178 Naši dopisi. Iz Gorice 1. junija. (Izv. dop.) V petek sta bila izvoljena v kmečkih občinah na Goriškem prejšnja poslanca, in sicer dr. Josip vitez Tonkli od slovenske, 179 prost dr. Valussi od furlanske strani. Prvemu sta se ¦odtegnila 2 glasa, in pa 4 volilci niso bili prišli na volišče. Prost Valussi pa je dobil od 105 ravno dve tretjini glasov, ena tretjina je bilo oddanih kandidatu, katerega je bila laška „Unione" postavila. Glasilo poslednjega društva, goriški „Corriere" se zarad propada hudo jezi, vendar pa bi bilo napačno misliti, da se „liberalna" stranka ne krepi. Na Furlanskem se pristaši italijanskih „patrijotov" množe posebno po mesticih in trgih, in če ne bo konservativna stranka živahno delovala, jo Italianissimi v kratkem prehite tudi pri volitvah. Naj se torej avstrijska stranka nikar ne ziblje preveč v nadah, da ji bo zmaga lahka tudi v bodočnosti. Utegnejo ž njo pometati, kakor potiskajo brezozirno tudi Slovence. Poslednjim se bo pa še vedno hujše godilo, če se mlačnežev v svoji sredi ne otresejo. — Gorica je dobila poleg moško uže tudi žensko „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereina". Ta skupina, kateri so bolj ali manj bogatinske nemških naseljencev na čelu, šteje uže nad 80 udov in se je osnovala kot 1001. Weitlofega društva. Propagando za žensko „grupo" si je v Gorici pridobil sosebno neki c. k. gimnazijski profesor Bapsch, ki piše kaj rad tudi o Slovencih v „N. fr. Presse" in druge Slovanom „prijazne" liste. Sicer je pa tukaj še drugih profesorjev, ki uganjajo visoko nemško politiko, tfden srednješolskih profesorjev pa, judovskega rodu, se odlikuje tudi s tem, da pošilja razprave in članke v la-honske liste, katere imenujejo „irredentovski Indipen-dente" „vrle sobrate"! Kaj ne, da je lepa ta! Iz Ljubljane. (0 včerajšnih volitvah kranjskih mest in trgov) imamo glede Ljubljane in Notranjsko-^Gorenjskih mest poročati o veselem in častnem izidu. Bela L j u b 1 j a n a izvolila si je dosedajno glavo dr-žavnozborske večine grofa Hohenwart-a, potem ko so ga uže poprej izbrale gorenjske kmetijske občine. Ljubljana skazala je s to izvolitvijo zaupanje in zasluženo čast najboljšemu možu, o čegar volitvi je bilo sploh mogoče govoriti; s tem činom pa je Ljubljana tudi najbolj častila sama sebe. — Grof Hohenwart prejel je v Ljubljani 415 glasov, 42 glasilo se jih za stavbenega svetovalca Potočnika, katerega v resnici milujemo za ta „sijajen" vspeh. Zdi se nam, da bi bil tu politik svojo kariere lahko častneje sklenil, kakor s činom, ki mu za zmeraj ostane neizbrisljiva maroga, in povod za globoko milovanje. Notranjsko-gorenjska mesta volile so brez vrišain brez nasprotovanja razun enega glasu s o g 1 a s n*o svojega dosedanjega poslanca dr. Poklukar-ja, ki je brez Loža, od koder ta trenutek še nimamo poročila, prejel 426 glasov. Vse drugači boj bil je pri volitvi dolenjskih mest in trgov. Pred tednom še izrekli smo nado, da se bo v tem volilnem okraju brez opravičenega stvarnega povoda pouzročen razpor med narodnimi volilci — poravnal. — Motili smo se. Vse prizadevanje rešiti narodno disciplino, rešiti narodno slogo, rešiti slogo v narodni stranki, katera je zastopana v narodnih deželnih poslancih, v narodnih državnih poslancih s kranjske, — vse prizadevanje bilo je žalibog zastonj. Stvar seje zavrgla zarad osebe. Nasledki teh d o-godb bodo žalibog v škodo našega naroda, ako še v zadnjem trenutku ne zmaga zavest o pogubnosti razrušenja uarodne stranke. Izid prve volitve je že živa podoba pogubnega razd vojenja: Nasprotnik Wurzbach prejel je vsega skupaj 104 glasove. Grof Margheri 19 6. Šuklje pa po pritisku, kakoršnega je bila narodna stranka vajena v preteklih dobah: 288 glasov. — Vpetek že je med zadnjima dvema ožja volitev. — (Karol grof Hohenwart), izvoljenec ljubljanskega mesta in gorenjskih občin ¦ dospel je danes zjutraj iz Dunaja v Ljubljano, da se jutri večer ob 6. udeleži shoda konservativnih kranjskih velikih posestnikov, v petek pa volitve velikega posestva za državni zbor. — (Volilni oklic), katerega je proglasil naš deželni glavar grof Gustav Thurn, ki je tretji prihajajoč izmed naših velikih posestnikov, se glasi: P. n. gospodom volilcem kranjskega velikega posestva. Ker si zmiraj prizadevam, političnim strankam nasproti biti pravičen in ker v svoji lastnosti kot deželni