvladanje žoge. Kandidatom, M na sprejemnem izpitu ne dosežejo minimalnih rezultatov iz največ dveh disciplin, se upoštevajo iio-sehno dobri rezultati, ki jih dosežejo v ostalih disciplinah. Nosilci mladinskega oziroma srebrnega znaka so oproščeni sprejemnega izpita. Čas sprejemnih izpitov bo objavljen naknadno. Kol kovane prošnje je nasloviti na Direkcijo šole ter jo poslati preko Komisijo za fiz-kulturo vlade LRS, Ljubljana, Gledališka 11. Prošnji je treba .priložiti: 1. rojstni list, 2. šolsko izpričevalo, 3. nravstveno izpričevalo, 4. potrdilo o imwinskem stanju, 5. kratek življenjepis, 6. točen naslov, 7. 3 fotografije v vacll)eni obleki 6 krat 9. Prvenstvo ftrvatske plavalne lige Natečaj ZA PROFESORJE, DOCENTE, HONORARNE NASTAVNIKE, ASISTENTE IN INŠTRUKTORJE NA DRŽAVNEM INSTITUTU ZA FIZKULTURO V BEOORADU Komite za fizliultttl-o vlade FLRJ razpisuje nateia.j za profesorje, docente, strokovne nastavnike, honorarne natUtav-ni^ Si.'sj.ruto in inštruktorje na T)r2. istitutu za fizkulturo v Beogradu za tele predmete: 1. Na katedri športne medicine: za J profesorja ali doconta ali honoraTceua nastavnlka za predmet fiziologije s fi-riologjjo športa, za 1 asiate-nta za pred- Zagrcb, 20. jul. V jdavatai ligi LR Hrvahsite so Mia dosedaj štiiri srečanja, l 17. avgusta na Sušaku; svetovno prvenstvo študentov na katerem bodo nastopili tudi jugoslovanski plavalci in ^vaterpolisti, bo od 24. do 30. avgusta v Parizu; mladinsko plavalno prvenstvo FLRJ bo od 5. do 7. septembra v kraju, ki bo naikuadno določen; plavalno prvenstvo Evrope ho od 10. do 14. septembra v Mona-kovem; gostovanje jugoslovanskiK plavalnih ekip v Albaniji, Romuniji in Bolgariji ho v času od 10. do 21. seplembra. AUs si i® ^ janaiiiaHuuiuiifouniuHitiummiinninminnDmiiimiuuMiimmilunmiiiiiRtiumiiiimiinB Kritičen pregled prvenstva Slovenije v plavanju, skokifi in waterpolu Organizacija tekmovanja Izvedba tekmovanja je bila poverjena mariborskim fizkulturnim delavcem, v glavnem članom FD Poleta. Opravili so svojo nalogo skoraj vzorno in tudi zelo kritično oko bi našlo le malo povoda za kakršno koli nezadovoljstvo. Napravili so vse, kar se je v danih peilikah napraviti dalo in prireditev je potekala hitro, brez večjih eeprilik, na zadovoljstvo vseh sodelujočih in gledalcev. Zgodilo se je pač enkrat — prt plavanju moških na 50 m pncsto — da se je sodniški zbor pod vodstvom dr. Franceta Bradača znašel v nemajhni zagati, ko ni mogel zanesljivo ugotoviti, v kakšnem vrstnem redu je osem tekmovalcev prišlo na cilj, kar pa je res bilo praktično skoro nemogoče, saj je med prvim in zadnjim bil časovni presledek niti ne celih dveh sekund, tekmovalci pa piorazdeljeni na 16 m široko, premalo pregledno polje. Uspelo pa je tudi v tem primeru, vskladiti različna mnenja in prinesti odločitev, s katero so se več ali manj zadovoljili vsi prizadeti. Tekmsvanje v prvem razredu Preteklo soboto in nedeljo jo bilo na Mariborskem otoku prvenstvo Slovenije v plavanju, skokih in vvaterpoiu za 1. 1947. Tekmovalci so prišli z Gorenjske, s štajerske, iz trboveljskega rudarskega revirja In Ljubljane. Poleg Dolenjske »o manjkali le primorski Slovenci, ki v ostalih športnih panogah zavzemajo vse bolj videu položaj v Sloveniji. Sedem fizkutturnih društev je bilo zastopanih na prvenstvu, kar se že dolgo let ni zgodilo. Vendar niso prišla vsa društva, Id danes ur«pešno in smotrno gojijo plavanje. Morda jih je prestrašila dolga pot v Maribor, morda je tudi preveč skromnosti bilo v njih. češ, da za tako težko preizkušnjo, kot je prvenstvo, še niso zadostilo pripravljeni. In'še eno je prav gotovo bilo vzrok, tla so se ponekod odločili, da letos raje ostanejo še doma: brozdvonuio je bilo prvenstvo letos prezgodaj. Drugi republiški razred Olga .jemnik (Enotnost, Ljubljana), zmagovalka v prvem razredu na 109 m prsno Vei nastopajoči tekmovalci so gla,-som razpisa tekmovanja bili razdeljeni v dva kakovostna razreda, da ne bi na eni strani nashep kvalitetno odlične prve garniture ljubljanske Enotnosti mlajšim in slabšim že vnaprej pokvaril vaeh nad na uspeh in jim vzel voljo do tekmovanja, na drugi strani pa, da bi bila dana možnost nastopa tudi najboljšim, s tem pa Mariborčanom prilika, da jih vidijo. SSai so baš v tem Mariborčani morali biti tudi leto« znatno razočarani, ker sta ravno Cerer in Pelhan, za čiju nastop je bilo največ zanimanja in ki sta oba tudi bHa za tekmovanje prijavljena, morala bolna ostati doma v postelji in je bil tako Maribor ob najdragocenejši športni užitek. V I. razredu so nastopali samo tekmovalci Enotnosti, in sicer tudi na progah, ki prav za prav miso njihove«, ktjer pa so vseeno imeli priliko, da pokažejo v polni meri svoje znanje. Posebnih senzacionalnih rezultatov niso poslavljali, poskrbeli pa so za povsem nepričakovana presenečenja- Tako je n. pr. Roli er na progi 300 m mešano, ki se je tokrat plavala v Jugoslaviji prvič ki je tudi na programu državnega prvenstva, vsem računom v brk premagal Černeta in Smrkolja, Se bolj nepričakovano pa z dokaj dobrim rezultatom zmagal na 200 m prosto pred velikim favoritom Sika-, bernetom. Presenečenje je bila zmaga J uvančičeve na 200 m pred Petanovo, Mod icevo in M a rzidovškovo, ki je tudi na 300 m prosto nepričakovano mnogo zaostala za Pela-novo. Vendar vse te male »senzacije« imajo svojo veliko pozitivno Vrednost: odkrile so nam v P.otter-ju prepotrebnega dvestometraša in v Pelanovi odlično tekmovalko na 300 m mešano, vsem tistim pa, ki so »razočarali«, pokazale in dokazale, da jim je prepotrebno temeljitejše pripravljanje za težke naloge, ki jih čakajo na državnem prvenstvu. Takmovaiije v skokih Kakor je plavalni del prvenstva dal zadovoljivo sliko, pa je bilo prvenstvo v skokih malodane |k>-razno. Daši so bili razpisani lahki »koki in še to za moške samo štirje, za ženske pa samo trije, s čemer je namenoma bila nudena možnost udeležbe čim večjemu številu tekmovalcem, so nastopili samo štirje skakalci in le iri skakalke, in še ti, z izjemo morda Priboška, vsi mili ne povprečne kvalitele. Izgloda, da je panoga skokov tudi v Sloveniji že tik pred popolnim zatonom, pred , , . ,, , Ušlo načelno točko, na kateri je že kot zmagovalec. Daši je dosegel v dolgo v vseh ostalih predelih dr- vsakem oziru zadovolpv uspeh, je žaw. Ce ne bo v tej smeri takoj- V II. razredu so nam rezultati in vendarle zapuščal vUs nesolidne in šnjth energičnih ukrepov