PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVII. - Št. 87 (4861) V Jeruzalemu se je pričel proces o uničevanju Židov SO čitanju obtožnice je zločincev zagovornik skušal izpodbiti pristojnost sodnikov ter sodišča - Učinkovit odgovor javnega tožilca ____________________________________ TRST, sreda 12. aprila 1961 Odločen odgovor delavstva na Togniellovo nepopustljivost Tekstilne delavke in delavci zasedli tovarni v Podgori in Ronkah ——■■imun __m_u-.i__m_i.iJJ i i i____jxi_i_j u_mu . ui^ml—J—i——————————ra- V «CeIerini» in karabinjerji so zvečer dvakrat surovo napadli prebivalstvo, ki se je iz solidarnosti zbralo pred tovarno v Podgori - Na obeh straneh je bilo več ranjenih ■J* Prieei ni, i' — Proces proti Adolfu Eichmannu SL^dsecUtu, 05 lokalna ura, ki ustreza naši 8.05) Sr Se ie nA,0m, sota sta za njim sedla v stekle- Ptavj 0*®nstvorn brv. po letih, ko se je pojavil ; iftien KSin ArtnuVši PoiKovnuc V Aa°Ha Karla Eich- . pod svo-imenom: Adolf polkovnik °brnii'a«datu se je te * 'bmu rL^rotl obto' et naj /sta C »i Adn??t0w vprašal: ta ^Oba ,Elchmann? !, "iki Tel Ai • aveh član t iSo oemalVU- Vsi trlJe Sr^.tožu^6«3 P°kole-tSika’ i 1 mn le Gideon k?1 ^oma6ata po- dbramv,r°r in Ua’ B« °bert o pa vodi ■'“'“čniL rv?tius 5 om Dieterom Svitih6 ,V treh naslo-So na jSvetlim us-lnu dvorane 'b«1* > r°roki nameščen >i is tli.veiicam ?Veenik ob' e(tSfb I&' ki Pred-I) n , strani Na njiho- V» sr»„ °bt0j J6 steklena :S!!dla> DoHnCa' Tožilci ^Vdiifibuna ?odlšcem- i, Pk pi°ttiatci, Pnprav-!l, df S°tm atske Drerietair. V^tni '.‘n e predstav-opazovalci »led ”.*'“°vaici Tit j‘bi «®d njimi tudi ftčfc&UE U K a »dno« redmh di-S(l>nih " 2 l2rae' " " h»vsednikmalnostih )e 'S S&s?** ■= SCmS-jobSiS prvih /i p°8'a- etSr0?delov® Adolf Eieh. SN m,°d 1930 z,, drugi' S „diilii0n„ 9- do 1945. it V','1]a,rešitevp°d_ nazivom V*1 jenl‘hoVo g°le. da je J % ° s~-‘ — S l?1 Snt^ie0 damrt’ pri' ,\|istllrt> lina * se steri-S 0vCoe ‘^tvo in iz- Ih ^OlVv ZlOOlra- UM nom. proti Slova- o^videta^ °btožnl ‘nJ Je ho “iniei? 1?, snnrtnt TV? član 2 Eichman- . smrtne an 'u .^iebman-„ SS kriminalnih ®2?ie ’ taP° 'n t; '4c‘i: A\. I v«h1 fe>ien‘d.abe: ?* ^**"'oh ^irno in J w‘ BM.edniv.. brnjene oči h* liku r?-lene «?$!?“'z tP' Snd°abt°Žnice ie bSN *ste ra“ vprašal Jumeli ob- UtSo . g0v°ril: a^Vefeči «Da, Žobtožni-fihVdi red PO-S(i?pk3 nekatera ''liKnle kolegov JI- 0 se V« Jetilf lv ah klient iz- Vi 1> ttvve ti nedolžen. !;tfi,btfelskaVrsti rrn S6- na' t, ‘ehm dnikov’ in \ Nb^novn C ‘trani.. Podvrže -Ni ■o skega sodi- i« * Ni!!&S*Sa«Kb“m Vi K' >n'dnost le zaradi 'XI taija t .sodnikov ve, ■ prttv i »odniki ne ‘te *r da3V o tem 'i^NheSnedna ' končno ? n. s, a.: .Voril 0 ve-1* bila da- bt^oiilo65 da naj 3v. Uporabo 3cilo tisku, °nti da o procesu podrobno poroča. Obširno je odvetnik govoril o pristojnosti sodišča v zvezi z retroaktivnostjo izraelskega zakona od leta 1950 glede kaz-ncvanja nacistov in njih sodelavcev, na osnovi katerega se vrši sedanja razprava. Ser-vatius je nadaljeval, da so Eichmanna prijeli in s silo odpeljali iz Argentine. Ves ta čas je bil v dvorani popoln mir, razen v trenutku, ko je odvetnik dejal, da Eichmann pravzaprav ni kriv in da ga sodijo zaradi dejanj, ki jih je napravil po nalogu nacistične države. Po kratkem premoru je zagovornik prečital izjavo, ki jo je Eichmann prostovoljno podpisal maja 1960 v Buenos Airesu, ko so ga prijeli agenti tajne izrelske službe: »Podpisani Adolf Eichmann svobodno izjavljam, ker je bila odkrita moja identiteta in ker je brez smisla se skrivati pred pravico, da sem pripravljen oditi v Izrael in se prijaviti pred odgovornim sodiščem te države. Razume se, da mi bo nudena pravna pomoč in napravil bom vse mogoče. da pojasnim dogodke zadnjih let moje službe v Nemčiji, tako da bodo bodoče generacije lahko videle dejanski razvoj dogodkov. To izjavo sem dal prostovoljno. Nihče mi ni nič obljubil, niti grozil. Hočem samo doseči mir v duši». Odvetnik je dejal, da so Eichmanna odpeljali s silo na ukaz izraelske države, s čemer naj bi prekršili mednarodni zakon in česar sodišče ne sme odobriti. Takoj zatem je pričel govoriti generalni prokurator Hausner, ki je s prstom pokazal na Eichmanna in vzkliknil: »Ves svet je čakal petnajst let, da bo ta človek prišel pred sodišče*. Nato je pričel z učinkovitimi izvajanji proti trditvam Servatiusa ter je v tej zvezi prečital resolucijo, ki jo je sprejel 23. junija 1960 Varnostni svet po proučitvi protestne note Argentine proti Izraelu. V tej noti se med drugim omenja svetovna ob-scdba nacističnih preganjanj Židov in izraža zadovoljstvo, da bo Eichmann prišel pred sodišče. V resoluciji Varnostnega sveta, je podčrtal tožilec, ni rečeno, da je Eichmann kriv, to je haloga sodišča, vendar pa je Varnostni svet pozdravil dejstvo, da bo Eichmann prišel pred sodišče. Nato je Hausner citiral dejstva, ki so prišla na dan med r.uernberškim procesom proti nacističnim vojnim zločincem in podčrtal, da je Eichmann sam izračunal, da je nemška nacistična politika povzročila uboj šestih milijonov Židov. Ob 13.07 je sodišče prekinilo j z razpravo, ki se je nadalje-vala ob 16.30. Tudi na popoldanskem delu razprave je govoril javni tožilec, ki je obrnjen proti sodnikom izjavil: »Nihče ne more zahtevati, da bi bili nevtralni, kadar gre za zločin genocida. Ce obstaja sodnik, ki iiiiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiMimiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiuiiimmmiiiiiiiimimiiiimiiimiMmiHimiiiii bi lahko bil nevtralen do zločina take vrste, potem bi ga bile treba zamenjati*. Hausner je izjavil sodišču, da bo pristal v določenih okoliščinah, da se zahteva od nemških sodnih oblasti, da sprašajo priče obrambe in da se njih izjave nato sporoče sodišču v Jeruzalemu. Glede trditve zagovornika, da so Eichmanna s silo pripeljali v Izrael, pa je javni tožilec citiral številne angleške in ameriške razsodbe, po katerih ni važno, na kak način obtoženca zapro in ga pripeljejo pred sodišče, pod pogojem, da je zakonito zaprt v trenutku, ko se pojavi pred sodiščem. V tej zvezi je navedel primere, ko so zaprli naciste predstavniki ameriške vojske v Nemčiji. Glede retroaktivnosti izraelskega zakona od 1950. leta glede kaznovanja nacistov in njih sodelavcev, ki naj bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom, pa je javni tožilec izjavil, da je nacistična Nemčija kršila vsa načela pravice z vrsto zločinov brez prece-der.tov in s tem ustvarila va-cum ter juridični kaos ter da ne sme obstajati juridičnega vakuma, ki bi preprečeval kaznovanje zločinov proti človeštvu. V določenem trenutku je Hausner vzkliknil: »Sprašujem se, če bi celo v notranji upravi SS lahko smatrali dela Eichmanna za legalna*. Nato je nadaljeval, da ie načelo retroaktivnosti bilo ugotovljeno že v Moskvi novembra 1943, ko so zavezniki izvedeli za pobijanja in za Borba podgorskih tekstilnih delavcev in delavk, ki so ob 14. uri včeraj prenehali z delom in ostali v obratih, kar je praktično predstavljalo zasedbo podjetja, je zavzela v včerajšnjih večernih in nočnih urah tako dramatične oblike, kakršnih v Gorici skoraj ne pomnimo. Ko je nekaj pred 22-uro prišlo pred podgorsko tekstilno tovarno kakšnih 140 mladih delavcev iz najrazličnejših krajev pokrajine na delo, so naleteli na odpor «čelerinov» in karabinjerjev, ki so zastražili vse dohode v tovarno. Prišlo je do neizogibnega trčenja, v katerem so policijske sile s surovostjo napadle delavce in jih pričele razganjati. Z jeepi so zavozili med nje in pričeli udrihati s tolkači. V tem spopadu je bilo ranjenih nekaj delavcev in pet karabinjerjev ter čelerinov, med katerimi tudi komisar PS dr. Taglialatto. • «Čelere» je stopila v akcijo tudi nekaj pred 20. uro, ko se je zbralo pred vhodom v tovarno v Ulici Cotonificio kakšnih 100 svojcev delavk, ki so ostale v podjetju, da bi jim poslali oblačila in hrano. Ob tej priliki je policija ranila Livia Frandolija, Livia Rejo, (Nadaljevanje na 4. strani) «»------- TITO V TUNISU Jugosl.-tuniški politični razgovori TUNIS, 11. — V predsedniški palači v Tunisu so se danes pričeli jugoslovansko-tu-niški politični razgovori med Titom in predsednikom Bur-gibo ter njunimi sodelavci. Med razgovori, ki so trajali iiiHiiHiiiHifiiaifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiHitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininnimniminiinmiiiiiiimiiiiniinuimniiimminnnniinimiiimiiiiiiiiiiniinaii,,! De Gaulle je ponovno poudaril: prenehanje sovražnosti Dejal je, da bi v primeru popnlne nsamosi/ujiti/e Alžirije pozval, naj Francozi odidejo iz Alžirije, Alžirci pa iz Francije - Ben Belo in tovariše hi izpustil na svobodo le v primeru prenehanja bojev - Huda kritika na račun OZN - Pogoji za reorganizacijo NATO strahotne zločine, ki so jih zagrešili nacisti v zasedenih državah. »Eichmann je legalno pred legalnim sodiščem, da odgovarja za obtožbe, ki so bile sestavljene v soglasju z zakonom proti nacističnimi zločini. Omogočeno mu je bilo, da se brani in to bo lahko v celoti napravil*, je zaključil Hausner. Državni pravdnik bo na jutrišnjem zasedanju nadaljeval s svojim odgovorom odvetniku Servatiusu. Današnja razprava se je zaključila ob 17.40 in jutri se bo ponovno začela ob 8. uri. PAEIZ, 11. — Danes popoldne je bila po šestih mesecih zopet de Gaullova napeto pričakovana tiskovna konferenca v Elizejski palači, ki se je je udeležilo o-krog 600 novinarjev. Kontrola je bila zelo stroga. Vsak novinar je moral dvakrat pokazati svojo izkaznico. General de Gaulle je takoj izjavil, da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, ki jih ni bilo malo. V teh odgovorih je med drugim dejal: «V očeh Francije je prenehanje sovražnosti in sa- moodločba tisto, kar Do odprlo Alžiriji pot, ki ji je i.a. menjena. Kaj bo jutri i? Alžirije? Kakšni bodo njeni bodoči odnosi s Francijo? To je glavno. Težko je zahtevati, da bi alžirske množice hotele ostati sestavni del francoskega ljudstva. Francija ne bo nasprotovala, če bo alžirsko prebivalstvo hotelo napraviti iz Alžirije državo. Prepričan sem, da bo taka država suverena. Francija nima no- Protestna nota vladi ČSSR Bulat je bil narkotiziran Jugoslovanska vlada zahteva preiskavo in strogo kaznovanje krivcev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Državno tajništvo za zunanje zadeve je izročilo danes češkoslovaškemu veleposlaništvu v Beogradu noto v zvezi z miste-rioznim napadom na svetnika jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi Živojina Bulata. V noti se podrobno opisuje dogodek na osnovi izjave samega Bulata, da je ob 11,30 uri na prošnjo češkoslovaškega književnika Hanuša prišel v njegovo stanovanje, kjer sta ga ob 19.30 zvečer našla sekretarja jugoslovanskega veleposlaništva v nezavestnem stanju. Hanuš je odbil vsako pojasnilo, zakaj je sedem ur pustil Bulata v nezavestnem stanju, zakaj ni poklical zdravnika, oziroma jugoslovansko veleposlaništvo. V noti se nadalje ugotavlja, da je jugoslovanskemu veleposlaništvu šele drugi dan uspelo obvestiti jugoslovansko zunanje ministrstvo o dogodku in da je šele v soboto ob 14.30 češkoslovaško ministrstvo poslalo uradnega zdravnika, ki je v navzočnosti jugoslovanskega zdravnika pregledal Bulata. Zdravnik je večkrat menjal svoje mišljenje o vzro- kih nezavestnega stanja in sploh ni hotel dati nobenega pismenega potrdila. «Vse ugotovitve zdravniškega pregleda v Pragi in v Beogradu,« ugotavlja nota jugoslovanske vlade, «kažejo, da je Bulat bil nasilne narkotiziran.« V noti se izjavlja, da je jugoslovanska vlada večkrat opozarjala češkoslovaško vlado na primere maltretiranja in šikaniranja osebja jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi in konzulata v Bratislavi. «Zaradi takega ravnanja in protijugoslovanske gonje je nastal položaj, v katerem se ogrož.a osebna varnost jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov, kar potrjuje tudi primer Bulata, za kar nosi odgovornost češkoslovaška vlada. Jugoslovanska vlada e-nergično protestira proti takemu ravnanju in zahteva od češkoslovaške vlade, da sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili varnost jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov na Češkoslovaškem in da se takoj uvede preiskava glede Bu-latovega primera in krivci najstrože kaznujejo.« B. B. benega interesa držati pod svojim zakonom in pod svojo odvisnostj« tako Alžirijo, ki bi si izbrala drugačno usodo. Alžirija je dežela, kjer plamti vojna. Njena bodočnost nikakor še ni določena. Jaz bi hotel, da bi se dobro razumelo, da je treba glede alžirske perspektive pogledati v o-braz tej osnovni resnici: Francija nima nobenega interesa držati pod svojim zakonom in pod svojo odvisnostjo Alžirijo, ki bi si izbrala drugo usodo.