glavar na korist javnega blagora želeti moram, pospeševati mirno in složno sodelovanje obeh narodov v deželi, zato napolnuje me z žalostjo oklic, katerega je čestiti volilni odbor ustavovernega velikega posestva proglasil do njegovih volilcev, ker moram tega žalibog kot takega pripozuati, ki je pripraven brezdno med strankama bolj razširiti, namesto premostiti ga. Živo obžalujem, da se je v oklicu izrazilo očitanje, kakor da bi se v moji domovini našlo ljudi, katerih nameni bi se obračali na razvezavanje državne zveze na odločitev Kranjske od dednih dežela. Našo živo ljubezen združenja in zvestobe do cesarstva skazavali smo mi Kranjci v stoletjih z blagom in krvjo, vnovič pa naj-srčneje pri nepozabljivi deželni svečanosti leta 1883. Veliko posestvo ima po mojem muenji poklic, zvezo vtrjevati, ki veže deželo z deželo in s krono; njemu je v korist, da slogo varuje v svojem krogu in po pravici pričakuje se od njega, da vživajoč spoštovanje, zaupanje in nagnjenost prebivalstva vporablja svoje odlično stanje na korist in blagor države in dežele. Vse veliko posestvo kranjske dežele stoji na tleh ustave. S tega stališča ne bo se premišljevalo, priznati enako vsakemu narodu razvoj pravic, zagotovljenih v državnih temeljnih postavah, kakor tudi deželam samouprave v oni meri, ki je združljiva z blagostanjem skupne države. Oba dela kranjskega velikega posestva sta si gledš razumnosti, stanu in posestva enakovredna, oba sta vezana v teženji po enakih koristih, to so podatki, ki se mi zde pripravni, da se moreta združiti oba dela v eno celoto. Prepričan sem, da je večina volilcev velikega posestva spravljiva in da se ne brani po poti dogovora odposlati na parlamentarno bojišče skupnih poslancev, kateri bi bili po svoji previdnosti, po zmernim, v resnici konservativnem mišljenji, držeči se zlato srednje poti — zmožni, v zavesti onega, kar hočejo, z besedo in dejanjem zastopati koristi dežele in države. Vprašanje o volitvi v državni zbor v vrsti velikega posestva more se po mojem mnenji povoljno rešiti samo po poti dogovora z lepo (kompromisa). Vodi me dober namen, ako si dovoljujem svoje častite tovariše posestva in stanu vabiti, da samozavedui sprejmejo pravično in primerno ponudbo dogovora, od-bijaje vsakako podtikanje, in da po tem oddajo svoje glasove pri volitvi, ki bo dne 5. junija. V sprejetji dogovora uvidim velikosrčen domoljuben čin kranjskega plemstva in velikega posestva, kateri bo za domovino nam vsem enako ljubo gotovo v čast in blagor. V Ljubljani dne 31. maja 1885. Gustav grof Thurn, deželni glavar. — (Zlato poroko) praznuje danes občespoštovan posestnik in fabrikant v Ljubljani g. Val. Zeschko s , svojo soprogo gospo Ano rojeno Hermanov o. — Ce- 180 stitanje in veselo sočutje Ljubljančanov spremlja pri tej družinski slavnosti vso čestito Zeschkovo rodbino! — (Javna tombola) bo v nedeljo 14. junija v ljubljanski „Zvezdi" na korist I. ljubljanskega društva v pomoč bolnikom in društva tukajšnih gospa „rudečega križa". — Dobitki so: a) 5 tern po 5 gld.; b) 4 kva-terne po 10 gld.; c) 3 kvinterne po 20 gld.; d) 1. tombola za 100 gld.;~e) 2. tombola za 50 gld. Tablice se dobivajo po 20 kr. pri Karingerji, Tillu, Kleinmayru, Schafferju in na omenjeni dan v Zvezdi. Začetek ob V«25. popoludne. — (Častitim p. n. volilcem notranjskih in gorenjskih mest in trgov) izrekam gorko zahvalo za vnovič izrečeno mi zaupanje pri včerajšnji sijajni, razun enega glasu, — soglasni izvolitvi za poslanca v državni zbor. V sveto dolžnost si bom štel tudi v prihodnje po vseh slabih močeh v slogi s svojimi tovarši sodelovati v državnem zboru in drugod za korist svojih volilcev naše ožje in širje domovine in za blagor našega naroda. V ta namen prosim vse častite volilce pa tudi vse svoje rojake, naznanjati mi svoje zahteve in želje naravnost ali pa s tem, da mi, kar pred vsem želim, dajo priliko razgovora v svoji sredi. V slogi, vedni dotiki s svojimi volilci bomo gotovo tudi v prihodnjem zasedanji državnega zbora, s pomočjo državno zborske večine in pravične nam vlade, slovenski poslanci srečno dosegli večjih vspehov. Sloga in soglasje naših volilcev dajalo nam bo pri tem prizadevanji naj močnejšo zaslombo. Blagor naše dežele, napredek našega naroda, pa sreča in moč naše države, naj nam bo vedno skupno geslo! V Ljubljani dne 3. maja 1885. Dr. Poklukar.