smo, ir(> ljubezni do društva im nosti z izjemo morda Kuharjeve in d,o plavanja, povezano s pravo me Petana ni bilo zvezd, pač pa zado- «> društvene discipline in požrlvo-sti močno, solidno povprečje, kar je varnosti. . . zlaistl prišlo do izraza v številčno Tretje plasirani h D Udarnik iz m«***. močno zasedenih disciplinah. Na Kranja je za prvima dvema daleč Tri w|_;no ska!iai!te; kj so tekmovale vseh treli progah, kjer so zaradi zaostal, četudi je prišel v Maribor /A prvenstvo Slovenije v skokih (k velikega števila prijavljenih tekmo- s številčno zelo močno, okusno m ieve): Sturmova (SFD Udarnik, valeev morala biti izvedena pred- enotno opremljeno etapo. Ni mu Kranj), Herifieva (železničar, M a* tile!; m o vam ja t. j. na 50 im 200 m pro- uspelo m ti v eni točki |K>vzpeli se par) j„ Germekova (Krim, Iduhljiasa.) sto ter na 100 m prsno za moške, v.ise kot do tretjega mesta m se do Enotnost ni imela zmagovalca. Da- K? s svojo simpatično tekmo- la pa je zato: pri obeh progah pro- j'a '' Sturmovo^ trikrat, ce trtic v st ega sloga izmed osmih pel, v prs- sJ®*čU pa največ po njeni zaslugi. ^a waterpolo so prvotno bila nem plavanju na izmed osmih štiri yse vzgleda, da simpatičnim Kranj- prijavljena štiri moštva: poleg pr-tekmovalce v Htvalii! Nevredno pr- can'°[" jnanjka izkušenega tehnične- vorazredne Enotnosti I še drugo-vaka Slovenije pa je dejstvo, da je Sa strokovnjaka, kr hi vodil njihov razredni Bolel I in II ter Enotnost nastopil na prvenstvu drugega raz- trening in da so bogve zakaj m po jj Na tekmovanju pa je Polet naroda s samo štirimi tekmovalkami, krivda zašla na nepravo pot. st0pi,j z enim samim moštvom, ker četudi je nadaljnjih šest postavili v Značilna je izjava njihovega funk- Za eno žensko , ,-so J1*) pripeljali s seboj, nimajo ].;no(,K,s[ j . Enotnost H 10:0) sla štafeto na prvenstvu, je kaj malo , ‘l '■vaterpolo moštva, odgovorili, da je v vvaterpoiu možno razveseljivo dejstvo in je brezdvom- '■v|>ter|>o!a zato ne igrajo, da si z io ■, u,.ir,.rd-.jini^., e no najrknejši opomin njegovemu "P™ bi pokvarili plavaeev vodstvu' Je tako napačno gledanje ze davno Mariborski Polet je dolgo časa, pstarelo. pričajo mnoga slavna tik do pred koncem vodil po toč- pjavacev, lu so obenem bili k ah pred Enotnostjo Postavil je ludi odlumi vaterpolisti. y.»_;ist___ a____i: V:...iČetrto mesto v plavanju j-e »ase- Prvenstvo v waferpeiu n uspeti le z dolgotrajnim sistema!ič-a nim vežhanjem ter je priložnostno igramje in nastopanje na tekmah nesmiselno in brez v.sake vrednosti. številčno pa Uidi kvalitetno dosti Nekaj statističnih podatkov t močno ekipo in da je še nekoliko zcishr^ svoir^a ^snrrileria Za popolnost slike letošnjega pla- SwSbiosti kTmfTh^dave to Joviča, 'ki je bif največje presene- vadnega prvenstva Slovenije še ne-:1 vse prednosti, ki mu jih naje doma- . . c cvrtin kaj zanimivih številk: vsega je bilo-, i, M bil „ Mm hM 200 “ p™io 3 » Uv,,]. i,.vcl™ib 213 liju,,, v, starim preizkušenim tekmovalcem skokih 25 skokov in odigrani dve Mihalekom in odličnim Mariborča- prvenstveni ter ena prijaleljsko-nom Tuškom, zmagovalcem na 50m propagandna tekma, y kateri je S svojim rezultatom se je kvailifi- skupno naistopilo 25 igralcev wa-ciral na treHe mesto v I razredu, ter pola. Postavljenih je bilo sedem kar je za prvi nastop vsekakor za- norm za nastop na državnem pr-vidljiv in vzpodbuden uspeh. venslvu. Tudi sodnikov, ki so le- FD Sobota, ki se je plasirana v kmovamje vodili, je bilo sedem ka-plavanju na zadnje peto mesto, ni kor sedem nastopajočih društev, izpolnila pričakovanj, ki so teme- Od 21 tekmovalcev, kolikor jih Ijila na njeni že dolgoletni tradiciji šteje naš prvi republiški razred, jih mjBgm v plavalnem športu Zapustila je je nastopila 17, vsi člami Enotnosti. M« vtis da se za tekmovanje sploh ni V drugem razredu so v plavanju pripravila in je 11 točk; ki sla jih dosegli: prvih mesi Enotnost 0 I o-pridobila Jezovšek in Šrakova, le lel 5 in Rudar 1 drugih Enotnost efvll slučajen us'veh dveh prav tako slu- 4 in Polet 6 tretjin Enotnoist a m čajno dobrih pocdi.ncev. iz prejšnjih Polet 3, četrtih Enotnost 3 in 1 ok-t let vemo, da v Murski Soboti ne 5, petih Enotnost 5 sešbh pa Enot-^manjka dobrega in sposobnega ma- nost in Polet p° 2. V skokih je na- teriala, ki bi bit z nekoliko skrb- stopilo 5 društev s sedmimi tekmo- Zmagrovaloa* v dragem republiškem rvej&o in rcs-nejšo pripravo ST>f>sp- vala, ki so aose^a. tono uos ^ razredu na 100 m prsno Kancler in ben, svojemu društvu zagotovili točk, Želez-nirar k>, Krim in - Brandner (oba Polet, Maribor), kato- ugodnejšo pozicijo v slovenskem nik po 8 ler i olei ,> tonK- \vfu< r- rlh časi sta bila boljša tudi od rana- plavalnem športu, kot pa jo je na polo prvenstvu je padlo govatca v prvem razredu letošnjem prvenstvu dosegel. Lahkoatletska prvenstvo Slovenile v mnogobojih Prvak v deseter olje ju je Kolarič, v peteroboju Deržkova (oba Kladivar), v troboju pa Škerjanc (Enotnost) in Murauscva (železničar) Maribor, 20. iuRja. V soboto popol- majhno, kar je znak splošnega po- lahke atletike. Tekmovanje je polenile in v nedeljo dopoldne je bilo v manjkanja zanimanja za to fizkultur- klo v najlepšeim redu. Sodniški zbor Mariboru tekmovanje za prvenstvo no panogo. Zato bi bilo priporočljivo, je brezhibno izvršil svojo nalogo in Slovenije v mnogobojih. Udeležba je da bi se bolj pogosto prirejali lahko- tudi s strani tekmovalcev ni bilo no-bita zelo majhna. Od 33 prijavljenih atletski mitingi v svrho popularizacije bone pritožb©, tekmovalcev se jih je udeležilo tekmovanja samo 24. Mnoga društva so prijavila tekmovalce, poslala Pa niso nobenega. Tako je ena najboljših lahkoatletskih sekcij Slovenije’ F D Enotnost Ljubljana poslala na tekmovanje le enega mladinca, a nobenega člana in članice’ s čemer je zatajila vse svoje dosedanje uspehe. Na tekmovanje so poslali: Kladivar 11> Železničar 8, Udarnik 3, Slovenjgradec 1 in Enotnost 1 tekmovalca. Zelo nezadovoljiva je bila udeležba mladincev in mladink. Med mladinkami se je odlikovala Mura«s Majda (Železničar)’ ki si je ponovno osvojila prvenstvo Slovenije. — Mladinec Povšner (Udarnik) je z metom kopja v47.95 m dosege! zelo dober rezultat. Škerjanc Borut (Enotnost) je s skokom v višino 1.57 m žel priznanje gledalcev. Med članicami je dosegla dober rezultat Deržek Slava (Kladivar) v metu krogle 11.21 m. V splošnem so bili rezultati zadovoljivi. člani, deseteroboj (110 m ovire, disk, skok ob palici, kopje, 1500 m, 100 m, skok v daljavo, skok v višino, 400 m, krogla, točke): 1. Kolarič (KI) 19. 