« De Gaulle je takole nadaljeval: ((Sedanji položaj na terenu borbe ni nikakor tak, da bi me silil govoriti tako kot govorim. Dejansko že šest let vojska in policija nista imeli položaja bolje v rokah kot sedaj. To je dejstvo. Uporniško gibanje, ki je v preteklosti u-bijalo okrog petdeset civilistov in vojakov vsak dan, jih ubije danes povprečno sedem ali osem, vključno štirt ali pet muslimanov... če bi se prebivalstvo hotelo ločiti od Francije, bi Francija tak položaj proučila zelo hladnokrvno. Povsem očitno je po drugi strani, da če bi alžirske množice hotele ostali sestavni dei francoskega ljudstva, bi to opravičilo vse žrtve, kajti nič ni boljšega kot ohraniti domovini del svojih sinov... Tisto pa, kar je Francija ustvarila onstran morja, tega naša dežela ne sme obžalovati. Gre za veliko človečansko delo, ki je enkrat za vselej čast Franciji.« Nato je de Gaulle dodal: ((Dejstvo je, da dekolonizacija sovpada z našim interesom in zaradi tega tudi z našo politiko. Zakaj bi morali ostati privrženi dragemu gospodarstvu, krvavemu in brez izhoda, ko mora biti naša država v celoti obnovljena? Če hočejo alžirski prebivalci dokončno dopustiti, da jih pritegnejo v prelom s Francijo, se mi ne bomo upirali, temveč bomo prenehali metati v Alžirijo naše bogastvo, naše ljudi in naš denar. Francija bi v tem primeru pozvala svojce državljane, naj zapustijo Alžirijo, Alžirče pa ki bi prenehali bitj Francozi, bi pozvala, naj zapustijo Francijo. Pravijo, da če bi se Francija umaknila iz Alžirije, bi to ozemlje zajela zmeda in beda v priča- kovanju komunizma. V tistem trenutku ne bi imeli nobene obveznosti do te dežele, razen da jo ohjokujemo. Pravijo tudi, da bodo ZDA in ZSSR poskušale postaviti svojo nogo v Alžirijo: Dobro je, obema deželama želim dobro zabavo!« Nato je general de Gaulle govoril o vprašanju morebitne združitve Francije in Alžirije. Dejal je, da bi bila v tem primeru »ugodna rešitev z glasovanjem v pričakovanju potrditve francoskega ljudstva«. Francija bi ((podprla s svojim gospodarstvom, financami in kulturo mlado sredozemsko državo, s pogojem, če bi bilo zajamčeno organsko sodelovanje obeh skupnosti v Alžiriji in če bi imeli koristna oporišča . Za našo obrambo«. ((Priznam, da je za aparat, ki je v bistvu uporniški, težko zavzeti konstruktivno stališče, toda gre za to, da se ve, ali njegovi voditelji — spričo dejstva, da ne bodo nikoli vojaško obvladovali ozemlja, ker i-majo hudo odgovornost spričo vpliva, ki ga imajo in spričo sprejema, ki ga lahkb najdejo ter končno zaradi vloge, katero bi bili poklicani igrati v novi Alžiriji — gre torej za to, ali so sposobni preiti k pozitivni akciji.« Ko je odgovarjal na neko vprašanje o OZN, je kritiziral listino Združenih narodov in dejal, da so seje OZN večkrat tudi »škandalozne* in da ima OZN celo ambicijo intervenirati s silo, kot se je zgodilo v Kongu in z rezultatom, da prenese na sam kraj svojo »globalno nedoslednost*. V takih pogojih »Francija ne vidi sredstva za drugačno stališče v Združenih (ali raz-druženih) narodih razen stališča velikih pridržkov*. »Francija noče sodelovati ne s svojim denarjem ne s svojimi ljudmi pri taki pobudi, ki jo karakterizira dezorganizacija. Prišel pa bo trenutek, ko bo ta veliki svetovni organizem obnovljen na novih osnovah, kar se bo zgodilo, če se bo Evropi uspelo organizirati*. Glede atomske oborožitve je de Gaulle izjavil, da tisti, ki imajo tako orožje, nočejo da bi tudi Francija z njim razpolagala. »Toda jaz trdim, da Francija mora imeti obrambna sredstva vse dotlej, dokler drugi razpolagajo s sredstvi za uničenje*. Ko so ga vprašali, ka.i čaka alžirskega voditelja Ben Belo je de Gaulle izjavil, da bi se ravnanje z njim in z njegovimi tovariši spremenilo in pestalo bolj liberalno v primeru, če bi se začela pogajanja med »ljudmi upora in bi prenehali boji, pripornikov ne bi več zadrževali v Franciji, ampak bi se vrnili tja kjer so prišli — v Rabat. »To-aa dokler vojna traja, ne bomo vrnili nobenega voditelja vejne*. Za atlantski pakt pa je de Gaulle dejal; da je zanj »izven vprašanja*, pač pa predstavlja problem njegova organizacija. Spremembe v tej organizaciji bi morale upoštevati tri osnovne točke: 1. Pravice in dolžnosti evropskih celinskih držav, da imajo lastno vojaško obrambo. 2. Nujno je, da se do dna pojasnijo vprašanja uporabe jedrskega orožja s strani o-beh zahodnih sil, ki jih imajo in tudi vprašanje uporabe njihovega drugega orožja, kajti celinske evropske države morajo vedeti, s kakšnim o-rožjem in pod kakšnimi pogoji se bodo zavezniki onstran iporja udeležili skupne bitke. 3. Zavezništvo se mora razširiti na vse nove sektorje (Afrika, Azija), kajti če se to ne bo zgodilo, bo izgubila NA TO dva člana, če pa se bo zgodilo, potem pa bo potrebno, da se ponovno prouči organizacija atlantskega pakta, ki pa se ne tiče izvenevrop-skih vprašanj. »To je ena izmed zadev o katerih bova razpravljala s predsednikom Ktnnedyjem kot dobra prijatelja in zaveznika*, je dejal de Gaulle. tri ure, so si izmenjali mišljenja o važnili mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih medsebojnih odnosov. Maršal Tito je danes obiskal tudi delavnico tuniških železnic, muzej «Bardo» in se u-deležil predstave v mestnem gledališču. —1—«»---- Prvi komentarji de Oaullovih izjav TUNIS, 11. — Odgovorni predstavniki začasne alžirske vlade še niso objavili nobenega komentarja o de Gaullo-vih izjavah. Toda kljub temu udarja želja po neposrednih pogajanjih s francosko vlado. Po mnenju teh krogov je edina ovira za obnovitev pogajanj francoski manever, da bi se Alžirska osvobodilna fronta postavila pri pogajanjih na isto raven s tako imenovanim Nacionalnim alžirskim gibanjem, čeprav začasna alžirska vlada ni nikoli preprečevala francoski vladi posvetovanj s komur koli s pogojem, da se pogaja samo z začasno alžirsko vlado. To je bila hkrati edina reakcija, ki je povzročila odlaganje obnovitve pogajanj, ki so bila določena za 7. t. m. v Evianu. Po drugi strani pa se trdi, da je bil glavni vzrok odlaganja pogajanj bolezen Krima Belkasema, ki je bil pred kratkim operiran in ki je sedaj že zdrav, tako da se vest o obnovitvi pogajanj lahko pričakuje v kratkem. žirske vlade, pa se bo verjetno jutri sestal z maršalom Titom, ki je v teh dneh na u-radnem obisku v Tunisu. OB OBLETNICI SMRTI Nagrade iz Sklada Borisa Kidriča LJUBU ANA, 11. — Ob obletnici smrti Borisa Kidriča so bile danes v Ljubljani razdeljene nagrade za znanstvena dela iz Sklada Borisa Kidriča. Med nagrajenimi so dr. Anton Melik, dr. Štempihar, dr. Robert Mlinč, Janez Stanovnik, dr. inž. Milan Poljan-šček, dr. inž. Avčin, Jože Lazar, dr. Marij Avčin in drugi. Sinoči je bila tudi v Beograda v dvorani Srbske akademije znanosti komemorativ-na seja posvečena obletnici . ... .-J*-*- — . 'J ~ ~ OVJU j/v/e.vovuu se v krogih začasne vlade po-1 Ferhat Abas, predsednik al-1 smrti Borisa Kidriča, miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prvi politični razgovori s Frondizijem Predsednik Gronchi v Argentini 300 delavk zasedlo tobačno tovarno v Peruggi ■ Nadaljuje se protestno gibanje odvetnikov in zdravnikov ■ Jutri 24urna stavka železničarjev v Genovi in Livornu (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Predsednik republike Gronchi je danes položil venec na spomenik generalu San Martinu, ki predstavlja v zgodovini Južne Amerike simbol borbe za svobodo in neodvisnost, ko j nato pa je prisostvoval preimenovanju trga, na katerem stoji spomenik Mazziniju, v Rimski trg. Tudi danes je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo italijanskega predsednika, kjerkoli se je pojavil. Argentinski tisk pripominja, da so zelo redki primeri, da bi poglavar prijateljske države bil deležen v Buenos Airesu izraza tolikšne simpati- je, kakor ga je bil včeraj deležen Gronchi. Tisk posveča obisku cele strani in uporablja le presežnike. Nekateri listi govore celo o «eni sami domovini, ki jo sestavljata dve deželi». Po obisu na Vrhovnem sodišču, se je vršil prvi politični razgovor z argentinskim predsednikom Frodizijem, katerega so se udeležili tudi minister Martinelli, podtajnik Russo, minister Sensi in veleposlanika Straneo in Rizzo. V argentinskih političnih krogih se italijansko-argentinskim raz-' govorom pripisuje posebna važnost; zlasti se poudarja — po obisku Gro-nchija v Peruju — vprašanje pomoči deželam Latinske Amerike in odnos z evropsko gospodarsko skupnostjo. Današnjemu razgovoru bo jutri sledil šg en razgovor, pa tudi nadaljnje bivanje Gronchija v Argentini bo nudilo priliko za stike in izmenjave misli s predsednikom Frondizijem. Precejšnje zanimanje vlada za govor, ki ga bo Gronchi imel jutri zvečer pred združenim parlamentom, pa tudi za besede, ki jih bo spregovoril po kosilu, na katero ga je povabilo združenje tujega tiska. Po zaključku prvega razgovora, je Frondizi pridržal Gronchija na kosilu, na katerem so se nadaljevali dopoldanski razgovori. Kolikor se je moglo izvedeti, se v razgovorih obravnavajo v pretežni meri splošna gospodarska vprašanja; posebna vprašanja, ki zadevajo Argentino, pa v okviru različnih načrtov za pomoč in tehničho sodelovanje. Argentino zlasti zanima pojasnilo in analiza evropskega skupnega tržišča v zvezi z deželami Latinske Amerike, predvsem pa z Argentino samo. Kar zadeva medsebojne odnose med obema deželama, ni nobenega odprtega vprašanja, in v razgovorih se skušajo ugotoviti splošne linije perspektiv razvoja in povečanega sodelova- nja na vseh področjih gospodarske dejavnosti, predvsem na področju petrolejske industrije. Po velikonočnih počitnicah sta poslanska zbornica in senat nadaljevala z zasedanjem. V poslanski zbornici so prebrali pismo poslanca Laura, s katerim se odpoveduje poslanskemu mandatu in optira za mesto župana v Neaplju. Nato se je Vidali spomnil nedavno umrlih pisateljev Tržačana Stuparicha in Brocchija. O obeh pisateljih so spregovorili še Macrelli (PRI), Scio-lis (KD), Berlinguer (PSI), Cucco (MSI). Degli Occhi (neodv. monarhist) in Bardan-zellu (PDIUM), v imenu vlade pa se je pridružil državni podtajnik Mazza in predsedujoči Li Causi. Nato so bila na dnevnem redu razna vprašanja pretežno krajevnega značaja. Na vprašanje nekaterih komunističnih poslancev, ki govori o ((nezakonitem vmešavanju prefektov v poslovanja občinskih in pokrajinskih uprav«, je podtajnik za notranje zadeve Scal-faro zanikal, da bj šlo v takih primerih za nezakonito vmešavanje, ampak da gre za navodila ((tehničnega značaja«, v drugih primerih pa za dolž-nostni poseg, če so proračuni slabo ali pomanjkljivo sestavljeni; končno pa prefekti posežejo, če krajevne uprave sprejemajo sklepe ali resolucije, ki ((presegajo njihovo pristojnost«. Na vprašanje poslanca Alicate (KPI), ki je vprašal, zakaj so pristali na koprodukcijo filma «Pod desetimi zastavami«, ki po njegovem mnenju predstavlja odkrito ((apologijo nacizma«, je podtajnik Semeraro zanikal, da bi ta film imel tak značaj. Na vprašanje poslanca Vivianija (KPI), zakaj gledališkemu ansamblu Peppina De Filippa niso dali podpore v višini 10 milijonov lir («Premio di av-vio«), je isti podtajnik dejal, da pristojna komisija ni smatrala, da bi ta ansambel zaslužil eno od osmih nagrad »zaradi skromnosti igralcev in repertoarja«. Oba interpelanta sta izrazila svoje nezadovoljstvo nad odgovorom državnega podtajnika, poslanec Aliea-ta pa je ponovil svoj protest. V senatu so začeli z razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje posebne ukrepe v korist prestolnice. Minio (K Pl) je kritiziral osnutek in zagovarjal potrebo, da se vzame za osnovo resolucija, ki jo je odobril rimski občinski svet. Diskusijo o tem osnutku bodo nadaljevali jutri. Danes se je sestal sicilski deželni parlament. Predsednik Stagno d’Alcontres je prečital pismo poslanca Martine-za (PSI), s katerim odklanja mesto predsednika dežele, na katerega je bil izvoljen tudi s fašističnimi glasovi. Po sporazumu s predstavniki nekaterih političnih skupin, je predsednik »kupščine določil, da se bo deželna skupščina ponovno sestala prihodnjega 19. t.m., da bi izvolila pred-seonika in deželno vlado. 300 delavk tobačne tovarne v Peruggi je ponovno — po 24 urah presledka — zasedlo tovarno, ker smatrajo, da so protipredlogi vlade »nejasni in nezadovoljivi*. Gre namreč za to, da vlada namerava odpustiti vseh 300 delavk zaradi pomanjkanja dela; s tem ukrepom bi delavke izgubile pravico do družinskih doklad in do podpore zaradi brezposelnosti. Na pobudo predstavnikov CISL je baje minister Trabucchi pristal na to, da delavke ostanejo v službi do 30. t.m. in da bodo delale dva dni v tednu. Železničarji v Genovi in Livornu bodo stavkali prihodnji četrtek v znak protesta proti disciplinskim ukrepom, ki jih je uprava železnic sprejela proti železničarjem, ki so bili v službi na vlaku, ko , je v predoru pri Bonassoli preteklega 30. marca izbruhnil požar v osrednjem vagonu. Tudi odvetniki in zdravniki so sklenili nadaljevati s stavkovnim gibanjem proti nameravani reformi dosedanjega pavšalnega izterjevanja davka na promet (IGE), ki po njihovem mnenju krši poklicno tajnost. V tem protestu so se jim pridružili še drugi svobodni poklici (agronomi, notarji, inženirji, komercialisti, živinozdravniki in babice) m sklenili, proglasiti za prihodnji 21. in 22. april »konkretno, svečano in splošno protestno manifestacijo na vsem državnem ozemlju*. A. P. •MIUIIIIIIIIIIIlIHltlllllf IIIUIIIIIHIIUIIIIIIIIIinminitlllMIIIIIIIIIIIIIIIlIlKIlllllMlllllllllllllllllllllIltlllMIIIIIIIIIItlllllllllllll,llllllltIHIIIIItllltlllll,1,1111,II,,l,,,l|,,„,,,|„,i||,|,I|||||||t||||)t|||||||||UH pis bo seveda potrebno precejšnje število popisovalcev. Ti bodo morali obvladati poleg italijanščine tudi slovenščino. Zato bi lahko uporabili za popisovalce slovenske univerzitetne študente. Dr. Jože Dekleva je zahteval, naj občina upošteva vse to in naj posreduje pri pristojnih organih, da bodo najeli popisovalce, ki bodo znali tudi slovenski. Podobno vprašanje je postavil tudi svetovalec KPI Gombač. S sinočnje seje devinsko-nahrežinskega občinskega sveta ^ PRIMORSKI DNEVNIK UHEDNISTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODHUZNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pr Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski HO, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat ____________________________ Odgovori na števil ki so jih postavili svetovalci V tein letu bodo razširili vodovodno omrežje za skoraj en kilometer - Nerazumljivo vprašanje glede županovanja Na sinočnji redni seji devirv Križa. Občina je v tej zvezi sko-nabrežinskega občinskega sveta, ki jo je v odsotnosti župana vodil podžupan Albin Skrk, je le ta najprej odgovo-ril na številna vprašanja, ki so jih postavili svetovalci na prejšnjih sejah občinskega sveta. V zvezi z vprašanjem, ce občinska uprava kaj stori-da pride devinsko-nabre-žinska občina pod jurisdikcijo tržaške preture in sodnije, je podžupan odgovoril, da je občina glede tega intervenirala že pred tremi leti pri vladnem generalnem komisarju. Sedaj spada namreč občina pod tržiško preturo in goriško sodnijo, kar povzroča prizadetim nemajhne nevšečnosti. Vladni generalni komisar je obljubil svojo pomoč, da se vprašanje reši v interesu prizadetega prebivalstva in se v ta namen pričakuje izglasovanje posebnega zakona, ki bo zadevo povoljno rešil. Glede parkirnega prostora v Sesljanu pa občina ne more storiti ničesar, kajti parkirni prostor ima v zakupu neki zasebnik, ki ima obrtnico kvesture. Na vprašanje, kaj je z gradnjo nove šole v ribiškem naselju v Stivanu, je podžupan odgovoril, da se je gradnja že začela. V zvezi s pritožbo, da je kapela na devinskem pokopališču v sla- bem stanju, je podžupan zagotovil, da je tehnični urad že dobil navodila, da se kapela popravi tako, da bo dostojno urejena. Program SELAD za leto 1961-62 še ni bil dokončno izdelan, zaradi česar bo o tem govora bržkone na prihodnji seji občinskaga sveta. Vprašanje poti in opornih zidov ter tabel v Mavhinjah je občinski odbor vzel na znanje in ga bo skušal urediti v okviru obstoječih možnosti. Toda taka vprašanja obstajajo tudi v drugih vaseh in so zaradi tega splošnega značaja. Občina jim posveča vso pozornost, a le v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago. Na vprašanje, kaj je na stvari v zvezi z razlastitvijo zemljišč pri Križu, kjer bo u-stanova Unrra Casas zgradila 120 begunskih stanovanj, je podžupan odgovoril, da gre za razlastitev 8000 kv. m zemljišča. ki je na področju de-vinskc-nabrežinske občine, imela samo nalogo, da razlastitev tega zemljišča objavi na oglasni deski županstva. V zvezi z razširitvijo vodovodnega omrežja — predvsem Nabrežini — je bilo reče-da bodo v tem letu razširili vodovodno omrežje za skoraj en kilometer. V ta namer. je na razpolago 4 milijone lir, ki jih bodo porabili za plačilo delavcev SELAD, ki bodo dela izvedli, 2 milijona lir iz gospodarskega načrta pa bodo porabili za nakup cevi in drugega potrebnega materiala. Po odgovorih na postavljena vprašanja je podžupan Albin Škrk še sporočil občinskemu svetu, da je delegacija občinskih svetovalcev izročila delavcem Tržaškega arzenala 20 tisoč lir, za kar so tudi prejeli pismeno zahvalo koordinacijskega odbora. Med novimi vprašanji, ki so jih postavili svetovalci na sinočnji seji, velja v prvi vrsti omeniti vprašanje svetovalca dr. Škrka in dr. Floridana v zvezi z odsotnostjo župana Dušana Furlana. Svetovalca sta namreč ugotovila, da je župan že nekaj časa bolan in da se slišijo govorice, da bo zaradi bolezni odsoten še dalj časa. Medtem ko je dr. Škerk zahteval, da naj odbor na prihodnji seji pove glede tega svoje mnenje, je svetovalec dr Floridan zahteval, da naj se postavi v diskusijo vprašamo županovanja sploh in poleg tega še vprašanje županove demisije. V zvezi s tema zahtevama mcramo izraziti naše začudenje in obžalovanje, da sta dva svetovalca postavila vprašanje županove bolezni v diskusijo občinskega sveta. Vsem je dobro znano, da je župan, ki že več kot štiri leta vodi devin-sko-nabrežinsko občino, vojni invalid in predvsem zaradi tega slabega zdravja, tako da mu nihče ne more zameriti čn se od časa do časa odtegne svojemu delu, da si nabere novih moči, ki jih potem troši predvsem v korist občine in njenega prebivalstva. To je pr našem mnenju tako človeške in vsakomur razumljivo da res nismo pričakovali takega izpada, ki je iz humanitarnega stališča povsem ne-poimitiv. Ne m< -emo se zaradi tega ul n-iti vtisa, da svojih intervencijah sledila povsem drugačen cilj, kot sta ga skušala prikazati občinskemu svetu. Med ostalimi vprašanji je treba še omeniti ono, ki zadeva gradbeno dejavnost vzdolž obale med Devinom in Štiva-nom, potem vprašanje popisa kmetijstva, ureditev ceste pri gostilni Kozma v Nabrežini, vprašanje javnega telefona v šempolajski gostilni, vprašanje gradnje novega hotela v Devinu itd. Podžupan je na nekatera postavljena vprašanja takoj odgovoril, na druga pa bo prihodnjič. Sledila je razprava o občinskem proračunu za tekoče leto. V razpravi so se oglasili k besedi svetovalci dr. škerk, Bandini, J. Terčon, dr. Ri-naldini, Pipan, dr. Floridan in D. Legiša. O razpravi in proračunu, ki bo dokončno sprejet verjetno že na prihodnji seji občinskega sveta, pa bomo spregovorili v posebnem članku. V upravnem delu seje so o-dobrili večje število sklepov. Tako so odobrili tri sklepe o imenovanju novih ulic v Skednju, pri Sv. M.M Spodnji, v Rocolu, na Proseku in v mestnem središču. Med drugim je običajna večina odobrila tudi sklep o imenovanju neke ulice pod Skednjem po bivšem fašističnem senatorju in tržaškem podeštatu Pitaccu, proti čemur je glasovala seveda vsa levica Pri tem je dr. Pincherle izjavil, da ne mara kritizirati umrlega človeka, marveč bivšega politika, to je liberalca, ki se je pridružil fašizmu in ga odločno podpiral, poveličeval «dučejev genij« in trdil, da obstaja nepretrgana veriga med iredentizmom in fašizmom. Med drugimi so odobrili tudi sklep o nakupu oblačil občinskim uslužbencem za 36 milijonov lir, o nakupu kablov za okrepitev električne napeljave za 48 milijonov lir, sklep o dodelitvi del pri gradnji nove šole v Grljanu za 42.745.895 lir itd. Na koncu seje sta svetovalca Tolloy in Morelli dolgo govorila v razpravi o zakon- Poslanec KPI Vittorio Vi-dali je poslal vladnemu generalnemu komisarju pismo, v katerem ga opozarja na razne člene Posebnega statuta, ki jih še niso izvedli. Tako je ostal mrtva črka člen 2 b, s katerim se je italijanska vlada obvezala, da bodo Slovenci pravično zastopani v raznih javnih službah. V ta namen bi morali razpisati razne natečaje, zlasti pa poskrbeti, da se v občinah s slovensko večino namestijo slovenski tajniki, zdravniki, živinozdravniki, babice in spravni sodniki. Kar se tiče člena 5, niso izdali nobenega predpisa za u-porabo slovenščine pred sodišči in le redkokdaj se je uporabila dvojezičnost pri imenovanju cest in krajev, kjer žive Slovenci v ogromni večini. Tudi vsi napisi na policijskih in karabinjerskih postajah ter na obmejnih blokih so samo italijanski, uporaba slovenščine na sodišču pa se smatra kot hud prekršek. Po več kot 6 letih tudi še niso uzakonjene slovenske šole, raznim slovenskim organizacijam ne dajejo nobene podpore, kot jo predvideva člen 4b Clen 3 prepoveduje razpihovanje narodnostne mržnje, toda vladne oblasti dajejo nerazumljivo potuho tistim, ki prirejajo protislovenske šovinistične manifestacije. Končno so zlasti ob upravnih volitvah kršili člen 4, ki prepoveduje spremembe pri obsegu upravnih enot. To so glavne zadeve, ki jih je treba proučiti Komična opera v treh dejanjih Po Molierovi komediji libreto napisal HEINRICH STROBEL Prevedel: SMILJAN SAMEC Dirigent: JAKOV CIPCI Režiser: CIRIL "DEBEVEC k.g. Osebe: Poquelin - Karlo Ka- muščič; Arnolphe - Miro Gregorin; Agnes - Mileva Pertotova; Horace - Bogomir Lukeš; Georgette - Ada Thumovaj Oronte - Aleksander Kovač sPOfV P.L. Palestnna- se giummai. J. Gallus: ®"e moritur jusžus. # J. Gallus: Cris‘ . V® Orlando de Lass ma non t’amo . Oskar Dev: “ yejer. 1 P Ubald Vrabec. ' ' mA Anton Lajovic-Karel Boštjane' ., p Sergej TanjeJ'* vzhod. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mo-scolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija) 3H6- -SiS- -KS- *£■ 3» ■£'.& [ OtEPAI-lSČA VERDI Jutri zvečer otvoritev pomladanske simfonične sezone s prvim koncertom Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Antonia Janigra in s sodelovanjem pianista Mauree-na Jonesa. Pri gledališki blagajni se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic. Jutri zjutraj začetek prodaje vstopnic. Program: Vivaldi - Simfonija za godala Beethoven * II. simfonija op. 36 Britten - Koncert št. 1 op. 36 za klavir in orkester Ravel - «Daphnis in Cloe«. Suita št. 2. od®«1 sly Ubald Vrabec: leSKTH. Emil Adamič: devojke. : • ^ .-n it Matija Tomc: ,fl(l}t Oskar Dev: M ^ se bliska._ gjj: V Karel Boštjane- . Qvre. Ubald Vrabec- l0; r Boris PapandoPu kolo. Dirigent: UBA^riže»l,: Namestnik dJ'ci( KAREL BOST Prodaja vstopni« v y •*> -aoA 'šl fraj knjigarni Ul. sv- ^ C od četrtka dal] Jerjja ” ter 300 lir, Prosvetno v ^ Cok» z Opčin nun er>oan , 23 IV. 1961 er» ypiS<^ bolnico ((Franj^v-i/ pekarni DraščeK- SG iz Trsta v sežanski bolnišnici ,7 00 21 Naziojaie 13.00 rajei! 1 H ur« Film I'3” Femce 16.00 Poleg sedmih predstav »Sneguljčice«, ki jih je Slovensko da se stvarno uresni- j gledališče iz Trsta že imelo v čijo obveznosti, ki jih je spre- [ Kopru in Sežani, je priredilo jela vlada s podpisom Memo- na p0budo samih igralcev še Excelsior 16.00 randuma Diskusijski večer sindikata slov. šole Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu priredi danes 12. t. m. ob 18.30 v prostorih osnovne šole pri Sv. Jakobu diskusijski večer z naslednjo temo: «Diskusija med učitelji in profesorji o prehodu učencev iz osnovne v srednjo šolo«. Razpravo bo vodil profesor Ivan Theuerschuh. Profesorji in učitelji so vabljeni, da se večera polnoštevilno udeleže! sicer inšpektorja Barbariola, inšipektorj-a Ferza in glavnega i iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititniiiitiii eno predstavo v bolnišnici v Sežani. Predstava je bila nekoliko drugačna kot ostale, ker v prireditveni dvorani bolnišnice seveda ni mogoče postaviti popolne scene. Igralci pa so se po predstavi v sežanskem gledališču kar maskirani z avtomobili prepeljali v bolnišnico. Bolniki so bili članom SG iz Trsta za njih hvalevredno pobudo ter za predstavo samo zelo hvaležni. bežen in ena coior. i« 00 Filodrammatico * ' ^10 ISA /,\A OIIVEH I ILA komisarja letečega oddelka dr Cappo. Sodišče je po kratkem posvetovanju pristalo na predloge obrambe in javnega tožilca. Pred tem pa so v sodni dvorani predvajali posnetek govora prof. Seme na Trgu Garibaldi, kar je trajalo dobro uro. Predsednik sodišča je tudi prečital vsebino knjige senatorja parrija «Dogodki 7. julija« ter naslove raznih člankov iz listov «Unita» in «Gior-no», ki govorijo o dogodkih v Genovi, Emilii, v Rimu itd. Pripomnil je. da si porotniki lahko ogledajo in preberejo članke ter knjigo, v kateri ie tudi precej fotografij o brutalnem napadu policije na demonstrante. Razprava, ki je včeraj trajala do 14. ure, se bo nadaljevala danes ob 10, ko bodo zaslišali obremenilne in razbremenilne priče, nato pa bosta spregovorila še javni tožilec in odvetnik Pogassi. Verjetno bodo danes tudi poslušali gramofonski posnetek o tragičnem dogodku na Trgu v Reggio Emilii. Včerajšnji razpravi je prisostvovalo precejšnje število občinstva, vse kaže pa, da ga bo danes še več, ker v mestu vlada precejšnje zanimanje Lahko rečemo, da se je proces proti obtožencu spremenil v proces proti nekdanji Tambro-nijevi vladi in njegovi politiki ter proti ravnanju posameznih skupin policijskih sil, ki ga je obsodila vsa demokratična javnost v deželi. Hudo ranjen študent pri trčenju v avto Poleg številnih poškodb je mladenič izgubil tudi spomin, zaradi česar