23.56. 2.40, 33. 4:54.8, 11.8, 5.42, 1.63, 0:54.1, 10, 4572 ; 2. Certež Miha (Ž) 19.03, 23.55, 3.00, 42.25, 4:50, 12.8, 5.62, 1.55, 1,01, 9.77, 4404 ; 3. Kebrič Ivan (Ž) 18.08, 25.53, 2.50, 30.82, 5:04.2, 12.4, 5.81, 1.60, OrOp.O, 8.40, 4173; 4. Uršič D. (KI.) 19.07, 32.17, 2.60, 34.88, 5.12, 12.6, 5.21, 1.45, 1:06, 10.37, 4101; 5. Lah Ivan (Ž) 21, 25.14, 2.70, 31.16, 4:40.6, 13.01, 5.04, 1.50, 1.08, 7.83, 3754; članice, peteroboj (krogla, ©kok v daljavo, skok v višino, kopje, 100m, točke): 1. Deržek Slava (Kh) 11.21, 4.34, 1.30, 31.86, 13.8, 1636 ; 2. Rehar Kani (KI.) 8.46, 4.36, 1.20, 27.15, 13.7, 1277; 3. Majcen Milka (KI.) 8.96, 4.36, 1.10, 27.45, 14.01, 1191; 4. Topolnik Mila (Ž) 8.25, 3.60, 1.25. 26.44, 15.03, 986; 5. Heric Albina (Ž) 8.00, 3.78, 1.20, 22.04, 14.03, 954. Grsdišarjeva (desno), Deržkova (levo) in Murausova ( v sredi) na cit ju v teku na 80 m čez ovire Mednarodni lahkoatletski tečaj čAAU Usti nad Orlici, sredi julija. Na povabilo češkoslovaške amaterske atletske unije je določil FISAJ dve zastopnici Jugoslavije za mednarodni lahkoatletski tečaj. Z enodnevno zamudo sva prileteli v Prago, kjer naju je prisrčno sprejel profesor Mynaf, načelnik ČAAU, tem bolj, ker so že bili mnenja da smo tudi mi zavrgli povabilo. »Mi prirejamo ta tečaj zato, da privedemo slovansko lahko atletiko na višino, kamor spada! In to bomo dosegli samo s skupnim delom«, pravi prof. Mynač. Drugi dan sva nadaljevali pot na kraj tečaja — približno 153 km vzhodno od Prage, v Usti nad Orlici, kjer sva bili nadvse prisrčno sprejeti od vod-sitva tečaja kakor od tečajnic samih. Danes le par besed splošno io tečat-ju. V osnovi je tečaj razdeljen na dva dela: tečaj za tekmovalke in tečaj za instruktorke. Prvi del je namenjen češkoslovaškim vrhunskim tekmovalkam, ki se pod strokovnim vodstvom trenerja Kerssenbroeka: pripravljajo na mednarodne tekme, državno prvenstvo, olimpijado. Drugi del pa je namenjen lahkoatletinjam, ki naj v svojih edinicah dalje vež-bajo naraščaj ter pripomorejo k dvigu lahke atletike, šola traja ves dan: od 8. zjutraj do 7. ure zvečer — z dveurnim odmorom. Teorija je v pravilnem razmerju pomešana s prakso, tako da tečaj ne postane dolgočasen ali utrudljiv. Kot eno izmed glavnih zanimivosti moram omeniti, da je organizacija ženske lahke atletike v ČSR v rokah žen ter lahko trdim, da je to velik korak k uspehu. Poslužujejo se najmodernejših metod in načinov treninga ter stremijo za tem, da dosežejo sicer vrhunske rezultate, vendar ženi pri tem ohranijo njen ženski videz — njeno ženskost. Kot osnova temu načelu služi predvsem starostna razdelitev. Tako smejo n. pr. na 100 m startati samo dekleta v starosti nad 18 let, na 200 m dekleta nad 20 let itd. Omenjam, da je število aktivnih lahkoatletinj približno isto kct pri nas. In ker vztrajajo na tem načelu že približno dve leti, se kažejo vidni uspehi. Mnogo je že načel in metod, ki se jih poslužujejo češke lahkoatletiijje, in marsikatere bi bile vredne posnemanja. Vendar c tem pozneje. Mira Šentjurc. Mednarodna vsslažka regata na Adi Cipnliji Kolarič Marjan v teku na 200 m mladinci, troboj (100 m, skok v višino, met kopja, točke): 1. Škerjanc Borut (E) 12.06, 1.57, 41.12, 1446; 2. Kopitar Marjan (KI.) 12.02, 1.44, 41.53, 1460; 3. Povšner Jurij (U) 12.09, 1.40, 47.85, 1348 ; 4. Prelog Vinko (KI.) 13.07, 1.44, 42.18, 1173 ; 5. Štumberger Milan (Slovonjgr.) 13.03, 1.44, 31.43; 1055; mladinke, troboj (100 m, skok v višino, met konja, točke): 1. Muraus Majda (Ž) 13.05, 1.25, 26.01, 781; 2. Knez Iva (KI.) 15.01, 1.35, 21.47, 620; 3. Rozman Milica (U) 14.05, 1.25, 19.33, 569 ; 4. Gradišar Dagmar (KI.) 14.09, 1.25, 21.66, 557 ; 5. Černe Mira (U) 16.04, diskvalificirana, 10.95 57 točk. Zanimanje za tekmovanje je bilo Beograd, 20. jul. Danes je bila na Adi Ciganliji mednarodna veslaška regata, na kateri so sodelovala jugoslovanska veslaška društva Mladost, Crvena lokomotiva. Dinamo (vsi Zagreb), FD Šibenik, Jedinstvo (Smederevo), Mladost (Osijek), Dinamo (Pančevo), Crvena zvezda (Beograd), Jedinstvo (Zemun), Sloga (Novi Sad) in češkoslovaško športno društvo Blesk iz Prage. Regali je prisostvovalo na obali čez 10.000 gledalcev. Tehnični rezultati v posameznih disciplinah eo bili: četverec proste gradnje na 2000 m: 1. Blesk za eno dolžino pred Crveno zvezdo v času 6:57.0, 2. Crvena zvezda 7:63.7, 3. Crvena lokomotiva 7:04.0 min.; četverec proste gradnje za mladino na 1000 m: 1. Dinamo (Zgb.) 3:34.2, 2. Mladost (Osijek) 3:38.0. 3. Dinamo (Panc.) 3:40.0; dvojec brez krmarja na 2.000 m: 1. Mladost (Zgb.) 7:53.2, 2. Crvena zvezda 8:05.3; double-scu! proste gradnje na 2000 m: 1. Mladost 7:31.2, 2. Dinamo (oba Zagreb), 3. Dinamo (Panč.); osmerec proste gradnjo za mladino na 1000 m: 1. Dinamo 3:19.3, 2. Mladost (oba Zagreb) 3:22.4, 3. Mladost (Osijek) 3:27.0; četverec proste gradaja brej krmarja na 2000m: 1. Crvena zvezda 7:00.0, 2. Mladost (Zgb.) 7:03.0; osmerec proste gradnje na 2000 m: 1. Blesk 6:33.4, 2. Crvena zvezda 6:42.5, 3. Mladost (Zgb.) 6:47.6, 4. Jedinstvo (Zemun), 5. FD Šibenik, 6. Dinamo (Zgb.). Jadralne tekme v Opatiji Opatija, 20. julija. Včefaj in danes so bite tu jadralne tekme za prvenstvo Hrvateke Nastopilo je 26 jadrnic z Reke, Gušaika, Opatije, Lošinja in Splita. Tekme so biiie za prvenstvo v oMmipijiikih jolah dn dingih, — mladinsko prvenstvo v jollah in »L 5« ter izvem konkurence v jadrnicah vrste »Stella«. Tekmovanje je bilo v trikotu, ki je menil 4.5 km. Prvenstvo v olimpijskih jolah si je osvojil inž. Kane! Bauman iz Opatije, Drugi jo Malte Bajič in tretji Ivan Bujdč (oba Labud, Split). V dingih je prvi Ivo Manrovič (Opatija), 2. Egom Mohoviž (Stišak) ;in 3. Tito Barac (Labud, Spiliit). Nocoj so bile zmagovalcem v hotelu »Kvanner« razdeljene nagrade. V času od 30. julija do 1. avgusta bo v Splitu tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v oltiut-pdtekili jcitali, diimgteh, »L 5« in jStedla«. Kolesarske dirke v Manijam Maribor, 20. jul. Danes popoldne so bile n-a igrišču FD Studenci kolesarske dirke, ki jih je priredil FD Polet. Nastopilo je 40 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Dirkam je prisostvovalo okrog 1200 gledalcev. Rezultati so bili naslednji: elani, 4500 m: 1. Kojžer Miro (Krim) 7:31, 