so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo V Ulici Dante 12 Obnovljeni prostori trgovine Vittadello Okoli 16. ure včeraj je prišlo v Ul. Locehi do precej hude nesreče, saj so prepeljali v bolnišnico 20-letnega fanta, ki se je pri nesreči tako poškodoval, da so si zdravniki pridržali prognozo. Ob omenjeni uri se je po Ul. Tedeschi peljal z motorjem študent Roberto Tommasi iz Ul. Giusti-niano 9. V Ul. Locehi je nenadoma trčil v avtomobil Opel, ki ga je vozil 22-letni Enrico Trevisini iz Ul. Rossetti 62/1. Trevisini je prihajal s Trga Carlo Alberto ter je bil namenjen v Ul. Schiapparelli. Skupaj z njim se je peljala tudi njegova sestra Maria Trevisini, Stara 18 let, ki se je tudi laže poškodovala. Najhuje se je pobil seveda motorist, katerega so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Tommasi je za-dobil pri padcu precej veliko rano na levem sencu ter se pobil po levi lični in čelni kosti. Razne podplutbe in poškodbe je zadobil tudi po rokah in po levem ramenu, kjer so možne tudi kostne poškodbe. Poleg tega je tudi delno izgubil spomin. Maria Trevisini pa je šla v bolnišnico z nekim privatnim avtomobilom. Zdravniki so ji ugotovili razne poškodbe na levem očesu, zaradi katerih bo ozdravela v treh dneh. Dekle je trdilo, da se je poškodovalo z drobci stekla s sprednje šipe avtomobila, ki se je razbila pri trčenju. «»-------- vedala, da se je njena mati poškodovala pri padcu v domači hiši. Mohorčičevi so zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice, zaradi česar so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, ženska je padla v spalnici. Glasbena Matica v Trstu opozarja vse člane mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice, naj se zanesljivo udeležujejo pevskih vaj zaradi bližnjega nastopa. * * * Sestanek Slovenskega fotokluba Jutri, 12. t.m. ob 20.30 bo redni sestanek Slovenskega fotokluba. * # * Slovenski fotoklub obvešča svoje člane, da je danes ob 20.30 redni sestanek v Ul. Geppa 9 s predavanjem za tečajnike o temi: «lskalo in telemeter«. ^ Nadi in Ivanu Smrdelju se je rodila hčerka TATJANA 1 Srečnim staršem iskreno čestitajo prijatelji. iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHMHiiiiniiiHniiiiiiiiimmiumiiimimiiiiiimm mn1 niti V Ulici Dante 12 so včeraj odprli obnovljeno trgovino konfekcije za moške, ženske in otroke Vittadello. Nova trgovina je zelo okusno in pregledno urejena. Ima pritlične prostore in prostore v prvem nadstropju. Za sedaj so za kupce odprti le pritlični prostori, kjer prodajajo zlasti blago za moške. Prostore v prvem nadstropju, ki bodo namenjeni ženski konfekciji, pa šele urejujejo. Pritlični prostori, kot smo že omenili, so zelo okusno urejeni in pregledno razporejeni. Imajo velike izložbe, ki so postavljene ne samo na zunanji strani trgovine, ampak tudi v notranjosti, oziroma v obliki pasaže. V nedeljo dopoldne je bila slovesna otvoritev notuh prostorov, na kateri so imeti mimoidoči priložnost, da so si ................... __ ogledali vse urejene prostore je "Tast Josipa Gustinčiča iz sta omenjena svetovalca v Povabljencem m priložnost- nim obiskovalcem je vodstvo trgovine priredilo zakusko. Skupščina trgovcev na drobno Včeraj je bila izredna skup-ščina združenja trgovcev na drobno, na kateri so živahno razpravljali zlasti o konkurenci veleblagovnic, k^ bodo zgradili v Trstu in ki predstavljajo resno nevarnost za obstoj številnih manjših podjetij. Kot je znano, se pripravlja gradnja dveh veleblagovnic in sicer na Ariuedotu in na prostoru, kjer je sedaj kino Massimo. Na skupščini sc med drugim razpravljali o možnosti ustanovitve posebnega konzorcija ki naj bi nabavljal velike kolcne blaga za vse trgovce in s tem znatno pocenil blago. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne lt. aprila 1961 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo pa je 13 oseb. RODIIJ SO SE: Maria Grazia Urti, Liv o Decarli. Franco Ka-ris, ’ Marinka Semolič, Patrizia Bossi, Dario Grattagliano, Daniela Fragiacomo, Doriana Ora-zietti, Claudio Pinna, Bruno Franceschinel, Maurizio Giache- NOCNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin; Picciola, Ul Orianl 2; Alla Salute, Ul. Giulia Serravallo, Trg Cavana 1. UMRLI SO: 67-letnl Umberto Benvenuti, 53-letna Maddalena Škerl, 7 8-letna N atah a Tuftan vd Postogna. 61-letni Antonio Chersuli, 54-letni Giovanni Be-rvussi, 74-letni Mario Ferri, 68-letni Giuseppe Zidarich, 64-letni Inse Veronese, 76-letna Maria Bonin vd. Valenta, 86-letna Antonia Bisiani vd. Benussi, 57-let-ni Carlo Bonivento, 89-letni Co-simo Mauriello, 60-letna Maria Castro. V petek seja pokrajinskega sveta Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet sestal. na izrednem zasedanju v petek ob 18. uri. Nezgoda Šempolajke Včeraj so prepeljali v splošno bolnišnico, in sicer na ortopedski oddelek. 93-letno Marijo Mohorčič vd. Salodini iz Šempolaja št. 3. Priletno žensko je spremila v bolnišnico njena hči Antonija, ki je po- Čiltijlc in širite PRIMORSKI ONEVNIK VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v arugem najvišje, v 3. prevladujoče) 83 212 118 77 129 118 pomaranče • limone . . . jabolka I. . jabolka II. hruške 1. . . pesa . . . artičoke . . . brokoli cvetača . • • cikorija . . . čebula . . . . koromač . , razna solata prva solata 47 153 118 36 94 65 165 165 165 20 100 50 5 30 20 24 47 29 24 59 40 30 60 45 80 120 90 59 77 71 50 100 75 80 200 120 krompir........... 43 71 43 grah ................. 71 165 94 zeleni radič I ,v. . 300 400 350 zeleni radič 11 . . • 40 100 60 zelena . 80 141 90 špinača........... 25 60 50 Večina blaga «*e prodaja po prevlad, ceni (3* stolpec). Valu tu dolar švicarski frank funt šterhng francoski frank marka šiling | dinar marengo ) zlato 622.25 144 — 1742.25 126.15 156.60 k i2L «Nje: stvo se je t vilo. V Toth, Virna Lisi- mladini. zon, Emma D?n'(fjaZ K? Grattarielo 16 00 - - ja«. tecnrvicoUh^ #ja; O lu-v’ ljubiš«, tech-nic0’ no mladini Arcobaleno 16 00 ‘livi* «60>iV Dri*10;:#1 tu«, Gina epior PreP Supercineuia ^ f filma «Can fa”gja Aiabarda 16 3° * lcn, nju«, Alain „ r Arnoul Aurora 16.30 pne«- „ven«ra PL Cristallo J6 EJizabet^ji i ( tectinicolor. -goV* * jr Garibaldi 16.30 )afl, laza«. David i Brand. „.sn Cafmo' 16p?epove "J ... SP Bardot Zadnji dan. .^ij . Impero 16.30 f*1 J ladja vojske«. , ^ t Italia 16.00 «Vr»' Charier, F'1%1. * Massimo ‘6$, R^j| ne*1*1! I :Kr V | kim Moderno 16* Pa V°1PNaap'at"UCe<’<;' ooxa». *’•“ * jpi nica«, Fern?nii isP’ m- 350 afA Astra 16.30 * Astoria 16 °° ; p. cem». J- J povedano povedano jjjf Vittorio Veue ®r0lor, A slava«, techni' Marconi 16-°° $$of. V berg, Daniel De Sica. Od610°/ technicolor. r Rick Batta* /, mladini. KINClP«0Sf^ Dip "> Pust°«<4 predvaja danes 12. t. m. film *" Skoraj goljata. Par*"’1' (Quasi una truffai 8 V glavnih vlogah JAMES MASON, GEORGE SANDERS veba JF {morski dnevnik — 5 — 12. aprila 1961 Imigracija tuje delovne sile oče lastovic » Poplavlja Švico Med sezonskimi delavci je največ Itali-Jenov in tudi precej beneških Slovencev J* se ,!ti **« v sorah ta‘ ‘Ji "astim sonce ozna-švicar^tP°mladi PrePla‘ M»CSk! kant°ne tiso-■•kaj ‘lastovici), kakor Hšnl"7,6'0 italijanske te&ške m ke mehanike »emtr,e'. Prvi priha- f/r»i . » steKie- r1!!!«, njih brat- raa" Pirenejev beži- Pred S P.?osP°darsko kata-^■aaenne6^ * . • N ih - mrnega podjetne hi -slroki klobuki, * s m- ?ce’ Posebno pa bingljajoči uhani 'Jejo "Potni ihh,e.Cei nj° pozornost ! ^Penzellf možakarie hunskeGre skratka 1,1 Učet delavc*. ki si tu- SMrna |as-lužek ln p° S ®Vlca veliko !? Svicj3!^6 Valovne sile it 'jejšo °.r_ez dvoma naj- po- ji in Pjenimi sosed- Istavlia državami leis. “rez dvnm. S v “Postovoljno emi-!% . “°dni Evropi po v°ini. Lansko poletje ‘aposlenih v Švici iSfe kar znaša 20 ivica . ne delovne si- li “a o j “"ovne si- S iskatin°d nekdai pri- tii V' te „ P°moc tuiik de- el?Je* gosTa110 pa v da‘ 11 Pfeilvsein --Ske-m Taz' Ut, h> indusT”, aaradi niene j rializacij e in za- H* “aPoge°Sv g°SPOdar: tVo, Poljedelstvo in h Pr\ '■v v m l^ selje,,,.. 'Lugi strani ®vico8aie- ^ujih delav- občutno zmanj- Sitosti'j* Povečanju pro' prispe- tfii,f.tebival«.Zivlienjske rav- % °!valstv " * jrl—Zadi-t am kamor defnf1'6 dase so se j '« S?e.“ie v dr- t: J^anjšji božajo Švico, alij0 p . a.r velia zla. jjaj0Up°šteVati pa je t«J sejj- atl tudi, da od- !>io l.Hvci janski se’ kd .Jer . raje v Nemili ‘P kjer lJ° °stati dalj j ! Lko p prašanje bivanj JeP h?6' Prav 5 tiM^iljen a švici V 1 PPansu- °dpreti S T delai St‘tanih kar mTg° (m “a Ohm. Kar Postav- za- a švicarska vra-delavcem, s, ‘C. obiličo VNio 3« k>'{.j;°biasti Problemov, govorice, da najeti ne- v<%trvi<*» ;:rTev*če bi - V začele Švici ;- SteJ VečjeV.et^eno številu. \rPa tesnil tujih de-”o ugroža tudi l sprl* ajti », 0 Prebi- ■ Ptec!eiPanja l“a vodi gle- A0 liberal^elovne sile l si^ ve^0n° Politiko. jai. <1 Ptedsi^/Pj6 delov-varna tavli E'Urlan,tall;'a' zlasti Itali- ?_ia in Bene- tradicional- r b*pa,n siuWPredvsem " žili tPrihajai^adi- Zadnja Svj.H If .vedno po- & 5 .!?. “ ™ H'l v se vsako- in ;‘'“vs^njših zaP0- tv,>Ske0V^ahna kme' fet ^ jto°b,lasti najame- vilo tllVeda le do- 1. e ; ' Nii, leSi le 'n njim za bive°meiena do-lVanla tja do CaCePl. Te nja Ptedm č časovnim ' za delodajal-“«1 Zi-Pac vedno do- uteseci ni- ^ k4|eibl0,tein(1l:'bi °virali ji* ^;a'“a bf0v.arjajo, ker jo jpV tujcev ogro- MbzačijiOboPem Iko- SSio '“dikati Ra Področ-sSVa se tPrav tako k'.5 o, “jejo „Uj‘delavci ".“s, '“ici V'O'1! tori.ljubo pove-v "KJlJ zašči-SS> sn ni Prišlo. K'* lZ°“skPh°mladanska S' •?"?“ v ' de>aveev V a h. "J te “rasanje starosto nase- tio .V #tM > st®Hov'Ce Že bre'z >cf3 k- ^ Zen le na •e,vski kan- S\!a>"niihdariev - :* Jv^adi hov>m pri. karl Pekai de- ^ar v. seve- ^ Večina ^Cla’'ki: ,Svico ne ASi ^ bi !|,|l “e tec sebni ""Ul ""m nih našla se eni ""in, stanova- njih, kjer jih lastniki izkoriščajo z visokimi najemninami, drugi pa si najdejo zasilna prenočišča v zapuščenih in zanemarjenih hišah, kjer ni niti najosnovnejših higienskih naprav. Časopisi so vse to označili za pravi škandal, nevreden bogate Švice. Največje težave za sezonske delavce so torej stanovanja, v o-stalem pa se ne morejo pritoževati, saj zaslužijo dvakrat in tudi trikrat več kot doma. Prenos denarja je neomejen, razen tega pa sezonski delavec ne plačuje nobenega davka, kar seveda ne velja za one tujce, ki so tukaj stalno naseljeni in ki so prav slano obdavčeni. Ko se turist sprehaja v poletnih večernih urah po lepih švicarskih mestih in vaseh, bo povsod naletel na italijansko govorico v vseh narečjih in ko bo zaprl oči, se mu bo za trenutek zdelo, da je na kakšnem italijanskem korzu. Tu in tam bo uho ujelo tudi slovensko beneško narečje. Odnosi med tujci in Švicarji so na splošno dobri, čeprav Švicar o Italijanu običajno ne govori s spoštovanjem. Vzrokov za to je več, glavni pa je morda v dejstvu, da so mnogi Švicarji, posebno meščani, prežeti z buržoazno mentaliteto in zaradi tega zviška gledajo na delavca — proletarca in Italijana. Le tako si je tudi mogoče tolmačiti dejstvo, da so tujcem prihranjena le najnižja dela, medtem ko se domačini zaposlujejo le v boljših in udobnejših službah. DHAGO SEDMAK HUS mm s5s f V .. V •-*: Skupina izraelskih policijskih oficirjev pred poslopjem so dišča v Jeruzalemu, kjer se je včeraj začel proces proti nacističnemu kriminalcu Eichmannu. Ves čas med razpravo bo Eichmann zaprt v stekleni kabini, odporni proti strelnim nabojem Kulturno pismo iz boigurske prestolnice V Sofiji deluje 11 gledališč Mednarodno tekmovanje mindih opernih pevcev ■ V mednurodni žiriji tudi Ituiijunku Toti Dul Monte - Visok jubilej umetniku Osipoviču SOFIJA, v začetku aprila. — Bolgarska prestolnica je prav gotovo osrednje središče kulturne dejavnosti Bolgarije, zato je tu omembe vrednih dogodkov na pretek. Kljub temu pa so posamezne kulturne manifestacije, ki se dvigajo v ospredje in dajejo vsemu bolgarskemu kulturnemu dogajanju svoj poseben pečat. Ena takih manifestacij je tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, na katero se v Sofiji temeljito pripravljajo. Gre za zares velikopotezno prireditev, saj se bo od 29. junija do 10. julija letos zbralo v Sofiji po vsej verjetnosti zelo veliko število mladih pevcev, ki so si zadali v svoj življenjski načrt cilj posvetiti se operi. K temu mednarodnemu tekmovanju se smejo prijaviti pevci v starosti od 23. do 33. leta in že doslej so se prijavili kandidati iz 15 dežel. Tudi žirija ne bo izključno bolgarska, pač pa jo bodo sestavljali poleg Bolgarov tudi vidni evropski I petici in dirigenti, med katerimi je treba vsekakor orne niti Aleksandra Pirogova iz Sovjetske zveze, Italijo bo predstavljala Toti dal Monte, Poljsko Eva Bandrovska-Turska, Madžarsko bo pred■ slavljal Vilmoš Komor, Češkoslovaško Jaroslav Kramb-holtz, Romunijo Petru Stefa-nescu-Goang, Jugoslavijo Nikola Cvejič. Tu bo še neki Anglež in še marsikdo drug Tekmovanje mladih opernih pevcev se bo vršilo v treh delih. V prvem delu bodo kandidati izvajali po eno arijo ali eno pesem, ki si jo bodo sami izbrali. V drugem delu tekmovanja bodo morali tekmovalci nastopiti z eno ali dvema arijama iz opernih del ali skladb iz 17. do 20. stoletja. Kdor bo dobro ocenjen v teh dveh predtekmovanjih, bo mogel nastopiti tudi v tretjem delu tekmovanja in najboljši pevci oziroma pevke, ki bodo prestali tudi tretjo stopnjo tekmovanja, bodo smeli nastopiti tudi v glavnih vlogah oper, ki jih Nov vremenoslovni avtomat na Antarktiki Avstralska ladja «Magga Dan» je zgradffla na Antarktiki drugo avtomatično vreme-noslovno postajo. Uredili so jo na otoku Ohik Island, ki je kakih 500 km vzhodno od avstralske antarktične postaje Wilkes. Ker je ladjo za nekaj časa obkolil led, so s 60 helikopterskimi poleti spravili iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmimiimiiiiiiHiii Priprave za izstrelitev človeka v vesolje dokončane Sistematičnost sovjetskih poizkusov zagotovila varnost prvega astronavta Poskusne faze: rakete, umetni satelit, zaporedne vsemirske ladje z varnim pristankom na Zemlji in s točnimi podatki o vsemirju V tisku zadnjih dni se če-. ki ga je napisal znani sovjet-dalje pogosteje pojavljajo | ski strokovnjak prof. V. V. članki in «alarmantne» vesti o tem, da so Sovjeti že pognali človeka v vsemirje, ali da ga bodo v najkrajšem času. Obilica vesti in hipotez o tem je razumljiva, saj gre vendar za podvig, katerega dejansko niti ne moremo več povsem dojeti. Zato smatramo za primerno, da iz sovjetske- na ledeni otok v celoti 10 ton 1 ga dnevnika «Izvestja» povza-opreme. 'metno kratko vsehino članka Parin, član akademije medicinskih znanosti SZ, ki za področje vsemirske medicine prav tako sodeluje pri sovjetskih pripravah za izstrelitev človeka v kozmos. Kot strokovnjak za vsemirsko medicino Parin govori prvenstveno o tej, vendar nam tudi preko tega postane jasno, kolikšne so bile sovjetske priprave za to in kako temeljita je morala biti mtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiin,,,n,,,,,,,,, iiiiiiinininiiiiiiiiiiiiiiiiii TEHNIKA • ZNANOST • ZANIMIVOSTI Podmorski kabel okrog sveta Eksetron — mikro elektronski robot Novi mikroelektronski stroj, ki omogoča avtomatično prevajanje iz francoščine v večino svetovnih jezikov, vključno v kitajščino, in ki se imenuje eksetron, omogoča tudi, da se v rekordnem času dobijo odgovori na zapletena vprašanja dokumentarnega značaja. Najzanimivejšo novost predstavlja sposobnost eksetrona, da globalno prevaja cele besede. Izkušnje so pokazale, da se v vsakodnevni poslovni praksi uporablja povprečno največ 400 fraz, tako da lahko aparat s svojim «spominom» 2000 fraz prevede 90 odst. komercialne korespondence nekega podjetja. Najmočnejši rentgen na svetu Cez 1Q let bo omogočena direktna telefonska zveza med 600 milijoni prebivalcev Britanske skupnosti narodov. To bo omogočeno s položitvijo novega podmorskega kabla med celinami v dolžini J2.000 milj, od katerih jih bodo 2150 položili že letos. Ta del bo povezal Oban na Škotskem in Netvfoundland v Kanadi. Nadaljnja^ trasa vodi preko vsega kanadskega področja do Vancouverja na obali Tihega oceana in od tam pod morjem do otočja Fidži ter nato spet pod vodo do Aucklanda na Novi Zelandiji, in zopet pod gladino morja do S.vd-neya, Kokosovega otočja, Malaje, Pakistana, Sešelaskih otokov, Kombase v Keniji in Capetowna, nato pa pod Atlantikom do otoka sv Helene in Ascension Zahodne A-frike, Gibraltarja nazaj v Britanijo. Preko transatlantskega kabla bo omogočeno istočasno 60-80 pogovorov in veliko število telegrafskih prenosov. V Milwaukeeju v državi Wisconsin v ZDA bodo spomladi namestili najmočnejši rentgen na žarke X na svetu. Služil bo za radiografiranje jeklenih plošč do debeline 30 in več cm. Naprava bo oddajala 6000 rentgen na minuto in bo instralirana v posebno zavarovani dvorani velikosti 13X27 m. S posebnim dvigalom bo mogoče usmerjati njene žarke vertikalno od zgoraj navzdol ter v odklonu 45 stopinj vendar tako, da žarki nikoli ne bodo usmerjeni proti vhodnim vratom, ki bodo iz svinca. Zanimivo je tudi, da naprava ne bo delovala, če vrata, skozi katera bodo v posebnih vozičkih dovajali metale, ne bodo popolnoma zaprta. ((Znanstveni paket« na Luno Ameriški m sovjetski znanstveniki za vsemirske polete so na simpoziju v Firencah izdali marsikatero «skrivnost» v njihovih bližnjih orogramih. Tako je dr. Richard Porter sporočil, da imajo ZDA v programu istrelitev »znanstvenega paketa« na Luno. V njem bodo razni aparati, ki bodo, če bo vse šlo v reku, filmali faze pristajanja in kraj pristanka in nato posnetke vrnili na Zemljo. ((Znanstveni paketu naj bi izstrelili spomladi 1962. Sovjetski profesor Blagonravov je govoril o »Venusniku«, za katerega je dejal, da se je približal na 100.000 km Veneri. Povedal je še, da so lani v SZ izstrelih v visoko atmosfero 167 raket, od teh 160 meteoroloških. ^ d0 l04 ' Raje v*;.* 2,1 ^ ,,,l*,i*l,,iniiiiniiimminmniniiiiiiiiminiiniiiniinmiiiiii»iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimi»iiiiiHii»|iiinniin,l,,*,ni|,,,I,l*,i*iiii,,,|iii,i,iii,iii,i,n*iiniii,,,iuMi,,iiii,iiiii -c i nW^nesPosobni-■'tSt tlte £"1« volje N. "»Dor0v °6e sami. SVfiu toda tudi »;^>k^20.5.) Nepri- wm BU Vv\ (1Jubljen^j “Pustili.’ 'C £ 211 0ie““. da hd<) Z2-6-> w -lt,te na V do S*bo. na temu go7-' “"“M*. Vaša indiferentnost bi znala biti slab znak. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zvedeli boste za namene vaših nasprotnikov. S temi ugotovitvami računajte pri svojih nadaljnjih načrtih. Nekdo se zanima za vaša občutja. DEVICA (Od 23.8 do 22.9.) Nekdo hudo nasprotuje vaši zamisli in vam postavlja ovire. Pridobite ga za svoj načrt in vse bo prav. Vaša občutja nimajo ustreznega odmeva. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bolj spravni bodite s tovariši in predstojniki, ker si boste s tem olajšali delo in utrdili položaj Ne zgubljajte se v malenkostih. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Odklonite delo in naloge, ki mso vaše. Vaša strogost v družini bi znala porušiti prijetno vzdušje kakršnega ste vajeni. STRELEC (oa 23.11. do 20.12.) Ne zaupajte na videz velikodušnim obljubam komaj znanih ljudi. Neki stari prijatelj bo dokazal svojo globoko in preverjeno iskrenost. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Kažete kot da ste dezinteresira-ni in vendar ni tako, Prepustite se svojim občutjem im ne mislite le na svoj prestiž in nase. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi načrti ne boste želi kdo ve kolikšnega priznanja, vendar boste v vztrajnostjo prodrli. Izredno vesela vest za vas in vaše. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Preve. lika naglica bi vam znala hudo škodovati. Zato bodite previdni. Majhen spor, ki bi znal porušiti prijetno razumevanje v družini. dejavnost sovjetskih strokovnjakov, da je človekovo potovanje v vsemirje praktično že povsem varno. Prof. Parin se najprej vpraša, kaj čaka človeka v njegovem poletu v kozmos. ((Začnimo od starta, — pravi prof. Parin. Predvsem bo moral potnik zdržati veliko pospešenje brzine. Ce gre za polet okoli Zemlje, bo astronavt, ko bo prišel na krožno pot, prešel v stanje breztežnosti. Za časa njegovega poleta bo človek prišel tudi na področje delovanja kozmičnih žarkov različne intenzivnosti. Ti žarki imajo ogromno prodorno moč in so zdravju škodljivi. Pri vračanju na Zemljo bo moral človeški organizem prenesti ogromno »preobremenjenosti), ki jo povzroča zaviranje vsemirske ladje. Razen tega se bo pri vstopu v gostejše sloje zemeljskega ozračja vsemirska ladja nujno močno segrela, kar je prav tako nevarno za obstoj človeka, če bi ne bilo urejeno tako, da bo potnik zaščiten v posebni hermetično zaprti kabini, ki ga bo izolirala pred zunanjimi vplivi«. S tem je prof. Parin nanizal le glavne probleme objektivnega značaja, ki nam povedo, čemu so Sovjeti napravili doslej že toliko poizkusov. Nizanje teh poizkusov pa nam bo prikazalo postopno pot, po kateri je sovjetska znanost šla, da bi prispela do sedanjega cilja. Prve poizkuse so Sovjeti začeli z vertikalnim lansira-njem raket z živalmi leta 1949. Od prvih 100 km višine so pozneje prispeli do največ 400 km od Zemlje. S tem so hoteli preizkušati živali, kako prenesejo pospešenje brzine. Tu je bi: vljen tudi cel sistem r za zago- tovitev norma. dejavnosti organov preizkusne živali. Gre namreč za hermetično zaprto kabino, za naprave za čiščenje zraku, za naprave izolacije zaradi vročine ob trenju itd. Naslednji korak je bil izstrelitev rakete in nato izstrelitev živali iz rakete, ki je s padalom ponovno pristala na Zemlji. Tudi ta del poizkusov je- bil uspešno izvršen. Ze s temi poizkusi je bilo zbranih dovolj podatkov o obnašanju živali med poizkusom, seveda bolj s strani žarčenja in fiziološkega stanja živali nasploh. Nadaljnji in prvi poizkus ((večjega obsega« je bila izstrelitev psičke Lajke v kroženje okoli Zemlje, pri čemer se je prvič konkretno preizkusilo obnašanje živali v stanju brez teže. To stanje je trajalo tudi po več desetin ur, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se žival brez večjih težav prilagodi takšnemu stanju in da njeni organi, od krvotoka do dihanja, povsem normalno funkcionirajo. Seveda je bilo treba tu izdelati vrsto naprav, ki vse to registrirajo in hkrati poročajo na Zemljo. Naslednja naloga sovjetskih konstruktorjev kozmičnih ladij je bila izdelava takšne ladje in naprav v njej, ki naj zagotove, da se bo ladja ali del ladje vrnil na Zemljo na točno vnaprej določenem mestu. Ta uspeh je prav gotovo eden največjih dosedanjih podvigov in podatki, ki so jih taki poizkusi dali, so močno obogatili znanje strokovnjakov in potrdili njih domneve, kar omogoča še natančnejšo pioučitev bioloških posledic kozmičnih žarčenj in drugih kozmičnih pojavov. Pri tem je šlo za sledeče: Kozmični žarki so hudo nevarni, hkrati pa ne delujejo takoj. C» je obsevanje izredno močno, poizkusni objekt sicer lahko takoj podleže, čim manjša pa je doza obsevanja, tem pozneje se pojavijo posledice. Da bi se mogle posledice radiacij v tem smislu proučiti, je bilo treba poizkusno žival dobiti spet na Zemljo in jo nato proučevati v razdaljah tednov in mesecev, če bi se morebiti kdaj pozneje pojavile posledice delovanja kozmičnih žarkov. In v tem je bil sovjetski poizkus večkrat kronan z uspehom. Podatki o fiziki kozmičnega prostora, ki obkroža Zemljo pa govore, da je naš planet obkrožen z dvema področjema močnih radiacij. Po področju, koder je krožila druga sovjetska kozmična ladja, pa je bila raven radiacij razmeroma nizka, zato niso na poizkusnih živalih Belki in Strelki opazili nobenih sprememb. Tudi šest mesecev po uspelem poizkusu ni bilo niti najmanjšega znaka o kvarnem vplivu radiacij. Skupno s psi so strokovnjaki poslali v vsemirje tudi miši in muhe. Zakaj? Muhe so zelo občutljive na vpliv kozmičnih žarkov. Prav tako je pomembno tudi to, da moramo pri tovrstnih poizkusih dati v vsemirsko ladjo večje število muh. Vse to je omogočilo preveriti, ali so do tedaj dobljeni rezultati le naključni, ali pa rezultati, ki ustrezajo določenim trajnim zakonom. Pri miših so zato pregledovali kostni mozeg, ki je najobčutljivejši del organizma za kvarni vpliv žarčenj. Preiskave so ugotovile, da škodljivih posledic ni bilo. Sestava krvi pri miših je ostala povsem normalna. Pri muhah pa so nadaljnja opazovanja dokazala, da se niti njihove genetične funkcije niso v ničemer spremenile. Razen psov, muh in miši so z vsemirsko ladjo pognali v vsemirje tudi morske prašičke, laboratorijske miši, semena rastlin in klice. Zanimivo je, da je kozmično žarčenje na semenje vplivalo pozitivno, ker je pospešilo klitje in tudi rast. Naslednje potovanje v vsemirje sta podvzeli psički Čebelica in Višica, ki sta potovali s predzadnjo sovjetsko kozmično ladjo, dočim sta z zadnjo potovali Črnuška in Zvezdica. Slednja dva poizkusa sta imela isti namen kot prejšnji, le da so sovjetski znanstveniki hotdli prejšnje ugotovitve temeljiteje preizkusiti v smislu že prej omenjenih dveh pasov, kjer je žarčenje močnejše in zato potovanje skozi njiju nevarnejše. Ce iz teh ugotovitev izluščimo nekaj zaključkov, vidimo, da organizem živih bitij ne trpi kakih škodljivih posledic zaradi pospešenja brzine. Prav tako je ugotovljeno, da tudi trajnejše stanje breztežnosti nima školjivih posledic in da ga organizem prenese. Na živalih, na vrsti psov in drugih živali, je bilo preverjeno tudi normalno delovanje vsega sistema, vseh naprav, s kateri- mi je vsemirska ladja opremljena, da se more povsem varno vrniti spet na Zemljo in pristati tam, kamor ji je bilo določeno. Prav tako je bilo preverjeno tudi to, da potniku, ki bo poletel z vsemirsko ladjo okoli Zemlje, ne bo grozila nevarnost, da bi v močno segreti ladji ko se bo ta vrnila v gostejše plasti zemeljskega ozračja, podlegel. Iz