2. Podmiljšak Franc (Polet) 7:32, 3. Štirn Tomaž 7:32.6, 4. Uršič Jože 7:34.7, 5. Štilbernik. Franc (vsi Krim) 7:35; turisti, 2700m: 1. Govekar Albin (Krim) 4:38, 2- črnček Karel (Polet) 4:39.3, 3. Hedžek Jure (Ljutomer) 4:39.2, 4. Jamšek Miro (Rudah) 4:40, 5- Kolar Drago (Polet) 4:50; ženske, 2500 m: 1. Lipovšek Angela (Polci) 4:31, 2. Krsflj Minka 4:32,2, 3. Topolnik Mila (Polet) 4:32.4, 4. Forle Slava 4:34, 5. Potočnik Marija (obe Rudar) 5:52; mladinci, 4500 m: 1. Slavič Janko (Polet) 7:22, 2. Pucihar Ivan (Krim) 7:24.2, 3. Slamič Feliks (Polet) 7:21.4, 4. Gorše Jože (Krim) 7:25» 5. Horvat Dušan (Polet) 7:27; ženske, 1 krog hoje, 3 krogi vož- njcTT Topolnik Mija 3:35, 2. Kralj Minka 3:46, 3. Forle Slava fhOSr-4*-. Lipovšek Angela 5:40, 5. Potočnik Marija 0:00. -¥■ KOLESARSKE DIRKE V ZAGREBU Zagreb, 20. jul. FD Zagreb je priredil danes društvene kolesarske <1 Irke na progi 50 km. Zmagal je Milan Zrinjski. Konjske dirke v Zagrebu Zagreb, 20. jul. Danes so bile na stadionu v Sveticah prve povojne konjske dirke iti jahalni turnir, ki jim je prisostvovalo nad 5000 gledalcev. Tekme so bile zelo zanimive. Posebno so se odlivali jahači Jugoslovanske armije. Prireditvi so med drugim prisostvovali kmetijski minister LR Hrvatske Stjepan Prvčič ter generalmajorja Branko Obradovuč in Karel Devičnik. V enoprežni vožnji na 2100 m je zmagal Drago Hafner iz Zagreba s konjem Nevernem. V skokih čez ovire v disciplini tekma hitrosti je zmagal Vilfan Karan (JA), ki je pokazal najboljšo tehnikov med vsemi jahači. V enovprežni vožn ji v dirki SReme je zmagal Hubert Križanec s Sabinko. V disciplini lovska dirka oficirjev JA, konjiške milice in civilnih jahačev je zmagal zastavnik Vilfan Karan na konju Ljubimac. To je bila zelo težka disciplina s 14 ovirami. —, Vilfan si je s to zmago priboril častno darilo generalmajorja Vase Jovanoviča. V tolažilni handicap dirki je zmagal Jože Krainer z Bizeljskega. V dirki dvovprežnih voz je zmagal Drago Hafner iz Zagreba. V zaključni dirki kmečkih voz je zmagal Tugomir Fantomi. Plenarni sestanek RSAJ-a v Sarajevu Beograd, 20. jul. V času od 2. do 4. avgusta bo v Sarajevu plenarni sestanek FISAJ-a z naslednjim dnevnim redom: 1. Jan fizkulture v letu 1948, 2. ukrepi za pospeševanje fizkulture, 3. petletni plan in naloge fizkullurni-kov Jugoslavije, 4. fizkulturni znak, 5. ukrepi za razvoj posameznih športov, 6. priprave za zimski šport, 7. finančna vprašanja, 8. fizkulturni koledar za leto 1948. FD Žalec : II. celj. ml. brig. 4:3 (1:1) V nedeljo 13. julija je Lila prijat -L ska nogometna tekma med FD Žalcem in II. celjsko udarno m ladinsko delovno brigado, ki se nahaja na gradnji četrte št. Peter—Celje. Tekmi je prisostvovala velika množica mladincev im mlsuLink debcvTiah brigad ter civilno prebivalstvo. Kljub manjšim nezdravim prestopkom je bila jgrra zelo živa in zanimiva. Obe moštvi sta pokazala lejK) in tehnučino i^ro. Tekma so je končala z zrnato delovne briffado s 4:3 (1:1). Sodnik je bil brca avtori/tete. — Fiz. Tržaški n^@iti€taši v LpMfasii Ljubljana, 20. julija. Današnjo ne-»kiljo e!a gostovala v Ljubljani Ovc moštvi tržaških nogomelašev. Najprej sta se pomerili mladinska reprezentanca Trsta in Ljubljane, druga tekma pa ie bila med prvakom tržaškega okrožja SK Servolano in z mariborskimi Železničarji ojačeno enajsterico Triglava. Medtem ko se je prva igra končala neodločeno 0:0, so tržaški nogometaši tekmo s Triglavom izgubili z visokim rezultatom 1:6 (1:9). Vratar Petač je uspešno branil vrata, ljubljanskega mladinskega moštva Mladinski reprezentanci Trst: Ljubljana 0:0 Na igrišču ob kamniški progi sta se ji t>ome ril i- inlčKliTiiSlvi r 0\prn t nm -"ŠT Tr^uTmT'-Jr4uid..iaiigl_Po enako'Vredni igri obeh ilasprblnikov j« rtMfna ostala, neodločena. Moštvo Ltiiubljaine je bilo sestavljeno j>„o večiiril iz igralcev Enotnosti. Nastopili so: Peiac, Kunst, Narobe, Bergoč, Novak, Papež, Šalehar, Rihar, Podobnik, Čučnik, Podboršek. Za Trst so igrali: Puccini, »Sca.pin, Gonlina, Canciani, Kozman, Baslini, Bai>batiti, Poso, Bu-zzin, Padovan, Mi-stej. Nasprotni,ka sta predvedila zanimivo igro, v kateri so se gostje izkazali tehnično popolnejši, kar jim je od ej-sa do časa prineslo tudi majhno terensko premoč. Vsi deli moštva so se med seboj dobro sporazumevali in s hitrimi prodori prihajati pred vrata svojega nasprotnika. Napadalna peterica je mnogo streljala na gol, a je vratar tudi najkofJjivejše položaje uspešno rešil. Domače moštvo še nd docela vigrano, vendar je od časa do časa predvedlo lepo povezano igro in s smiselno zasnovanimi kombinacijami večkrat ogrožala vrata gostov. Spričo dobre obrambe Tržačanov pa so osta-^ la vsa prizadevanja domačih za dosego gola brezuspešna. Tekmo je sodil Goli. Gledalcev je 'bilo okoli iCOO. Triglav t Servolano 6:1 (3:1) V drugi tekmi današnjega sporeda, ki se je pričeda z uvodno slovesnostjo in izmenjavo šopkov, so nastopili Tržačani v prijateljski igri e Triglavom. Okrožni prvak Trsta SK Servolano je postavil na igrišče naslednje igralce: Piccini, Trebiz, Pietrobelli, Peciar, Mignussi, Covacci, Purič, Brajnič, Mes-si (Rezitelli), Sancin, Luša. Triglav: Oblak, Robinšek, Aljančič, Rajninger, Lesjak, Čebulj (Sočan), Fi-šinger, Dobnik, Kanič, Erber, Zdravljic. Triglavani so za današnjo tekmo nastopili ojačeni z igralci mariborskega Železničarja. Kljub temu, da med seboj niso vigrani, so predvedli zadovoljivo skupno igro, ki jim je prinesla zaslužen uspeh. Moštvo Triglava je danes zmagalo v prvi vrsti s požrtvovalno igro vse enajsterice, v kateri je bil odločen tudi napad, ki je poslal mnogo strelov v vrata, izmed katerih jih je 6 tudi našlo pot v mrežo. Čeprav so Tržačani izgubili tekmo z visokim rezultatom, so bili enakovreden nasprotnik Triglavu. Da se glasi rezultat 6:1, ni toliko posledica terenske premoči domačinov, kolikor energične obrambe Ljubljane in premajhne odločnosti napada gostov. Tekma se je začela z obojestranskimi napadi, ki nobenemu moštvu niso prinesli uspeha. V vodstvo je prišla Ljubljana v 7. minuti po Erberjn, ki je od prečke odbito žogo ponovno po- slal v vrata, Tržačani so prednost Ljubljane kmalu nadoknadili. Iz kota streljano žogo je v 13. min. vodja na--tKUlji-' gogtov neubranljivo poslal v mrSb;'-Etubljena pridespet v vodstvo v 24. min.'pb KaničuaTfbTSTffSfo poviša Zdravljic razliko na 3:1. Po odmoru se rezultat dolga časa ne spremeni. V 37. min. doseže Erber iz enajstmetrovke četrti gol, dve minuli nato beležijo domačini peti gol in kmalu nato še šestega. Tekmo je sodil Vesna ver. Tržaški boksarji v Mariboru Maribor, 20. jul. Danes je bil v dvorani FD Poleta boksarski dvoboj med delavsko reprezentanco Trsta in drugorazredno reprezentanco Slovenije. Goiste so Mariborčani lepo sprejeli in zvečer je obči mslvo napolnilo veliko dvorano. Gostje so se zlasti odlikovali ,s tehničnim znanjem, medtem ko si jih domačini prekašali z mečnimi udarci. Gostje so na splošno zapustili lep vtis. Gledalci so močno pogrešali zadnje tri točke borbe, ki so morale odpasti zaradi nepopolne reprezentance Trsta. Rezultati so bili naslednji: Mednarodni nogometni turnir železničarjev v Budimpešti Budimpešta, 20. julija. Prejšnjo nedeljo se je v Budimpešti začel mednarodni turnir Železničarjev, na katerem sodeluje 8 diižav, ,in sicer Mad-žareka, Bolgarija, Romunija, Avstrija, tki tvorijo prvo skupino, ter Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška in Italija, ki tekmujejo v drugi skupini. Tekme so na igrišču Feremevaircsa ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah. Po dosedanjih rezultatih sodijo, da so najresnejši kandidati za zmagovalca turnirja Madžaisska, Jugoslavija, Romunija in Poljska, k.i še niso izgubile nobene tekme. Poleg tekmie Romunija:Avstrija 4:2 (2:1) in J ugoslaivii jiailbal i ja 4:0 (0:0), ki so blile prejšnjo nedeljo, so v torek odigrali naslednje tekme: Poijska:Čc-škoslovaška 5:3 (2:3), Bolgarija:Av-strija 2:1 (1:0), Madžarska: Franci ja 12:1 (6:1). V četrtek sta bili odigrani dve tekmi, in sicer se je igra med It ni j j« jn češkoslovaško končala neodločeno 2:2, Bolgari pa slo premagati Francoze z rezultatom 2:1. Včeraj so bile trni tekm e. R um u ni ja je premagata Francijo 8:1 (2:1), Madžarska ipa Bolgarijo 4:1 (1:0). Značilna (Je zmaga JjjgŽIlavije nad Poljsko 4:3 (2:1). Po Nšpi in razburil ji vi igni jie jugoslovainisiko moštvo zasluženo pre-magBllo svojega nasprotnika. Go®e za jugosfovianjsko reprezentanco so dali . Krnič, Brisitovski, Takač dn nekaj mi-iniit pred kotiafni;. ii?re Kopilovič. Zmago Jugoatiaiviije je zagot^ililff-vnsta. Tekmi' je prisostvovalo 16.000 gledalcev. Babotnički: 14. uktobar 4:3 NK, 20. jut. Danes je bila tu mednarodna nogometna lekma med domačim 14. oktobrom "in Raliotnifikim ■iz Sofije, ki se je končala z zmago gostov z rezultatom 4:3. Naslednjo nedeljo bo gostoval 14. oktobar v Sofiji v povratni tekmi proti Rabotničkemu. Finalne tekme za prvenstvo JA v negometu Skoplje, 20. julija. Po pardrnevniem odmoru so ee pričele predvčerajšnjim Ikiailhe tekme za prveinstvo JA v nogometu. V prvi tekih;! sta se pomerila Mornarica in Garnizon Beograd za 9. in 10. mesto. Zmagala jlel Moimarica z rezutatam 4:1 (0:1). V borbi za 8. in 7/ mesto miad Ljubljano in Sarajevom je zmagialla Liubljjania z neaulta-Itiom 3:2 .(1:1). V prvem polčasu l.je moštvo Sarajeva brez potrebe Izvajalo pretipane kombinaciiiie in tako zamudilo števil®© ugodne pniillike ter se je pcilčas končali aieodločeno 1:1. "V drugem polčasu je bik) Sarajevo na ifjp- šču v premoči toda Ljubljcma je igrala taktično bolje lin je njen napad izkoristil ugodme pnilike tor zagotovil zmago z rezultatom 3:2. Finale kvalifikacijskega nogometnega pokala Sarajevo, 20. julija. Tu je bilo dan nes prvo finalno srečanje v kvatibka-ciijskem nogometnem pokalu med domačim Torpedom in novosadsko Slogo. Zmagal je Torpedo z rezultatom 5rl (1:1). Prihodnjo ncrlelj-o bo po-vratna teku na v Novem Sadu. Kvalifikacijske tekme za drogo zvezno ligo Zagreb, 20. julija. Danes so biiile ods igrane kvalifikacijske tekme za drugo zvezno igo. V Varaždinu je Tekstila« premagal Radmički (Kragujevac) z 2:1. Ker se je prva tekma v Kragujevca končala neodločeno, se je Teksliilac kvalificiral za nadaljnje kolo. V Nik-šieu je Sutjeska premaigata Velež (Mostar) s 3:1 (1:1). Sutjeska je zmagala tudi- v prvi tekmi v Mostarju dn se ja kvalificiiraia v drugo kolo. V ŽSabeu jo Podrinje premagialo Pixdeler (Osijek), s 3:1 in se je tako kvaliilicirallo v na-stednje kolo. Objava 1. avgusta t. 1. se prične pri FZS enomesečni tečaj za nogometne trenerje. V( tečaj morajo olive«no poslati po enega* kandidata vsa FD, ki sodelujejo v slo-* venskem iuoj; o metnem prvenstvu, ostala FD bodo pa sprejeta na podlagi predhodno predloženih prijav. Vse prijavo morajo biti vložene db 26. t. in. na na-sipv: FŽS. Ljubljana, Tabor. Vsi tecfcjlrfkl piojajo prinesti s seboj kompletmo nogometno opremo in dve odeji. V ostalem veljajo vsa navodila-razpisana tizkulturniin društvom za tečaj. FZS, sekretarijat« Pojasnilo Dodatno k propozicijam za iiiladin.sk« In pionirsko noft^metno tekmovanje za »Memorial Zornade Pepeta« dostavlja m« še naslednje pojasnilo: V mladinskem tekmovanju Imajo pravico nastopa mla^ dinci od dovršenega 16. do vključno 1^ lota, to je vključno letnik 1929, v pionirskem pa od 14. do 16. le la. — FZS# nogometni odbor. Kaznovanje nogometnih igralcev P.o sklepu d^crpldiiskega odbora in snsr kretariata FOM-a so kaznujejo maMed!£ nji igralci: Kalolt Albin (FD Zele/ui-čar) z dvomesečno 'prepovedjo nofrometn-i h tokom, v^tov&i od 21). 6. 194Tv Nadalje: Selinšek z 1 letno prepovedjo^ Furjan, Beltran in Zabarija Rado pa po 2 mesečno prepovedjo (igranja metnih tekem (v«L člani FD Kovinar#. Tezno). Kazen velja hrv'P"‘ -jM dobila brez težave če- G lav ni Športni dogodek, Id je bil v ospredju zanimanja ne samo jugoslovanske, ampak vse evropske Športne javnosti, je bil pretekli teden v Zagrebu. Jugoslavija in Češkoslovaška sta reševali vprašanje prvaka evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal. Že po vodstvu Češkoslovaške 3:0 v nedeljo, je bilo skoro sigurno, da bo letos naslov najboljših teniških Igralcev Evrope pripadel Cehoslovakom. To se je tudi zgodijo. V ponedeljek sta Drobnj Ju čemi k v igri parov z lahkoto osvojila odločilno tretjo točko In s tem prvič v zgodovini češkoslovaškega tenisa tudi naslov prvaka evropske cone, čehoslo-vaki so to popolnoma zaslužili. Premagali so tri najmočnejše evropske države v tenisu, lanskoletnega zmagovalca švedsko v Malmoju s 3:2. Francijo v Pragi s 4:1 in Jugoslavijo v Zagrebu & 5:0. Finalni dvoboj smo izgubili, vendar nam je ljubo, da je zaslužena zmaga pripadla našim slovanskim bratom, ki so MU boljši od naših reprezentantov. Bratom čehoslovakom želimo v njihovem nadaljnjem