tega sledi, da je bilo doslej v Sovjetski zvezi do podrobnosti izdelano, proučeno ir. preverjeno vse. kar je v zvezi s potovanjem človeka v kozmos. To se pravi, da bo človek zares v kratkem mogel odpreti novo stran zfeodovine. bo v prihodnjem uprizarjala sofijska Opera. Seveda bo teh svojevrstnih in pomembnih nagrad manj, zato pa so predvidene tudi druge nagrade. Predvsem sta tu dve prvi nagradi po 20.000 levov, ter dve zlati kolajni. Dve drugi nagradi veljata po 15.000 levov, skupno, seveda, s srebrnima kolajnama. Za dve tretji nagradi je na razpolago v celoti 20.000 levov, poleg srebrnih kolajn, seveda. Vsi oni pevci, ki bodo nagrajeni, bodo dobili tudi posebne diplome in, hkrati, uradno vabilo za nastope na bolgarskih opernih odrih. V Sofiji računajo, da tekmovanje ne bo služilo le temu, da bi se našli novi talenti, ki jim je treba dati več opore in pobude, pač pa da bo tekmovanje omogočilo nove in utrdilo stare prijateljske vezi med bolgarsko prestolnico in drugimi narodi. Ko smo že pri odrski u-metnosti, bomo dodali, da je v bolgarski prestolnici kar 11 stalnih gledališč. Najpomembnejše je vsekakor narodno gledališče «K. Sara-fov». To gledališče pa ima tudi svojo ((podružnico# v gledališču «17. Kirkov«. Razen sofijske narodne Opere, ki je osrednja tovrstna ustanova v bsej Bolgariji, deluje tu tudi glasbeno gledališče «St. Makedonski«. Nadalje ima Sofija še Satirično gledališče, Narodno mladinsko gledališče, vojska ima prav tako svoje stalno gledališče, neko gledališče pa nosi naslov «Gledališče delovne fronte«. Tudi Šolsko gledališče ima svoj reden repertoar. Ob vseh teh gledališčih sta še dve lutkovni gledališči. Povsem razumljivo je, da je v Sofiji gledališka umetnost, da je gledališko izživljanje zelo močno, saj vsa ta gledališča, skoraj brez izjeme, imajo dnevne predstave, ali celo več predstav na dan. Poudarjamo, da jemljemo v poštev le količinsko plat, ker se v kakovost ne moremo spuščati. Sofiska odrska umetnost slavi vprav te dni izreden jubilej. Eden najvidnejših gledaliških umetnikov današnje Bolgarije Nikolaj Os ipovič Masalitinov je pred dnem slavil svoj 80. rojstni dan. Z njegovim imenom so vezani številni umetniški uspehi prvega bolgarskega gledališča, kateremu je Osipovič dal velik delež ne le s svojim na- Da je Strelka brez posledic prestala svoj vsemirski izpit, dokazujejo mladiči, ki jih Je povrgla več mesecev po svojem poletu stopanjem, pač pa tudi s svojim vzgojnim delom, ker je odkril in razvil veliko število danes zelo znanih bolgarskih umetnikov in režiserjev. Novinarjem, ki so ga ob jubileju obiskali in vprašali, kaj bo počel, ko se je končno odločil za upokojitev, je Osipovič odgovoril, da se bo lotil pisanja člankov o Tolstoju in Čehovu. Razen te-' ga namerava, kljub svoji visoki starosti, zbrati in napisati spomine o svojem dolgem umetniškem življenju Osipovič je prvič prispel v Bolgarijo leta 1920 kot član slovite umetniške skupine moškega Hudožestvenega gledališča, ki je ob tej priložnosti gostovalo tudi v Zagrebu. Iz Sofije je Osipovič odpotoval za kako leto v Berlin, da bi se nato spet vrnil v Bolgarijo in se tu za stalno nastanil kot režiser in intendant sofijskega Narodnega gledališča. Ze v tej dobi je bil Osipovič povsem zgrajen umetnik in vnet posredovalec načel Stanislavskega in Nemirovič-Dančenka. Tem o-drskim načelom je ostal zvest tako kot umetnik, kot tudi režiser, pa tudi kot gledališki pedagog, ki je bolgarski r.arsfci umetnosti vzgojil več generacij umetnikov. Ko smo se pogovorili o bolgarskem ali točneie sofijskem gledališkem dogajanju, c orno omenili tudi arvgi kulturni aogodek bolgarske prest-tm-ce. ki sicer ne spada v to področje, ki pa je vsekakor cmembe vreden. Inštitut za zgodovino pri bolgarski Akademiji znanosti pripravlja zbornik z naslovom ePaisij Hilendarski». Zbornik bo obsegal raziskovanja, posvečena 200-let. Paisijeve zgodovine. V nizu študij bodo ti tem zborniku pojasnjeni problemi iz zgodovine bolgarskega ljudstva v 18. stoletju. Tu bo prikazana vsa zgodovinska pomembnost dela prvega buditelja bolgarske nacionalne zavesti in utemeljitelja novo-bolgarske književnosti Paisi-ja Hilendarskega. Poleg tega bodo objavljene še znanstvene študije o a-grarnih odnosih na Bolgarskem, o obrtništvu, o žiolje-nju v mestih, o prosveti in kulturi bolgarskih področij u dobi Paisija Hilendarskega. Tu bodo objavljeni tudi rezultati proučevanj odnosov med bolgarskim in grškim ljudstvom ter v odnosu na srbski preporod prav tako iz iste dobe. Pri tem velikem delu ne bodo sodelovati le bolgarski javni delavci in zgodovinarji, pač pa so k sodelovanju pozvani tudi tuji znanstveniki. Morda naslednji dogodek ne spada med gornje, ker pa je značilen, ga bomo navedli. Pred mesecem dni sta čtve kmečki ženski prinesli Polja-novgrajskemu muzeju 3.300 srebrnih kovancev. Zenski sta kovance odkrili v nekem glinastem vrču blizu vasi O-gnen. Odkritje ni majhne vrednosti. Strokovnjaki so u-gotovih, da gre za rimske kovance iz 2. in J. stoletja po našem štetju. Nadaljnja raziskovanja dado slutiti, da so kovanci pripadali nekemu bogatemu trgovcu, ki je v dobi gotskih vdorov svoje bogastvo zakopal. Zagotovo je bilo ugotovljeno, da je ob naselju Ognen bilo nekoč rimsko naselje. K. P. M red«, 12. aprilu 1961 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: O glasbi i-n glasbenikih v anekdotah; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20; Glasbeni kaleidoskop — Orkester Angelini — Poje VVilma De Ange-lis; Flamske pesmi — Johnny Dodds'Biack Bottom Stompers; 20.00: Šport; 20.30: »Zaton ob zori«, igra v treh dejanjih; 22.30: Pergolesi: Koncert za flavto, godala in kontrabas v G-duru, Hajdm: Koncert za rog v D-duru; 23.00: Orkester Ac-duaviva. Kvartet Tony Scott; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.45; Otvoritev 39. mednarodnega velesejma v Milanu; 11.00: Radijska šola; 11.30: Percy Faith in Caterina Valente; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasba mladih; 15.15: Poje Al-ma Danieli; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: program za najmlajše; 17.2.0: Lisztove skladbe; 17.55: Simfonični koncert; 19.30: Pregled upodabljajoče umetnosti; 21.00: Sestanek petih, 21.45; Drugo dejanje Wag-nerjeve opere «Sigfrid». //. program Trst 12.20: «Treija stran«; 14.2.0: Prijatelj cvetic; 14.25: Drugo dejanje Verdijeve opere »Simon Boccanegra«; 14.55: Mladi furlanski pesniki; 15.10: Cario Pacchiori in njegov orkester; 15.40; Italijanski arhiv starih skladb. 9.00: Jutranje vest,; 10.00: Glasbeno varietejski program; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.15: Discobolo; 14.00: Naši pevci; 15.15: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Varietejski program: 18.35: Italijanske ljudske popevke; 20.30: Doba charlestona; 21.45; Simfonični koncert. Koper lil. program 7.15: Glasua za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.40: Lahka glasna; 12.45: Program pesmi; 13,15: Naša žena; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Narodne pesmi in plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč; 15.30; Zbor »Svobode« iz Pirana; 16.00: O-troški kotiček; 16.30: Simfo- nični koncert; 17.40: Bolgarske pesmi in plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: poje Marisa Colom-ber; 19.30: Prenos RL; 22.15: 17.00: Koncert, na programu Lippolis Strawynsk(, Beethoven; 18.00: Italijanski periodični tisk; 19 00: Bachove skladbe; 20.00: Vsakovečerni koncert; 2130: Stiridejanka Arthu-ra Millerja: »n crogiuolo.« Slovenija 8.05: Mladina poje; 8.30: Drobne orkestralne skladbe; 9.00; Jezikovni pogovori; 9.15: Za vsakogar nekaj; 10.15: Naši pevci v v-eiikih opernih vlogah; 11.00: Ob obalah Sredozem- skega morja; 11.30: Za ciciba- ne; 12.00: Oktet bratov Pirnat iz Jarš; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.20: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Samospevi jug. skladateljev; 14.05: Radijska šola; 14.35: Hitri prsti; 14.40: Stara knapovska suita; 15.45: Radijska univerza; 16.00: Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30: Olivera Markovič; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: od Gallusa do Hinde-mitha; 18.45: Orkester Ray Conniff; 20.00: Evgen Suchon-Vrtinec; 22.15: Za ljubitelje popevk; 22 50: Literarni nokturno; 23.05: Iz modernegg glasbenega sveta. Ital. televizija 9.45. Svečana otvoritev milanskega velesejma; 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 17.55: Simfonični vokalni koncert; 19.10: TV pošta; 1935: V slikarski galeriji: H. Bosch; 20.00: Sodobni portreti; 20 15: Bruseljski «Atomlum»; 20.30: TV dnevnik; 21.15: A. Hitchcock: »Gioco di squadra»; 22.15: Španski balet Pilara Lo-peza; 22.35: Znanost in umet nost; 22.55; Italijani v Avstra liji; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija Italije 17.00: TV za otroke Beograd 18.00: Sestanek ob šestih — oddaja za otroke; 18.45: Ljudje pri delu — serijski film; 19.00: Cas. ljudje in dogodki — informativno - novinarska oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Srečanje s knji- ževnikom A. Vučom. Zagreb 21.00: Prenos športnega dogodka; 2145: Šahovski komentar; 22.00: TV magazin — zabavno glasbena oddaja. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 12. aprila Goriško-beneški dnevnik Zaostritev borbe tekstilnih delavk v Podgori Popoldanska izmena je zapustila delovna mesta in šla protestirat pred ravnateljstvo podjetja Do protestne manifestacije je prišlo zaradi stališča ravnateljstva, ki se noče pogajati o zahtevah tekstilnih delavk in delavcev oddelka umetnih vlaken (Nadaljevanje s 1. strani) in Ferruccia Marangota, kj je dobil precej hudo rano na glavi. Ker je množica pred podjetjem odločno vztrajala, naj organi javne varnosti dovolijo svojcem, da jim pošljejo večerjo v tovarno, so organi dovolili posameznikom, da so nesli hrano k vratom in jo izročili delavkam. Ob 22. uri je bilo v tovarni okrog 1.800 delavk in delavcev, ki so pripadli popoldanski izmeni, ki bi morala končati delo ob 22. uri, in dnevni izmeni, ki bi morala zapustiti tovarno ob 17. uri. Vsi izhodi so bili zastraženi, da nihče ni mogel v tovarno in iz nje. Med delavkami v tovarni vlada najboljše razpoloženje in izredna borbenost, ki se je v popoldanskih in večernih urah samo še stopnjevala zaradi grobega policijskega nastopa proti prebivalcem iz Podgore, njihovim svojcem in delavcem, kj so se zbrali pred podjetjem. Nekaj pred 23. uro je bilo stanje v Podgori naslednje: čelerini so bili na jeepih v Ulici Cotoni-ficio v popolni pripravljenosti. Vozila so bila obrnjena proti delavcem, ki so se v velikem številu zbrali v razdalji kakšnih 700 metrov od čelerinov na drugem koncu ceste. Delavke v tovarni so bile zbrane pri vhodu v Ulici Cotoniticio ir-kričale na čelerine ter zahtevale, da se podpre njihova borba, se pravi borba delavk, ne pa borba kapitalistov, ki bi jih radi izkoriščali, da bi še bolj zabogateli. Ko se je nekaj pred 23. uro izvedelo, da so zasedle tovarno tudi delavke v Ronkah, je zavladalo med vsem prebivalstvom, ki je napolnilo podgorske ceste, da kaj takšnega sploh ne pomnijo, izredno ne-vdušenje. Ob 21. uri je delegacija sindikalnih voditeljev in tekstilnih delavcev odšla k prefektu. Hlltiiillliillllllllilllllllllllllliinmiinilllllinn OD VČERAJ DO DANES C KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Vlom v osmih«, J. Hawkins in N. Patrick. Angleški film. VERDI. 17.00: »Veseli veterani«,-J. Gabin. VITTOR1A. 17.15: »Hipnotizer-sko oko«, J. Bergerac in M. Hengerson. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. A-meriški film. CENTRALE. 17.00: «Pošasten snežni mož«, F. Ducker in P. Husing. Cinemascope v barvah. Ameriški film. MODERNO. 