tekmovanju popoln uspeli. vodstvo s 4:1, a je Mitič znižal na 4:2, nakar je Drobny povišal na 5:2, vatske dr. Aleksander Koharovič, češkoslovaški generalni konzul v Zagre- Miitič pa ponovno znižal na 5:3. Zad- bu dr. Brtnik, predstavniki fizkultur- Mitič in Palada sta pravkar čestitala Drobnemu in Cerniku k zmagi Češkoslovaške v finalu evropske cone za Davisov poka! hosiovaka, peti in šesti game pa šele po hudi borbi. Zadnji game sta Mitič in Palada izgubila brez odpora, tako da se je set končal s 6:1 za Češkoslovaško. V tretjem setu sta naša reprezentanta skušala rešita kar se da, toda v igri z najboljšim evropskim parom nista uspela. Set sta izgubila v razmerju 6:3. Po dvakratnem vodstvu Cehoslovakov sta Mitič in Palada izenačila, nakar sta gosta brez težave povišala na 4:2. Za sedmi game se je vodila huda borba in je končno pripade] čehoslovakoma. Oster je bil boj tudi v naslednjem gamesu, ki je pripadel našemu paru. Zadnji game pa sta spet z lahkoto dobila Drobnv in Cernik. Občinstvo je zmago Cehoslovakov pozdravilo z navdušenim ploskanjem. DROBNS- : MITIČ 1:6, 6:3, 6:4, 4:6, 6:1 V torek sta bili na sporedu zadnji dve igri posameznikov. Kljub temu, da so Cehoslovakl zmago že odločili v svojo korist, se je na igrišču na ša-lati zbralo toliko gledalcev kakor prva dva dni. Hoteli so videti poslednjo borbo naših naših in češkoslovaških igralcev. V prvi igri sta se srečala najboljši jugoslovanski reprezentant nji game je dobil Drobny in s tem tudi set v razmerju 6:3. V tretjem setu se je razvila borba dveh izenačenih nasprotnikov. Do stanja 4:4 sta. izenačevala, zadnja dva gamesa pa je dobil Drobny, tako da se je set končal s 6:4 zanj. Zelo zanimiv je bil četrti set. V vodstvo je prišel Mitič, potem pa sta nasprotnika stanje izenačevala do 4:4. Kakor v prejšnjem setu Drobny je zdaj Mitič zadnja dva gamesa beležil v svojo korist in s tem tudi set 6:4. Z izredno igro je Mitič pari ral močan service Drobnega in s tem iztrgal svojemu nasprotniku njegovo najmočnejše orožje. V zadnjem setu je Mitič docela popustil, tako da je prvih pet gamesov Drobny brez posebnega napora beleži! v svojo korist, šesti game je pripadel Mitiču, naslednjega pa je dobil spet Drobny In s tem tudi dvoboj. Zadnjo igro je Jugoslavija predala in je Češkoslovaška zmagala s 5:0. nih organizacij in zastopniki češkoslovaškega tiska. Gostom je nazdravil član Centralnega odbora Fizkul-turne zveze Jugoslavije kapetan dr. Ratko Villčič in jim čestital k zasluženi zmagi. Poudaril je veliki pomen letošnjega finalnega srečanja^ v katerem sta se za naslov teniškega prvaka Evrope borili dve slovanski državi. Za pozdrav se je zahvalil kapetan češkoslovaške teniške reprezentance dr. Berti in naglasil skupen uspeh, da bo v nadaljnjem tekmovanju za Davisov pokal Evropa zastopana po slovanski državi. Gostom je k zmagi čestital še minister dr. Ko-hanovič. Češkoslovaški teniški reprezentanti So odpotovali na odmor v Opatijo, od koder »e vrnejo na mednarodni teniški turnir, ki bo v Pragi od 29. t. m. do 3. avgusta, trener Koželuh in Smolinsky pa sta se že vrnila v Prago, od koder bodo okoli 1. avgusta z letalom odpotovali v Montreal v Kanado, kjer bo odločilno srečanje s POSLOV IRMA VEČERJA NA ČAST prvakom ameriške cone Avstralijo. CEŠKOSROVAŠKIM GOSTOM V torek zvečer je Fizkulturna zveza. Jugoslavije v hotelu Esplanade priredila poslovilno večerjo na čast češkcslovaški teniški reprezentanci. Med drugimi so se udeležili večerje minister za narodno zdravja DR Hr- Dvoboj mora biti odigran do 16, avgusta. Naša igralca Mitič in Palada pa sta pod vodstvom Franje Blaži ju odpotovala v Pariz na mednarodno teniško prvenstvo Francije, ki je poleg wimbledonskega največji teniški turnir na svetu. Vodja češkoslovaškega moštva dr. Berti in zastopnik FISAJ-a kapetan dr. Rutko Viličič, sekretar FISAH-% sta si izmenjala šopke pred začetkom finala evropske cone za Davisov pokal Kaj pravi češkoslovaški tisk o zmagi v Zagrebu Mitič in prvak CeštcSdovašlfe^irhn«1 »Rud« pravo« piše naslednje: >Tri dam pravilni pomen. Zaradi resnice Gledalci so z vMikhrTužUkom^spMnn- Lralca ^ "f* ^ ^ Š* * *»»**"* Ijal; zanimivo in napeto borbo in « !:!ralca dose2ia, se zdaleč nimajo ta- športno občinstvo v Zagrebu najmanj Plc^k^jem dobravah Mr^oMh na s ^ pomeM,kot deistv<>. da sta se v tako objektivno, kot je objektivi nasprotnik^ MTi^ela e-oSko r" Si 3^1°°^ ^ K° ^ ^ Ce?>ik po kPn' ven. Mitič in Drobnv sta dala nravo „ , d!/f'a’ kl sta potrdili upravi- čam igri zapuščala igrišče, ju je ob-ekshibicijo. Nasprotnika sta si Mia v nosi M.bodož" 5instyo nagradilo z navdušenim plo- prvih štirih setih popolnoma enako- n-k Imi; 6« ^.Mditičnem življenju, am- skanjem. Kaj pomeni biti dober sod-vredna, v odločilnempetem setu pa vMrnl m6m- ^aša zmaga nuk smo se prepričali že po nekaj mi- je Mitič odpovedal P P parov in s tem v celotni tekmi muah (pri sodniku Schafferju v igri Igra se je začela s premočjo Mitiča. MŠttje z^reSko^S Da' med — &!n in CeruLkom). Njegov Prvi set je v osmih minutah odločil pokamlo da zn, 1C- |a6nvr^Ta« 1 T vi ° k-d!onu . kak<>r Miške. Niti za gem gamesu se je Drobnemu posro- -11 oMavljen hl[J nl tekme iaplistil iz sv.ojih rok čilo LzenačlU, nato na. ga Mitič m pu- koKkoJnev; ll6llh.8e pre<1 ne- Tam- kier so pomožni sodniki kole-' ' besede/ Točko za točko. -S** balk.> odločil som. Vselej točno in uescae. Točko za točko v« -..j*- , . ! v/V. VJa oau, ro oaiudi sero. vsciftj točno in game za gamesom je nizal v svoj prid o 6h llsK pi^U praviSno- 111 kakor je držal v svojih JaMkoto zmagal v razremju 6-1 Ja doiza,>st vs®k Ce- rokah igro, tako je držal tudi občin- V drugem setu je Drobni prišel’ ’ ’ ,. . ki Prisostvovali letoš- stvo. 0 igri med Maticem in Cemikom njemu finalu, je, da dajo tem bese- piše »Rude pravo«; »Današnji Mitič že delj časa ni več tisti igralec, ki je lani porazil v Drogi Drobnega. Edina, kar je Mitiču ostalo, je njegov baok-hand, točen in krasno igran.