17.00: «gtirje jezdeci groze«. — «»---- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna So-ranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj' smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,4 stopinje nad ničlo ob 12. uri in r.ajnižjo -8,4 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Vlage smo imeli 67 odsloikov. V razgovoru, ki je trajal pol ure, o sodelovali samo sindikalni voditelji, in sicer Mari-nello, Bergomas in Pontili. Prefekt je od njih zahteval vzpostavitev reda in miru v Podgori. Po povratku iz prefekture so trije sindikalni voditelji, predstavniki CISL, Delavske zbornice in UIL odšli na pogajanje na sedež ravnateljstva, ki je v podjetju, od koder se do trenutka, ko pišemo to poročilo, še niso vrnili Med občinstvom, ki se v vedno večjem številu zbira okoli tekstilne tovarne, vlada za izid razgovorov med predstavniki sindikatov in ravnateljstva izredno zanimanje, zakaj od rezultata teh razgovorov je v veliki meri odvisen nadaljnji potek dogodkov, katerih konec prav gotovo ni mogoče predvidevati, zlasti še, če upoštevamo, da so mladi delavci nekaj pred polnočjo napravili v Ulici Cotonificio visoko barikado iz najrazličnejšega materiala, da bi se ubranili pred karoselom čelerinov. Včeraj popoldne je več stotin delavk in delavcev podgorske tekstilne tovarne, ki so prišle na delo ob 14. uri, protestiralo pred poslopjem vodstva tovarne zaradi trmoglavega stališča ravnateljstvo tovarne, ki noče upoštevati u-pravičenih zahtev delavk. Protestna manifestacija je potekala povsem mirno in dostojanstveno, kar še bolj povzdiguje njen globok socialni in človečanski pomen. Ko so se delavke ob 14. uri z avtobusi in s kolesi pripeljale v tovarno, so se odpravile v slačilnice, kjer so si oblekle modre delovne halje, od tam pa na svoja delovna mesta, ki so jih kmalu potem zapustile in se pričele v velikih skupinah zbirati na prostornem trgu. Nekaj pred 15. uro so se zbrale pred ravna- teljstvom in pričele glasno iz- ražati svoje nezadovoljstvo za: radi nepopustljivega stališča ravnateljstva do njihovih zahtev, ki so jih konkretizirale sindikalne organizacije že pred nekaj tedni in o katerih se vodstvo podjetja sploh noče pogajati. Zaradi negativnega stališča lastnika tovarne do teh zahtev se spor vleče že več mesecev. Sindikalni voditelji so o zadevi obvestili prefekta in pokrajinske oblasti, vendar vsi ti koraki niso dovedli do zaželenega uspeha. Skrajno trmasto in nepopustljivo stališče je ravnateljstvo pokazalo tudi v odnosu do zahtev delavcev v oddelku za izdelovanje umetnih vlaken, ki so proglasili stavko vse do tistega dne, ko bodo ustregli njihovim zahtevam. Nepopustljivost ravnateljstva glede zahtev delavk tekstilne tovarne in oddelka za izdelovanje umetnih vlaken je privedlo do prepričanja, da ne bodo na noben drug način uresničile svojih zahtev kot z odločno množično manifestacijo, kaikršni smo bili priča v včerajšnjih popoldanskih urah. Pogled na to številno množico je bil izredno mogočen. Delavke, oblečene v svetlomodre delovne halje, so se zbrale v neposredni bližini vhoda in živahno razpravljale o nastalem položaju. Svojemu ogorčenju zaradi nepopustljivosti ravnateljstva so dale duška s pogostimi vzkliki, katere je bilo slišati tudi izven visokega zidu, ki loči podjetje od ostalega naselja v Podgori. Zelo kmalu se je pred glavnim vhodom zbralo tudi precej delavcev, ki so izkazovali solidarnost z borbo tekstilnih delavk. Nekaj po 15. uri je vodstvo podjetja sprejelo člane notranje komisije, da bi izvedelo za vzroke, ki so dovedli do protestne manifestacije. Kaj je bil predmet razgovorov, o tem iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii S seje občinskega sveta v Ronkah Konzorcij s Starancanom za gradnjo skupnega Preteklo soboto je imel ob- vilo skoro 9 km notranjih ob- (»AUOVI IN 1‘lMSI‘KVKl) Za Dtjaški dom sta darovala Anton Petejan iz Podgore 4,5 kg solate in Ana Hvalič tudi iz Podgore pa 2,5 kg solate. činski svet v Ronkah sejo, na kateri je bil eden izmed glavnih problemov ustanovitev konzorcija s Starancanom za gradnjo skupnega vodovoda. Kot znano je bil že leta 1957 objavljen načrt, po katerem bo država krila stroške za gradnjo takega skupnega vodovoda; in sicer bo nakazala občinski upravi v Ronkah 130, oni v ©tarancanu pa 36 milijonov v ta namen. Svetovalci so odobrili upravni odbor konzorcija, ki ga bo sestavljalo 7 predstavnikov iz Ronk in trije iz Starancana. Na eni prihodnjih sej, še ta mesec, pa bo občinskemu svetu predložen splosen načrt vodovoda v odobritev. Izvedba tega dela, ki bo v veliko korist vsemu prebivalstvu, je ena izmed postavk, ki si jo je zadala ob svojem nastopu sedanja napredna občinska u-prava. Na seji so tudi odobrili proračun za tekoče leto, ki predvideva skoro 634 milijonov dohodkov in izdatkov. Odobrili so tudi najetje posojila v višini 70 milijonov lir za popra- činskih cest. Vozni red vlakov 2. oktobra je stopil v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Za Trst: 0.11 (D), 5.50 tA), 6.44 (A), 7.43 (D), 8.05 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 15.51 (A), 17.12 (DD), 18.37 (A), 2005 (A), 21.35 (D), 22.24 (A). Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.59 (D), 7.30 (A), 8.35 (D), 10.53 (A), 13.00 (D), 13.42 (A), 15.34 (A), 17.26 (A), 18.55 (A), 19.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A). 22.39 (A). Gorica - Nova Gorica: 7.20, 14.1i, 20.20, PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A) 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 1049 (A), 12.59 (D), 13.39 (A) 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.4» (D), 21.02 (D), 21.32 (A) 22.31 (A)’. Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A). 7.41 (D), 8.02 (A), 8 23 (D), 10.50 (A), 13.59 tA) 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A) 20.0v (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica - Gorica: 8.18 15 OŠ. 2J.13. nismo prejeli nobene veslfi, ker so delavke ostale na delovnih mestih do 22. ure, ko se je zaključila njihova izmena. Protestna manifestacija je bil zgovoren opomin ravnateljstvu, naj se zaveda, da se vsak klopčič enkrat konča in da se končuje tudi potrpežljivost tekstilnih delavk in delavcev, ker so se naveličali delodajalčeve nepopustljivosti, j Slovensko gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 16. t.m. c v Prosvetni dvorani v < Gorici, Korzo Verdi 13 s komedijo v štirih dejanjih BRANISLAVA NUSICA «Dr.» Režiser: Adrijan Rustja Prevedel: Pavel Drobtina Scenograf: Jože Cesar Samo ena predstava ob 17. uri Nad dve in pol ure smeha. Predprodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča po 200 in dijaška po 100 lir. niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiitiiiiuiiitiiiitimiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiimiiiitiiii Zadnja seja goriškega občinskega sveta Župan se je poslovil od javnega življenja Danes je bila zadnja seja goriškega občinskega sveta, ki je bila ob prisotnosti vseh svetovalcev in odbornikov (manjkal je samo odvetnik Grusovin, ki je v bolnišnici), na kateri je župan dr. Ber-nardis izjavil, da se s fem dnem zaključi njegovo admi-nistrativno-poliiično delovanje na najodgovornejšem mestu goriške občine, ker na prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Za njim so se priglasili k besedi vsi načelniki skupin; najprej je govoril odvetnik Devetag, ki je bil podžupan v prvem občinskem svetu, ter poudaril županov prispevek pri razvoju našega mesta. Nato so podarili svetovalcem zlate, srebrne in bronaste medalje za njihovo delovanje v treh, dveh, odnosno enem občinskem svetu. Na začetku seje so odobrili pravilnik, ki urejuje delovne odnose nekaterih skupin občinskih delavcev, potem pa še javno razsvetljavo v Ulici De-gli Scogli, za katero bodo potrošili 320.000 lir; letni režijski strošek pa bo znašal 14 tisoč lir. Po podelitvi nagrad in lično izdelane revije, ki prikazuje štiriletno delovanje občinske uprave, so priredili za vse svetovalce in predstavnike tiska poslovilno zakusko. Izid volitev Agrarnega konzorcija v Krminu Pred dnevi je bil v Krminu krajevni občni zbor Agrarnega konzorcija, na katerem so med drugim izvolili tudi delegate za pokrajinski občni zbor te ustanove, ki bo v kratkem. Direktno ali s poverilnico je glasovalo 261 volivcev. 'Dose- ženi so bili naslednji rezultati: Lista direktnih obdelovalcev je dobila 135 glasov, Zveza poljedelcev je prejela 30 glasov in Julijski poljedelci so s tretjo listo zbrali 93 glasov. Od 13 delegatov jih je prejela lista 7, druga 1 in tretja 5. Eksplozija v kuhinji Včeraj popoldne okrog 13.40 so poklicali goriške gasilce v gostilno v Ul. Duca d’Aosfca št. 70, ki jo vodi gospa Viktorija Ščurek, kjer je v kuhinji prišlo do požara. Po približno enournem delu se je gasilcem posrečilo požar pogasiti, vendar pa je znašala škoda okrog 300.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Do požara je prišlo, ker je bila postavljena blizu štedilnika steklenica z neko vnetljivo tekočino. Zaradi vročine od zakurjenega štedilnika se je tekočina razgrela in prišlo je do eksplozije steklenice in do požara. Pri eksploziji je odnesel telesne poškodbe tudi gostilničar Ivan Devetak, ki je utrpel opekline po raznih delih telesa. Odpeljali so ga v bolnico S. Giusto, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 4 do 5 dni. VZ1 n Za nedeljsko tekmo s Comom Secchi v napadu namesto Demenie Danes ob 15.15 na stadionu Trieslina B-Venezia B Pripravljalno delo za nedeljsko tekmo Triestine na občinskem stadionu pri Sv. Soboti, kjer bo gostoval nevarni Como, se je včeraj nadaljevalo z udeležbo 13 igralcev prvega moštva. Poleg igralcev, ki so v nedeljo igrali v Pratu so se tre- ninga udeležili še Secchi, Larini in Fogar. Manjkal pa je Demenia, ki si je na zadnjem gostovanju tako poškodoval ramo, da se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Zelo verjetno trener ne bo mogel uporabiti niti Larinija, ker si je šele v zadnjih dneh nekoliko opomogel od poškodbe, a bo potreboval še nekaj časa, preden se bo sprijaznil z igro ob žogi. Kaže pa, da bo Secchi lahko že v nedeljo oblekel majico srednjega napadalca. Med današnjim treningom so bili vsi igralci zaposleni. Začeli so z razgibalnimi vajami, nadaljevali pa so s foo-tingom, medtem ko so se priprave zaključile s predložki in z zamenjavo mest. Po 14 mesecih vojaške službe se je vrnil domov in bo odslej na razpolago trenerju napadalec Attild. Tudi juniorji so trenirali Skupno z igralci rezervnega moštva, ki bo danes popoldne nastopilo ob 15.15 na stadionu v tekmi za prvenstvo rezerv z drugim beneškim moštvom. Titularci bodo trenirali samo danes zjutraj, ker bodo v popoldanskih urah prisostvovali tekmi Triestina B-Venezia B. Za Triestino bodo nastopili Luison, Bertoli, Simoni, Cos-sar, Marangon, Bizai, Reina, Travain, Rebizzi, Sauer in Co-lausig. V drugem polčasu bosta verjetno zaigrala tudi Mi-niussi in Soban. Sporazum SZ-FLRJ o športnih srečanjih BEOGRAD, 11. — Danes je bil podpisan protokol med centralno zvezo športnih organizacij Sovjetske zveze in zastopniki Zveze športov Jugoslavije o medsebojnih športnih tekmovanj v letošnjem in prihodnjem letu. Sporazum predvideva več srečanj jugoslovanskih in sovjetskih šahi-stov tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Diletantsko nogometno prvenstvo Nobenih presenečen) in sprememb v lestvii Zmajja Ponziane nad Libertas v tržaškem enstva > no in TTbertas. času napadalci n's0 [>ila f®1 - drugem Pa Je ;- ( ni, v drugem e- ■-j, . ziana bolj učinke najpl»j ? tiimi prodori )e tetDK, nato P0,., josil1' V B - skupini diletantskega nogometnega PrVe‘‘’jjia, *** razdalja med prvo in drugo plasirano precej s a!(off dar ne toliko po zaslugi Sangiorgine, ki je sic^lnega ^ la zmago, temveč zaradi turnusa počivanja v0 1 ^ v if cija. Brez dvoma se bo ta razlika ponovno Pove-n0 jjl# hodnem kolu pod pogojem seveda, da Saici usp či dvoboj v Cervignanu. M In prav ta Cervignano je po-’ stal plen Sangiorgine, ki si je tako še bolj utrdila položaj na drugem mestu pred tržaškim Cremcaffe, ki je bil prisiljen prepustiti točko moštvu od Sv. Ivana. Z neodločenim rezultatom se je vrnila domov tudi Muggesana, ki je gostovala na igrišču enajstorice INA. Nedeljsko kolo je, prineslo precej zmag gostom. Tako je CRDA, ki životari v nevarni coni, premagala miljski Forti-tudo na njegovem terenu, Gra-dese si je šla po zmago na igrišče Terza, kjer je dosegla štiri gole proti nič, medtem ko je oglejska enajstorica prav teko upspešno zaključila gostovanje v Trivignanu. * * # VB- skupini je bil v nedeljo tržaški derby med Ponzia- Fortiju in nato e” ^ m ju iz enajstmetr^, dva gola, ki sta J1 Ron'>r‘Ia tcčki. Tudi vodilna n dosegla zmago Amoco, ki Je tako obsojen na iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiHiiiiiiiHimiHiiiiiiiiiiiiiiniimiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiumimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiimimiiiiiiimi Nogometno prvenstvo koprskega okraja Sežanski Tabor prevzel vodstvo pred Izolo z istim številom točk Same tri gole v vseh tekmah ■ Močno šahovsko udejstvovanje mladincev in pionirjev V drugem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Sidro-Tabor Q:0, Tomos B-Po-stojna Q:0, Tomos A-Ilirska Bistrica 1:1 in Pivka-Izola 0:1. To je bilo kolo slabega no- gometa in manifestacija neiz-najdljivosti napadalcev. V štirih tekmah so dosegli le tri zadetke, kar predstavlja niti pol zadetka na moštvo. O številnih zamujenih priložnostih poročajo iz vseh tekem, V Kopru sta bili na sporedu dve srečanji. Najprej sta sii razdelili točke Tomos B in Postojna. Mnogi so pričakovali, da bodo Postojnčani, Iki so prejšnjo nedeljo z lahkoto od- (Hilli H HHHHHIIIIIHI Hill IHIH HHHHHHHHHIHMHIHHHIHIIHHHIHHIHIHHHIHHIHHHHHHHIII Goriški nogomet Juventini in Sovodnjam so potrebne nove točke Preteklo nedeljo so bile od- | (29) Podgora, vendar z eno igrane nekatere tekme v drugi diviziji za deželno prvenstvo, ki so ustvarile zelo zanimivo stanje na lestvici. Stan-dreška Juventina je še vedno na prvem mestu, takoj za njo pa je z