« 0 igri med Drobnym in Paiado pa pravi: »Že prve game je jasno potrdil dejstvo, o katerem se je tajno govorilo v Zagrebu že ves teden: da je namreč Palada v boljši formi kot njegov partner Mitič. Pričel je presenetljivo in je temeljito zagodel Drobnemu. Kljub temu, da je Drobny prvi set razmeroma gladko dobil, nam ni bil všeč. Drugi set je bil v znamenju ogorčenega boja. Palada je spoznal svojo šan-so. Drohny je izgubil glavo. Zaigral ni niti enega vrednega s mas ha, ni mu sedel forehand, skratka, naš mojster je popolnoma padel iz koncepta. Sodniku Kukuljeviou pa se je tekma izmuznila iz rok, da je ni več obvladal. Cesto je Palada san n kot gentleman popravljal njegove napake. V tretjem setu se je zdelo, da smo tekmo izgubili- Po odmoru je nastopil naš mojster z namenom, odločiti tekmo za vsako ceno. Posrečilo se mu je. Zmagal je v tekmi, ki se je ne bo rad spominjal. Dnobnjr ni dal pričakovane igre. Zn a bi ti je tudi nekoliko podcenjeval Paiado. Tokrat mu ni šel Service in je skoraj vsako prvo žjOgd skazil, Zn (N) 13.75 m; olimpijska štafeta 400 Sp generalni polkovnik Enver Hodža kraitični Albaniji, je dejstvo, da se +2004-200-1-890 m): 1. Gešikoslova--§e n. pr. med drugim izjavil sledeče: danes široke ljudske množice ude j- gfca (Prcodc, David, Paraček, Vo-^Naša oblast bo nudila fizkultumim stvujejo v njej. Značilno je tudi, da mačka) 3:36.4, 2. Nizozemska 3:38.2 ^uUmackcrtola “idlTmli' aruštvom vso zaščito. Hočemo novo je danes albanska žena stopila v jav- minute- ' - Cevona (CSR) je v teku na 1500 m zasedel šele tretje mesto SJrebns zanirnivesti PRI XV. ETAPI TOUR OE FRANCE rt ,, s« jc zrušilo letalo med dva vodsča (c4;- 61.78 m, 2. T.Uittc- movalea. Robicea (Francija) In Brambll-m, 3. \Vllinsch (Čl) 1?. (Italija). Kolesarjema se ni nl8 *««• 3- Lamoree (N) 358 cm; kopje: Kieswelter (C) weld (N) 59.11 58.74 m; krogla: 1. Kalina (Cl 1500 m. 2- Knolek (C) 14.40 m, 3. Bruyn V AVTOMOiUbSKI KROŽNI TRK Ml v II ari ju (Italija) jo zmagal Varzi ifa Alfa R-oimoo. 2Š7 km je iprovozll v 2:32:27 ure. V PARIZU so nastopile nizozemske plavalke. Na IR) ni prosto je zmagala Schulimacbčrjova v 1:11.2 min., na 280 in prsno pa de Gfootorii v 3:45.5 min. Prvaki -imerišld tednik »Ring« je oh-J-avil spisek »najboljših boksačev sve!a", kot objektiven, avtoritali-.ven in točen. Avlor te mednarodne boksarske »hierarhije« je dobro .garam Flaysher, izdajatelj in redaktor lista »Ring«, ki se s takim delom peča že celi t stoletja. Toda v zadnjem času se je pojavil nevaren nasprotnik — bivši svetovni prvak •pempsay, ki je izdal svoj spisek najboljših boksačev v konkurenčnem listu »Reporter ringa«. Oba spiska sta napisana dosledno v slrogem »stoprocentno amerikan-skem« stilu in duhu. Znano je, da imajo Amerikanci svoje športnike za najboljše. T- mnenje dobiva v posameznih slučajih značaj samo-hvale. Vendar ]>a premoč ameriških boksarjev izziva dvome- Pomanjkanje regularnih srečanj v boksu med Starim in Novim svetom, slučajna izmenjava boksačev, še ne daje Amerikancem osnove za sestavljanje klasifikacij, podobnih ggoraj omenjenima. Prva ima na 70 'Aincrikancev 6 Angležev, nekaj Francozov in enega — Kitajca. Dempsay je pokazal strpljivejši od-os do anglo - amerikanskega bloka in je razširil krog Angležev. V njegovem spisku je 56 Ameri-kancev, 11 Angležev, 4 Francozi in 2—3 Irci. Boksači drugih narodnosti manjkajo v spiskih. Recept sestavljanja takih tendencioznih spiskov je zelo preprost. Vzeti je treba v roke klasifikacijo domačih boksačev, na primer po deset najboljših od vsake kategorije, dodali nekaj boksačev iz drugih dežel — zaželene so prijateljske — in »svetovna« klasifikacije je gotova. Oba spiska sta vzbudila v Evropi zelo neugodne odmeve. Posebno nezadovoljstvo sta vzbudila v Franciji, kjer se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da sta oba sestavljalca spiskov prisodila najboljšemu evropskemu boksaču v srednji kategoriji Francozu Marcelu Cerdanu šele — peto mesto. Angleška »prvaka imperija« v težki kategoriji V. Voodcocka, nedavnega zmagovalca G. Leoneviča (svetovnega prvaka v polležki kategoriji), sta Amerikanca postavila na eno izmed poslednjih mest njunih desetin. Istočasno sta se podo-4 brikala Angležem: prvič s tem, da so na drugem mestu za Amerikanci, drugič pa s tem, da sla Angleža Pettersona milostno postavila za prvaka sveta v najlažji kategoriji. Pozornost vzbuja v obeh spiskih prisotnost dveh svetovnih prvakov v lahki kategoriji. Oba sta Amerikanca in oba — črnca. Človeku, ki ne pozna zakulisne skrivnosti svetovnega boksa, se lahko zazdi čudno, kako namreč moreta bili v isti kategoriji dva prvaka. Poznavalca pa to ne začudi. »Solidna« avtorja, kakor sta Flaysher in Dempsay, običajno pri imenu svetovnega prvaka navajata v oklepaju naziv organizacije, ki je boksača priznala ali povzdignila v prvaka. Od tod zelo razširjeni izrazi v anglo-ame-riškem športnem tisku kot: »svetovni prvak izdaja NYAK« (New-yorška atletska komisija), ali »izdaja NBA« (Narodna zveza boksa) itd. mednarodnega boksa poleg omenjenih dveh, še več ameriških izdaj, dale Britanski urad kontrole nad boksom, Mednarodna in Evropska zveza boksarska. Vsaka vodi zase spisek prvakov in objavlja »avtoritativno« klasifikacijo boksačev. Pri tem nastajajo pravi spori ih nerazumevanja. Vendar niti ena izmed teh organizacij nima vpliva na usodo svetovnega boksa. Pravi gospodarji »svetovnega ringa« so športni podjetniki, ki regulirajo povpraševanje in ponudbe na boksarskem tržišču, ki diktirajo svojo voljo boksačem in federacijam in ki imajo v svojih rokah vse zakrite in odkrite arene za boks. Največje monopolistično podjetje v mednarodnem boksu je prosluli anglo-franko-amerikanski trust, na čelu katerega stoji veliki pustolovec in milijonar M. Jackobs. V Evropi zastopajo interese trusta Solomons (Anglija), Mikaelis (skan dinavske države) in Grunwald (Francija) — sami bivši špekulanti, ki seveda nimajo s športom ničesar skupnega. — V. Cvetov. Tako obstojajo prvaki petih izdaj, ker so pretendenti za vodstvo (Iz sovjetske revije »Fizkuitura i šport«). Mednarodni turnir v Tepiicah šanovu Ob začetiku turnirja se je zrklo, da bomo za prvo mesto konkurirati kvečjemu trije, da bomo za prvo mesto konkurirali kvečjemu trije, potlej' mene namreč še Čeh oslov ak Sajtar, ki je na turnirju v Varšavi delili nagrado s sovjetskima velemojstroma Smislovom in Boleslav-skijn, ter Belgijec O Kelly, ki je znadinje čase na manjših mednarodnih limnirjih dosegel prav dobre rezultate. Od ostalih udeležencev skoro da ni hiilo pričakovati večjih uspehov. trdnjavo, z Lulfešem pa je s tremi kmeti več v končnici samo remiziral. O’ Kelly je edini med udeleženci, ki ni izgubil nobene partije. Igral je zelo solidno in sigurno, vendar včasih premalo podjetno. Jaz sam sem v prvem kolu izgubil s Statikom pozicijo, ki je bila zame verjetno