enakim številom točk ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage mame JULIJANE SKERK roj. Milič se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti k večnemu počitku; najlepša hvala, zlasti darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam kakor koli izkazali sočustvovanje ob tej težki uri. Družini SKERK in SIMCIC ter ostali sorodniki Gorica, 12. aprila 1961. tekmo več. Ta položaj si je Podgora • zagotovila z nedeljsko zmago nad Zagrajem. Na tretjem mestu je San Marco iz Gradiške, ki ima 27 točk. Juventina se bo torej morala pri naslednjih tekmah potruditi, saj so vse točke zanjo dragocene, če bo hotela preiti v višjo kategorijo. Nekaj podobnega velja za Sovodnje, čeprav v drugi smeri. Sedaj je moštvo na četrtem mestu od spodaj s 17 odigranimi tekmami in 10 točkami. Na slabšem so S. Lo-renzo z 9, Hausbrandt z 8 in Villesse s 7 točkami. Zadnji dve sta odigrali 18 tekem. Tudi Sovodnje si mora pridno nabirati točke, ki so mu potrebne, da ne bi zdrknilo v nižjo kategorijo. Prihodnjo nedeljo bodo tako eni kot drugi pokazali, ali so znali izkoristiti tritedenski presledek za dobro pripravo in za ureditev svojih vrst, zlasti pa napada. pravili A-moštvo, zdaj kar mimogrede opravili z B-moš-tvom. Toda gostje so povsem razočarali. V prvem polčasu so se sicer nekaj časa trudili, v drugem delu igre pa so popustili in so lahko zadovoljni, da jim je ostala točka v žepu. Druga tekma je bila močna preizkušnja živcev za domače gledalce. Tomos je bil namreč vso tekmo v premoči, kar velja zlasti za drugi polčas, vendar so nespretni napadalci zamudili vrsto ugodnih priložnosti. Kljub vsemu pa ne bi mogli govoriti o smoli, marveč le o počasnosti, lagodnosti in pomanjkanju refleksov domače napadalne petorke. S tako igro, kot jo je pokazal proti Ilirski Bistrici, Tomos res ne more računati na prvo mesto v okrajni ligi, kaj šele nauspeh v morebitnih kvalifikacijah. Izola je le s težavo odpravila Pivko. Čeprav tamkajšnje igrišče dela precej težav tistim, ki ga ne poznajo, pa je vendar treba naglasiti velik napredek Pivke v primerjavi z jesenskim delom prvenstva. To je borbeno moštvo s primernim smislom za kolektivno igro in ko se bo tehnično nekoliko izpopolnilo, bo vsaki enajstorici v okrajni ligi nevaren nasprotnik. Tekma Sidro-Tabor se je nepričakovano končala z delitvijo točk. Kaže, da se je Sidro rešilo krize in da se bo počasi spet uvrstilo med najboljša moštva okraja. Ker so tekmo Pivka-Tabor registrirali z izidom 3:0 v korist Tabora, je lestvica doživela znatne spremembe. Tabor se je zaradi boljšega količnika povzpel na prvo mesto in resno ogroža Izoli primat. Sicer pa bo nedeljska tekma Tabor-Tomos precej razčistila položaj. Ce bo zmagal Tabor, se bodo njegove možnosti za prvo mesto močno povečale, v primeru zmage Tomosa, pa je najbrž borbe za prvo mesto konec, saj ima Izola še eno tekmo v zaostanku. Uradna lestvica je naslednja; Tabor Izola Tomos A II. Bistrica Sidro Postojna Pivka 8 5 2 1 23:8 12 7 6 0 1 21:8 12 8 4 2 2 20:11 10 8 3 2 3 15:18 8 8 2 2 4 8:13 6 7 2 0 5 16:18 4 8 10 7 7:30 2 V neuradni lestvici (Tomos B igra namreč izven konkurence) pa so moštva razvrščena takole: 9 8 0 1 28:9 16 9 6 2 1 29:10 14 9 5 2 2 25:12 12 9 4 14 20:21 9 9 3 2 4 17:23 8 9 2 2 8:16 6 9 2 16 18:21 5 9 10 8 7:36 2 * (K * rokometnem prvenstvu Izola Tabor Tomos A Tomos B H. Bistrica Sidro Postojna Pivka koprskega okraja so v nedeljo in med tednom odigrali več srečanj. V moški ligi je koprski Partizan premagal koprsko gimnazijo z 21:17. gimnazija pa je premagala koprsko ekonomsko srednjo šolo s 25: 15. Izolski Partizan je premagal koprsko učiteljišče z 28: 13. V ženski ligi je bilo na sporedu srečanje med Koprom B in Izolo. Koprčanke so zmagale s 7:5. V obeh ligah vodi piranski Partizan, ki doslej še ni izgubil srečanja. V nedeljo bi moralo biti na sporedu srečanje v okviru ženske republiške rokometne lige med Koprom in Storžičem. Ker igralk z Golnika ni bilo, so zmagale Koprčanke s 5:0 * * Si V koprski občini se je začelo močno šahovsko udejstvovanje mladincev in pionirjev. Raznih tekmovanj se je udeležilo nad sto najmlajših ljubiteljev šahovske igre. Pri pionirjih (sedem do deset let) so zmagali Dekani pred Koprom, pri pionirjih (deset do sedemnajst let) so bili prvi Dekani pred Koprom, pri mladinkah so zmagale Koprčanke, pri mladincih Gračišče pred Dekani in Koprom, pri pionirkah pa so v obeh skupinah zmagale Koprčanke. V skupnem plasmaju so zmagali De-kančani, ki so osvojili 37 točk. Slede Koper I., Koper II., Gral čišče, Marezige, Božiči i izpad- .gnie® , SP0“ „Ji Edera, ki je na sP lu lestvice Č-skuP'"'^, ui deljo zabeležila pa čeprav je ac Je li \ do i«*dDV Do®1 domačem igrišču. -- s Odpravili pro tg&i Oa ostalih trzaš raj omenimo poraZ igrišču Torriane. SV. A««’ Skupina IZIDI B CRDA-*Fortituč°j,'j ^ 2:0 ♦ INA-Muggesan^affe ,;1 *S. Giovanni-~- ■gI,a*.-) »Sangiorgma-Ce > J. ^“^STVICAiO^ langiorgina23 4 5 5® J* 5 Sangiorgmazo 5 , j ^ Cremcaffe g | 1 Ih, Terzo INA Fortitudo 2 Z Cervignano 22 Trivignano 23 S.Giovanni 22 Aquileia 22 Muggesana 23 Gradese 22 CRDA 23 Fiumicello 22 Rivignano 22 ll 5S 4 v *l! Prihodnje Muggesana-S. & micello-Terzo, o' quileia-Rivignan°- Skupin« IZID1 2;o Ponziana-*Lib®rt4:2 *Romana-Ani0^eSg 3-^ »RoncheCorm^jj^ ■ *Edera-Pro Bliaria»<’ *S. Canciano-Mj ^ *Pieris-Mossa ,^naa 1 *Torriana-ban .. LESTEV < Romana Ponziana Mossa Ronchi Turriaco Torriana Pieris Libertas P. Romans 24 L5 S.Canciano 23 23 liti 23 12 ® 7 40 23 12 L 3 )\ j'11 23 Oj 5 35, 23 ig r 23 » L 24 I 03 9 6 23 8 « ,2 26’ 24 6 \ J2 JM 9.3 6 ? 3 Srdera 93 0 I i3 1’« Mariano 2» g 4 N jf > Cormonese 24 < 2 ' . itfki Sant’Anna 24 (i<4* (t Prihodnje ‘*kCnzian> Pro Ru®ans$ari »<£, 1 monese-Edera, hli S (Ir co Romans-R° pjeri5" ciano-AmooC, Libertas-Mossa- Namizni tem* p«*1" VOerinC'":.tini 1» v šestnajs PEKING, l^neS1 svet° te: te®’ zmago na -■ m .•■ ^ stvu v nam’ se J - U, posameznike na Vogrinc i® kovič uvrstil®^ finala. Teran )e_ anj*'.. p-daljnjega tek® . v drugem kolu ^ f1 Kitajce® c nje s nom. BEOGRAD, D' hcvsko srečanj® dom in SofiJ0 j uum i« “ n kolu končalo dlojz Raukn 15. «Da, sama živiva tu,» je nato povzel besedo. »Najino edino hčer so odpeljali v internacijo in je tam umrla, njenega moža pa so ustrelili.« Z roko je pokazal proti enemu izmed treh oken in rekel: «Poglej tja-le pod onile hrast, tam so ga ubili in tam smo ga pokopali.« Krim je pogledal skozi okno. Lučaj pod kočo je rasel velik hrast in pod njim je stala nizka latasta ograja, ki je obdajala gomilo. «NJun sin, najin edini vnuk, pa je pri vas,« je po premolku nadaljeval starec. «Po petih mesecih se je predvčerajšnjim mimogrede spet oglasil doma. Rekel je, naj še malo potrpiva s staro, ker da bo vojne kmalu konec. Potem, je rekel, se bo vrnil domov in nama pomagal živeti kakor poprej. Ne moreš si misliti, kako dober fant je to- Malo takih, ti rečem. S staro se le s težavo preživljava brez njegove pomoči. Ko se vrne, je rekel, bo spet drvaril ali kako drugače kaj prislužil in nama pomagal obdelovati teh nekaj krp ?emlje. Da, potem bo spet malo bolje za naju.« Starec je umolknil in gledal Krima, ko da bi pričakoval, da bo še kaj vprašal. Ker pa je molčal, je s palico pokazal v kot za vrati in dej el: «Viš, tamle visi njegova slika. Morda sta se že kje videla v hosti.« Krim je stopil v kot, kjer je visela majhna slika. Z zanimanjem si je nekaj časa ogledoval sliko krepkega in čednega fanta. Ne, ni se mogel spomniti, da bi ga bil kdaj videl. «Ne, še nikoli ga nisem videl,« je rekel in spet sedel k mizi. «Tako lepih in dobrih fantov je malo,« je rekel starec. «Vse bi storil za naju, vse. In midva ga imava rada kot le kaj. Komaj čakava, da bo konec te presnete vojne in da se vrne domov.« Nekaj časa je bil zatopljen v svoje misli, nakrat pa se je z roko rahlo krenil po čelu in dejal: ♦Čisto sem pozabil na to, da bi te vprašal, če si lačen.« In že je vstal in vzdihovaje oddrsal k stari omari. Iz nje je vzel hleb kruha in nož ter oboje položil pred Krima. «Na,» je rekel, «odreži si kolikor te je volja- Midva s staro jeva malo kruha; že dva dni ga nisva pokusi la. Se tale krajec, ki manjka, je vzel s seboj vnuk.« Medtem ko se je starec odvlekel nazaj k peči, je Krim pomotril hleb. čim bolj ga je gledal, tem bolj ga je prevzemala neka neprijetna slutnja. Sem grede je nekje naletel na padlega partizana ki mu je mina popolnoma raznesla glavo. Truplo je ležalo vznak, ob njem pa prelomljena karabinka in od mine raztrgan krušnjak. Iz krušnjaka je molel krajec domačega kruha. Vzel ga je z namenom, da ga poje kasneje, zakaj tedaj sta ga mučila žeja in vročica, ki mu ju je povzročala rana, tako da mu ni bilo do jedače, čeprav ni jedel že dva dni. Zdaj je videl, da je bil od hleba odrezap približno takle krajec, kakršen je tisti, ki ga ima pri sebi. Ne da bi starec opazil, je vzel iz krušnjaka tisti kos kru ha in ga približal hlebu. Krajec se je natanko ujema! s hlebom! Krim je nekaj hipov osuplo strmel v hleb. Potem je pogledal starca, ki je odsotno zrl v tla, ne da bi niti slutil to, kar je on pravkar ugotovil. Ali naj mu pove bridko novico? Bolje da ne. Neopazno je spustil krajec nazaj v krušnjak. Po tem je vstal, pozdravil in počasi odšel v nastajajoč: mrak. SKOZI Snežni vihar, ki je zajel vse pogorje, je že od zju traj divjal z nezmanjšano besnostjo. Siloviti piši so vrtinčili slope snega, ga razmetavali po gorskih grebenih in kopičili po zatišjih zamete. Skozi ta divji metež si je mukoma utirala pot trojica: kurirja Tarzan in Sine in mlada aktivistka Tanja- Zarana so odpotovali z zadnje kurirske postaje na gorenjski strani z namenom, da dospejo do koroških kurirjev, s katerimi se bodo sestali nekje v Karavankah. Kurirja sta nosila polna nahrbtnika literature in pisem, Tanja pa je potovala na Koroško z nalogo, da pomaga vključevati tamkajšnjo slovensko mladino v narodnoosvobodilni boj. Oblečena je bila v civilne hlače, jopič in suknjo, na glavi je imela kučmo iz astrahana, na nogah škornje. V nahrbtniku Je nosila svoje reči in nekaj literature, ki jo bo potrebovala pri svojem delu. Kakor kurirja, je bila tudi ona ogrnjena z belim rjuhastim plaščem z oglavko, da bi bila neopazna v snegu. > Ko so se povzpeli na gore, jih je zajel snežni vihar, kakršnega Tarzan ni še doživel, čeprav je kot partizan in že pred vojno neštetokrat prehodil te gore podolž in počez v različnih vremenskih prilikah. Daši je daleč naokoli poznal sleherno lovsko in tihotapsko stezo, se zdaj nikakor ni mogel znajti. Metež je popolnoma zabrisal kurirsko gaz in jim zastiral pogled, tako da niso videli niti deset korakov predse. Bilo je že pozno popoldne, a še vedno niso vedeli, kje pravzaprav so. Kljub temu so vztrajno gazili dalje in dalje, da ne bi zmrznili v mrazu, ki Je postajal čedalje ne-znosnejši. To brezciljno in naporno tavanje pa jim je vse bolj črpalo moči. Noge so jim postajale svinčeno težke, kelena so se jim šibila, vse pogosteje so cepali v sneg, se stežka dvigali in gazili dalje v neznano smer. In medtem ko je njihovo upanje, da se bo vihra naposled le unesla, bolj in bolj plahnelo, je v njih naraščala bojazen pred bližajočo se nočjo. ♦Ali po vsem tem res še upata, da bosta še danes našla pravo smer?« je zaskrbljeno vprašala Tanja, ko so že vneštetič počivali v snegu, stisnjeni drug k drugemu. ♦Ni zlomek, da je ne bi našla!« je odvrnil Tarzan. Toda tudi sam se je bal, da je pred £-gel, ^ našla. Ko bi nehal vihar, bi se kmalu * {V jif har je razsajal z neugnano silovitostjo 11 '\K . dirljivo snežno zaveso okrog izmučene a trojice. . ,g Ko so si oddahnili, so šli naprej - ?! 'O j ki je bil starejši in močnejši od &^ j, nci ob»»VM ubranili oledenelih snežink, ki jim Ji*1 ' ern° atrUJ01 gmoto in le stežka držale pokonci olT! v Tarzan je z neznanskim naporom S*2'nVa P0« f.I pa kdaj je obstal, zajel sapo in se zn = lje. Sine, ves sključen pod težo nahr® z9 je z opletavim korakom ubiral stopinJe o In njemu je sledila Tanja. Mišice nje tib 0 (fJ trzale od prenapornosti, iz rdeče P°dP‘j,r( čanih od vetra, so Ji polzele solze in •jsd (g. modrelih licih. Trudoma se je vleki* z rin^ef. Sinetom, ki sta počasi, a neodjenjlji''0 »jg j i, da bosta naposled le n tov j rahlem upanju, aa Dosta naposieu »■= -,kj kraju, kjer jih morda še čakajo koros lit : f tep0 *#., Nekje so zašli v neko sotesko, P’ INC K J 6 aO ZdSll V I10KO SOtcaKL/) 'rilO • zametom. Toda tudi to jih ni zaustavi % pohodu v neznano. S koleni, komolci odrivali sneg in se ped za pedjo P° orer® j« skrajnosti izmučeni so se slednjič le g0 met in brezmočno popadali v sneg- 0jH ^ G ' malone zasul s snegom, so vstali in m d° h nd Ko se je pričelo mračiti, so prigaZ'„vi 1° 7aulolrli or« ca u nninif ia tnrra R sti. Zavlekli so se v zavetje tega čez >■- ,0 x nega zameta, ki je bil na krajih nev . v od vetra. «Tu ni varno; lahko se vsak hiP je ugotovil Tarzan ses' d (Nadal)eva ii)e \ \