že dobljena. Tudi pozneje se mi je primerilo še nekaj podobnih »nesreč« in sem remiziral dobljene pozicije s Ilnomadko, Galio in v zadnjem kolu s Pytlakow6lkim. Tako se je bilo treba v ostalih partijah že kar potruditi, da sem še dosegel vsaj delitev prvega mesta. V zadnjem kolu sem imel pri tem celo nekaij sreče, kajti O’Kelly je dosegel proti Tukcšu že popolnoma dobljeno pozicijo, pa je potem dopustil remi z večnim šahom. Poleg dr. Ujlelkvja je drugo odkritje turnirja češki mojster Stulik, ki je zasedel šesto mesto. Stulik je star 26 let, ima originalne ideje v otvoritvah in dobro kombinacijsko igro ter se bo po mojem mnenju kmalu razvili v mednarodnega mojstra. Poljak PytIakowsk.i, ki je zasedel pelo mesto, je v otvoritvah zelo nesdguresn in je dosegel nekaj točk s sr^čo. V spodnji polovici tabele vodi Čehoslovak Alster star 22 lel. Bil je najmlajši na turnirju. Nedavno je iral v češkem moštvu na turneji po zapadni Evropi. V Teplicah Šanovu se ni posebno izkazal in je bil v vseli fazah igre nosiguren. Dunajski Čeh Galia in Kossler iz Toplic Šanova sla le v nekaterih partijah dajala dober odpor. 60 letni polkovnik Ilromadka, ki je bil poleg Dobiaša najstarejši udeleženec turnirja je bil fizično nerazpoložen. Pokvaril je mnogo dobrih pozicij in ni dosegel nobene zmage, pač pa mnogo remijev. Domačin Lukeš je igral nekatere partije zelo solidno in je zasluženo dosegel nad tretjino točk. 60 letni Dobiaš je bil nekoč za velemojstrom Dura som najmočnejši češki mojster. Sedaj pa prihaja skoraj v vsaki partiji v strahovito časovno stisko, kar ga zelo ovira pri igri. Poleg mojstrskega turnirja je bil igran še ženski turnir i.n dobro zaseden glavni turnir. Tudi 9 srednješolcev iz Toplic šanova je igralo svoj turnir. Gledalcev je bilo skupno ves čas samo nekako — 200. Turnir pa t udi ni bil prirejen za gledalce, temveč predvsem za reklamo za kopališče Teplicc šanov, ki ppdveh letih češke uprave že »opel pc#sem normalno posluje in ima stalno že nekako .3000 gostov. Turnir je vodil v popolnem redu tov Strin iz Teplic šanova. V. Pirc. Velemojster Vasja Pirc Potek turnirja pa je bil precej drugačem. Od začetka (pa do 8. kola je vodil, dedoma colo z večjem naskokom, slovaški prvak dr. Ujl®lky. Čeprav formalno nima nili še mojstrskega naslova, je dal dr. Djlclky primeroma zelo dobro igro in bo jia podlagi svojega uspeha gotovo sprejet v češkoslovaško reprezentanco. Za osvojitev prvega mesta pa mu dobri slart le ni zadostoval. Šele v zadnjih Ireh kolih je namreč naletel na močnejše nasprotnike in je tam iz treh partij oddal dve in pol točke, ter tako zaostal na tretjem mestu- Dr. lljtelkv je še nekoliko nesigunen v igri otvoritev, srednjo igro pa igra zelo močno. Izmed konkurentov za prvo mesto }e že kmalu odpadel šajjtar. Kakor sam pravi, igra že od aprila skoro brez prestanka turnirje in tekme, tako da je že močno preigran in je Igral tudi v Teplicah Šanovu brez pravega elana. Nekaj parlij pa je zaigral zelo dobro in kaže kvaliteta njegove igr«, da bi bil zaslužil Višje mesto. Za Šajlarja, kakor tudi za vse ostale udeležence, pa velja, da jih je pri igri oviral tudi nenavadni tempo, v katerem je bil turnir v Toplicah Šanovu igran. Zaradi turnirja v Hi Iversonu, ki se ga udeležuje tudi O’ Kelly, je bilo treba turnir v Teplicah Šanovu zaključiti do 13. 1 m. in odigrati 11 kol v devetih dneh. Tako smo igrali dva dni celo po dve koli, ostale dni, če so bile partije prekinjene, pa tudi 9 do 10 ur, prostega dne pa sploh ni bilo!. Poleg tega je bil glavni igralni čas določen za predpoldne, medtem ko se skoraj vsi večji turnirji sedaj igrajo v popoldanskih urah, da ima občinstvo več prilike^ prisostvovati igri, mojstri pa več »ri-like za počitek. Pospešeni tempo igre je vplival seveda na kvaliteto Partij in je bilo število težkih napak primeroma veliko. Ravno Šajtnr na primer je v partiji s Pytlakowskim v boljši poziciji' spregledal celo TEPLIOE—ŠANOV 1497 1. 0’KeHy 9. Pirc 3. ur. Ujtelky 4. Ša.jtar 6. Pyt!akowS(kS 6. Stulik 7. Alster 8. Golila 9. Kilssler 10. Hromailka 11. Lukeš 12. Debli aš 1 234 56789 10 11 12 To6ke Mesto M M Vi o 1 K 0 *=> Vi 0 'A 1 0 0 Vi A 0 Vi 0 0 0 Vi A 0 0 o V* 1 1 v. 0 'A ■c. 0 1 o 1 A 0 0 A Vi 0 Vi A A Vi K 0 0 1 1 Vi 1 1 1 Vi 1 Vi r; ti -<=. i o o A 0 1 */• R> A V* o 0 Vi 1 1 1 1 A Vi 1 0 -Q> 0 0 Va 0 0 1 Vi Vi 1 1 1 Vi M Vi Vi Vi Vi V* 1 1 1 1 1 1 1 A 1 1 Ri 1 Vi A o 1 0 8 I,—IT. 8 I.—II. 7)4 III. 7 OVi 6 5 4A 4A 4 4 1 IV. V. -VI. 7. 8.-9. 8.-9. 10,—11. 10—11. 12. PARTIJE KATALONSKA OTVORITEV Beli: Šajtar Črni: Pirc (II. kodo, 5. julija) I. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4, c7—e6, 3. Sgl-13, Sg8—16. 4. g2—g3, d5:c4, 5. Lfl—g2. Najbolje je najbrž takoj) 5. Da4+, Sbd7, 6. De4:. 6. J..LI8—e7, 6. Ddl—e2. a7—a6, 7. Dc2:c4, b7—b6, 8. Dc4—©2, Lc8— b7, 9. Sbl—42. Bell skuša takoj izkoristiti slabo točko c5 im hoče postaviti tja svojega skakača Načrt pa se ne obnese« 9. ... b8—©6! Na videz slaba poteza, ker zastav Ija skakač c-kmetu pot- Toda skakač ima na rti mnogo več igre kot na <17. 10. 0-0, 0—0, Seveda ne takoj Sd4:, ker bi po zamenjavi ma <14 in g2 dala dama na c6 šah. II. Si!2-j>3, S©6—M, 12. De2—<11, Lb7—c4, 13. Sf3—el? Napaka, po kateri je beli takoj pozicijsko izgubljen. Zaradi grožnje Lc2 pa je stal 'beli sploh že slabše. Igrati bi bil moral 13. Se5, Lg2:, 14. Kg2:, Dd5+, 15. 13, Db7, 16. e4, 'HdS, 17. De2. 13. ... c7—c5! Okolnost, da je dama za trenutek nezavarovana, izkoristi črni za odločilni napad v središču 14. Lg2:c4, Sf6:c4, 15. Šgl—13, Ni šlo 15. a3, ScC, 1«. Dd3, Sd4:!, 17. De4:, Sl>3: 15. ... c5—«4, 16. Sb3—<12, Dd8— <15, S centralnega polja blokira dama vso belo .pozicijo; 17. Sd2—bi, Tako ‘beli pripravljla vsaj razvoj lovca. Umik skakača pa že sam po sebi pove, da je beli izgubljen. 17. ... I >65—15! Preprečuje 18. Sc3, nakar bi sledilo Sc3:, 19. lx-3:, Sc2, 20. Tbl, S<14:, 21. Dd4Dbl:, 22. La3, DI1:+, 23. Kil:, La8: s kmetom več. 18. Lel—d2, Sb4—©6, 19. 1*2 1)3, Odpiranje pozicije izpade tudi v korist črnega. Ni pa šlo več niti 19. Sc3, S1ju, igrata .iz xia turnirja z«i državno prvenstvo, ostalih republik pa deloma v M muki bosta od 3. do 27. avgusla v Ma- beru.^ Vsak turnir bo imel po 21 riboni in Skop lin. Da se izenači po udeležencev, ki so razporejeni ta-moči sestava obeh turnirjev, bodo kole: Hrvatske V Osijeku je bilo včeraj poltinalno srečanje med zagrebško in osiješko Mla